r Leto XIII ^ dne 24. novembra 1903. L Štev. 92 — < ca tnseraie 1 krono temeline ' S1CCr VS3 * C ,ore * t ' n P e ^ek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer, trankirano — Rokopisi se ne vračajo pris oj ine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat, za večje inserate in za mnogokratno"tinseriranje primeren popust — Naročnina za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja . ijpravnišlvu .Domovine" v Celju Potapljanje Slovencev. Znano je, da Slovani o vsakem popisovanju ali štetju ljudi zaman zahtevajo, naj se štejejo ljudje poleg občevalnega jezika, tudi po narodnosti, ker se sicer godi Slovanom kri¬ vica. Tudi leta 1900 so zlasti Čehi to energično zahtevali od vlade in pridružili so se tej zahtevi tudi Slovenci. A pod plivom Nemcev je ostala vlada gluha za te zahteve in se je izgovarjala, da ti podatki itak za „narodnosti“ nimajo po mena, Toda vladna pamet je kratka, njena lo gika šepava in o prvi priliki se sklicuje vlada sama na ljudsko štetje, če je treba statistike o narodnosti. Kako so upravičene zahteve Slo¬ vanov, naj se štejejo ljudje tudi po narodnosti, dokazuj« Članek ki ga je priobčil dr. Meinzingen v n stat'stičnem mesečniku" (XI in XII iz 1.1902), ki ga izdaja c. kr. statistična centralna komisija Da Dunaju. Pisec je sestavil skupine oseb, ki so se priselile v središča, to je v večja mesta, in je opazoval, koliko jih je navedlo za občevalni jezik svoj domači jezik in koliko jezik novega bivališča Opirati se hočamo samo na tiste dele, ki se tičejo nas Slovencev. Na Dunaju je zapisalo izmed oseb, rojenih na Slovenskem, 1259 slovenski občevalni jezik, rojenih pa je bilo v popolnoma slovenskih okrajih 6404 in v pretežno slovenskih okrajih 3004 (skupaj 9408), pristojnih pa 11920. Še značilnejšo sliko kaže statistika glede Gradca. Od 9222 oseb, rojenih v popolnoma slo venskih okrajih, je zapisalo v Gradcu slovenski občevalni jezik samo 632 oseb in od 3313 oseb, rojenih na Kranjskem, samo 461. V Trstu je bilo v času štetja vse skupaj 10132 oseb iz Kranjskega, in sicer 8910 iz do¬ cela slovenskih krajev in ostali iz pretežno slo venskih krajev, a skoro vsi so vpisani za Itali¬ jane, namreč 6153 in le 2672 jih je zapisalo slovenski občevalni jezik. To je tem bolj čudno, ker se ie na celem Kranjskem zapisalo manj oseb z italijanskim občevalnim jezikom (v vsem 259) nego v Tistu tistih, ki so prišli iz Kranjskega. Daši torej na Kranjskem ni Italijanov, naj bi vendar bilo prišlo iz Kranjskega v Trst 6153 oseb z italijanskim občevalnim jezikom! To je pač več nego neverjetno I Vzemimo, da osebe, ki so se preselile iz docela slovenskih ali pretežno slovenskih krajev v katere omenjenih mest, niso bili sami Slo¬ venci, vendar smemo z največjo verjetnostjo ra¬ čunati da so vsaj po ogromni večini bili Slovenci, zlasti ker je znano, kako se uprav naši ljudje radi se e dočim se tujci, ki so se enkrat naselili v naših krajih zajed<5 kakor klopi med nas in se ne daj<5 več iztrebiti. Zato ni verjetno, da bi se iz docela ali pretežno slovensk h krajev izseljevali ravno — Nemci in Italijani. Žalostno je torej, da je ogromna večina slovenskih pri seljencev na Dunaj, v Gradec ali Trst pozabila svoj rodni jezik in zapisala za občevalni jezik nemščino ali italijanščino. Če bi se šteli ljudje po narodnosti, bi bilo razmerje za nas gotovo bolje. Seveda v mnogih primerih menda naši rojaki niso sami krivi, da so zapisani za Nemce ah Italijane, temveč njihovi delodajalci in gospo¬ darji, ki svojevoljno odločujejo tudi v takih stvareh. Velik vzrok za to žalostno prikazen pa je tudi narodna nezavednost, ki se ne d& iz¬ gnati iz našega naroda. Menda ni naroda, ki bi dajal svojemu sovražniku toliko privržencev kakor ravno naš nesrečni slovenski narod. Saj se moramo skoro po večini boriti vsaj na Šta jarskem le zoper naše ljudi, ki pa trobijo v na¬ sprotni rog in slepo sledijo našim sovražnikom. Zato bodi naša prva naloga buditi v našem narodu narodno zavest in narodni ponos, da bo na eni strani v domovini vedno manj izdajic in da jih počasi povsem iztrebimo, na drugi strani pa da naši rojaki v tujini ne bodo izgi¬ njali brez sledu v tujem "narodnem morju. V. Novi volilni red za Štajarsko. Okoliški prebivalci, ki imajo po § 12 volilno pravico in so s prebivalci mest in trgov zdru¬ ženi v eno občino, imajo volilno pravico v sku¬ pini kmetskih občin. V vsakem takem slučaja mora predstojnik krajevne občine ravnatipo tozadevnih določbah deželnozborskega volilnega reda. § 17. Izključeno je, da volijo ali se smejo voliti za deželnega poslanca: 1. Osebe pod varuštvom ali kuratelo. 2 Oni, ki dobivajo ubožnostno oskrbo iz javnih ali občinskih sredstev ali so jo dobivali v volitvam neposredno predidočem letu ali ki so sploh navezani na javno darežljivost. Kot nbožnostna oskrba ali kot čini javne darežljivosti se pa z ozirom na volilno pravico ne smejo smatrati: podpore bolniških blagajn, rente za ponesrečence in invalide, oproščenje šolnine, podeljenje učnih sredstev ali štipendij, kakor tudi ne podpore v nesreči. 3 Osebe, za katerih premoženje se je otvo- ril konkurz, za čas konkurzne obravnave. 4. Osebe, katere so bile zaradi zločina ali prestopka tatvine, poneverjenja. udeležbe istega ali goljufije (§§ 460, 461, 463, 464 kaz. zak.) ob¬ sojene in kaznovane Posledice obsodbe prenehajo pri zločinih, v § 6 št. 1 do 10, postave z dne 15. novembra 1867, dež. zak. št. 131, naštetih, po prestani kazni, pri drugih zločinih po preteku 10 let, pri zgoraj navedenih prestopkih pa po preteka treh let po prestani kazn>. Ako izda kazensko zakonodajstvo nove do ločbe, vsled katerih kazenskih obsodb in za ko liko Časa se izgubi aktivna in pasivna volilna pravica pri občinskih volitvah ali pa se ne sme izvrševati, veljajo iste določbe tudi za deželno- zborske volitve Stalno ali začasno službujoči častniki, vo¬ jaški duhovniki, gažisti brez činovnega razreda in osebe izmed moštva oborožene sile, oziroma orožništva, obenem tudi začasno odpuščeni, ne smejo, izvZemši slučaj kakor ga navaja § 14 te postave, niti voliti niti voljeni biti. Voliti se tudi ne smejo vsi stalno ali za¬ časno aktivno služeči uradniki oborožene sile. Niso pa izključene one osebe oborožene sile, ki so v dotičnem času v aktivni vojaški službi, samo da zadoste dolžnosti orožnih vaj. § 19 Razpis občih volitev naj se izvrši tako, da se volijo naprej poslanci občega volil nega razreda (IV § 3 dež. reda) potem poslanci kmetskih občin (III. § 3 dež. reda), dalje poslanci mest in trgov ter trgovinskih in obrtnih zbornic (II § 3 dež. reda) in končno poslanci velikega posestva (I § 3 dež. reda), in da začno volitve za vsako izmed prvih treh skupin v celi deželi isti dan. § 20 Razpis občih . volitev naj se razglasi v deželnem časopisu in z javnimi razglasi po vseh občinah kronovine Štajarske. Razpis posameznih dopolnilnih volitev v veleposestvu se razglasi v deželnem časopisu, v skupini mest in trgov, kmetskih občinah in in splošnem volilnem razredu pa potom javnih razglasov pri občinah dotičnega volilnega razreda. § 21. Vsi, ki imajo pravico voliti, in sicer po določbah tega volilnega reda v istem vo¬ lilnem kraju, na istem volišča in v isti volilni celoti, se morajo v posebnih polah v abecednem redu v dveh izvodih zabeležiti. Ako pa volijo volilci večih občin v enem volilnem kraju, se morajo zapisniki volilcev v posameznih občinah posebej izgotoviti, ki po¬ tem tvorijo kot delni zapisniki podlago volitve, ne da bi se izgotovil za vse one, ki imajo pra¬ vico voliti v onem kraja, skupni zapisnik vseh volilcev po abecednem reda. § 22 Izgotovljenje volilne liste velepo- ses.va mora preskrbeti namestnik. Volilne liste ■ za volilni razred mest in trgov, za skupino : kmetskih občin in splošno kurijo mora izgotoviti j v vsaki občini dotični župan. Volilna lista veli- i kega posestva se mora po namestniku priobčiti v deželnem časopisu in odrediti 14 dnevni rekla macijski rok, ki se računa od dneva razglasitve. § 23 Zapisnike volilcev drugih volilnih raz i redov mora občinski predstojnik razpoložiti v ! občinskem uradu. Obenem se mora razpoložitev i in osemdnevni reklamacijski rok, računan od dneva razglasitve, javno razglasiti. § 24. En izvod volilne liste mora občinski predstojnik (župan) predložiti neposredno pred¬ postavljeni politični oblasti, oziroma onemu okraj nemu glavarju, kateri je po namestniku poverjen z reševanjem reklamacij (§ 26). § 25 Reklamacije proti volilni listi morejo vložiti volilci dotične volilne celote zaradi spre- j jema oseb, katere nimajo pravice voliti, ali iz¬ pustitve onih, ki imajo pravico voliti. Reklamacije proti volilni listi veleposestva ’ se morajo vložiti pri politični deželni oblasti, i proti volilnim listam ostalih razredov pa pri ob¬ činskem načelniku (županu). § 26. Reklamacije, ki se vlože pri občin skem predstojniku (županu), mora isti tekom treh dni poslati neposredno predpostavljeni pol oblasti, oziroma v mestih z lastnim Statutom, razun deželnega glavnega, onemu okrajnemu glavar stvu, kateremu je namestnik poveril rešitev re¬ klamacij § 27. Pravočasno vložene reklamacije, tičoče se volilnih list veleposestva in deželnega glav¬ nega mesta, rešuje namestnik, ostale pa pred¬ stojnik one politične oblasti, kateri je občina neposredno podrejena, oziroma oni okrajni glavar, kateremu je ta rešitev poverjena. (§ 26.). § 28. Proti rešitvam po § 27 storjenim, izvzemši reklamacije proti volilni listi velepo¬ sestva in deželnega stolnega mesta, se more 566 tekom treh dni od dneva dostavljanja vložiti priziv na namestnika. ReSitev po namestniku je v vsakem slučaju končno odločilna. Reklamacije in prizivi, ki so se vložili po preteku roka, se kot prepozni zavrnejo. Uradnik, kateremu je rešitev reklamacij poverjena, sme storiti do 23 ur pred volitvijo potrebne uradne popravke v volilni listi. Oni izvod volilne liste, ki je v njegovih rokah, se smatra za avtentičnega. § 29. Kakor hitro je volilna lista velikega posestva po rešitvi pravočasno vloženih rekla¬ macij popravljena, izgotovi namestnik za posa mezne volilce legitimacije, katere morajo imeti tekočo številko volilne liste, ime in bivališče volilca, kraj, dan in uro začetka volitev in uro zaključka glasovanja. Vclilcem, ki stanujejo v deželi, se pošljejo legitimacije; volilci pa, ki stanujejo izvun dežele, se pozovejo v deželnem časopisu, da vzamejo svoje legitimacije. (Konec prihodnjič.) Celjske in štajarske novice. (V imenu njegovega Veličanstva cesarja!) Da bode »Domovino* čitajoče občinstvo vedelo, zakaj je bila zadnjič zaplenjena, objavljamo do- slovno značilne odstavke razsodbe c. kr. okrož¬ nega sodišča v Celju z dne 19. novembra 1903 kakor sledi: V članku »Gleispachovo sleparstvo* je najti dejanski stan pregreška zoper javni mir in red po § 300 k. z. V tem članku se skuša z zmerjanjem, zasmehovanjem, neresničnimi trdit¬ vami in z zavijanjem povzročiti puntanje zoper c. kr. nadsodišče v Gradcu. To izvajanje tvori v zvezi z napisom »Gleispachovo sleparstvo* pre- grešek zoper javni red in mir po § 300 k. z. in se je zato(!) moralo razsoditi. (Popravek) Stavčevsfci škratelj je v naši zadnji številki povzročil neljubo zmešnjavo. Z »d nji stavek notice o nastopu „Slov. Gospodarja* zoper poslanca Vošnjaka je bil po pomoti pri djan ob koncu notice o zlorabi celjskega c. kr. davčnega urada. Vsled tega je ti notici žalibog bil deloma odvzet prvotni pomen, „Slov. Gospo darju* se je pa nehote pripisalo, za kar ni b lo povoda. To se naj na znanje vzame. (Poroka) Poročil se je v Biiih ! u pri M6d- lingu gospod Jakob Pukl, predsednik društva »Zveze* m podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju v gospo Lavro Strnad. Srčno častitamo! (Prihodnja gledališka predstava „ Celj¬ skega pevskega društva*) bede 8. decembra. Igrala se bode veseloigra »Valvazorjev trg št. 15“, ki se uprizori prvikrat na našem odru (Celjsko pevsko društvo) ima svoj redni občni zbor dne 16. decembra t. I. ob 8. uri zvečer v čitalniških prostorih v .Narodnem domu* z navadnim sporedom. — K polnoštevilni ude¬ ležbi vabi odbor. (Za norce jih imajo) Tukajšnje c k. okrož. sodišče nas je z odlokom z dne 18 novembra 1.1. obvestilo, da se je na podlagi naš h pritožb zaradi kršenja pravic našega jezika vsled ukaza c. kr. pravosodnega ministrstva z dne 10 oktobra 1.903 št. 25001/3 primerno ukrenilo. Dan pozneje, dne 19 novembra 1903 nam je pa isto c. kr. okrožno sodišče s podpisom istega dež. sodnega svetnika Reitterja poslalo nemško razsodbo o potrjenju zaplembe našega lista, ako- ravno so vse naše pritožbe bile vložeae baš za radi dostavljanja nemških sodb. Ker je iz tega razvidno, da hočejo naši nemškonacijon»lni c kr. uradniki ali c. kr. ministrstvo ali nas Slovence za norce imeti, pritožili smo se iznova in to c. kr. ministrstvu naznanili. Da bi kaj pomagalo, sicer ne mislimo, damo pa gospodom na Dunaju in v Celju priliko, da se s svojim postopanjem še dalje smešijo in pripomagajo k dozoritvi stvari, ki bodo itak — kmalu prezrele. (Enakopravnost pri celjskih in drugih sodiščih.) Celjsko okrožno in okrajno sodišče imata sicer dvojezične pečate'v namen, da se pritiskajo k podpisom sodiškib odredb, vložni štempelj pa je pri obeh sodiščih samo nemški. Samo nemški je tudi na obeh sodiščih zunajnji napis na sodiškib poslopjih. To je preziranje enakopravnosti, kateremu se moramo opirati z vsemi zakonitimi sredstvi. — Tudi c. kr. okrajno sodišče na Laškem ima protizakonite samonem- ške pečate! (Kopelnice ob Savinji) so nevarne za mo¬ stove, ako jih vzdigne in odnese voda. Tako je modri celjski mestni urad razglasil po povodnji leta 1901 in prepovedal staviti kopelnice nad kapucinskim mostom gori ob Savinji. Komaj pa je izdal to prepoved, postavil je celjski mestni urad sam na mestnem vrtu v šolskih ulicah blizu kaplanije leta 1902 novo kopelnico. Mestne kopelnice torej niso nevarne za most, če jih voda odnese, nevarne so samo zasebne, posebno se menda kopelnica v takoimenovanem Lube- jevem vrtu, katero ima posojilnica, prej gospod Stegenšek, mestnemu uradu nevarna zdi. Drugim tako, sebi drugače! Saj tudi mestna hranilnica posojuje mestu samemu denar po 4 1 / 3 0 /o, drugim ljudem pa po 5%! O Celjani, Celjani! (Svoji k svojim.) Piše se nam: čast našim naprednim štajarskim gospodarjem, kateri uvi devajo potrebo, svoje gospodarske naslednike v kmetijsko šolo v namen strokovne izobrazba po¬ šiljati. Dvakrat čast še tistim, kateri uv.devajo potrebo, se v tem obziru gesla: »Svoji k svojim* držati, in kateri svoje sinove v narodno sloven¬ sko kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu na Kranjskem pošiljajo, četudi jih to precej več stane, kakor bi jih v naše sicer domače štajar¬ ske, toda ponemčevalne kmetijskešole pošiljali. Odkar slovenska kranjska kmetijska šola na Grmu obstoji, je vsako leto po več Štajarcev- učencev v nji. Letos jih je pa, kakor se nam poroča posebno dosti, v obed veh letih nič mani kakor 17 med 34 timi, torej ravno pr- lovica Čast in hvala pa tudi naš;m okrajnim zastopom, našim narodnim posojilnicam in hra¬ nilnicam, katere naše štaiarske fante na grmski šoli podoTajo. Čast in hvala posebno še našim vrlim narodnim gospodom državnim poslancem kateri istim tudi državne podpore pr pomogoču- jejo. Čast in hvala vsim! (Sodni izpiti) se bodo vršili prihodnje leto pri deželnem nadsod šču v Gradcu dne 18 fe bruar|a, 6. junija in 7 novembra (Volitve za cenilno komisijo za dohodninski davek) se vrše: za cenilni okraj Celje, mesto, dne 3. in 4. decembra; Celje, okraj, dne 30. nov. in 1 dec ; Ljutomer 30 nov., 1 m 2. dec.; Ma nbor, okraj, 10, 11. in 12 dtc ; Ptuj, mesto, 3. dec.; Ptuj, okolica 10. dec.; Brežice 26., 27. in 28 t. m ; Slovenjigradec 25 t. m. (V Žalou) je bila preteklo nedeljo prva javna prireditev žalskega odseka celjskega So¬ kola. V dvorani predsednika sokolskega odseka g. Franca Hodnika se je vršil čedno uprizorjen večer, ki je privab 1 obilo narodnega občinstva iz Žalca in okolice in zlasti tudi iz Celja. Na¬ stopil je žalski »Sokol* pri kratki dobi svojega obstanka prvikrat z javno telovadbo v skupinah, katere so se pod vodstvom br. Megliča nepriča¬ kovano zadovoljivo izvajale. Žalski diletantje so priredili prav primerno gledališko igro »Zmeš¬ njava nad zmešnjavo*, katera je občinstvo prav ! uzadovoljila. Igralke gdč. Seničeva ml., gdč. L - ! poldova ml., ga. Podgoršekova so bile svojim ulogam j v nepričakovani meri kos in jim častitamo, iz¬ med mošk h igralcev, zlasti g. Pergerju, dasi ; ravno zaslužijo tudi vsi drugi odkrito priznanje. Celjsko »Slovensko delavsko pevsko društvo* je prišlo v Žalec polnoštevilno in pelo v splošno zadovoljnost pod priznanim vodstvom gospoda dr. Schvvaba. Prisrčnost proste zabave je bila vsestranska. C9la prireditev žalskega sokolskega odseka je sokolstvu v čast, narodnemu gibanju v tem važnem narodnem trgu pa gotovo v znaten prid. Naprej slovenski duh sokolski! Natančno poročilo prihodnjič. (Žalski odsek »Celjskega Sokola* ) V ne deljo, dne 29. t. m. ponavljala se bode na občno zahtevanje igra »Zmešnjava nad zmešnjavo* ter skupine. Z ozirom na to, de se bode lahko ude¬ ležilo veselice tudi zunanje ljudstvo se bode vstopnina znižala. Natančneje objavimo v pri¬ hodnji številki. (Občinske volitve v Št Pavlu v Sav. dol.) Piše se nam: Tiho m mirno so se vršile minolo soboto v Št, Pavlu občinske volitve. Pri zadnjih 1 in zlasti pri predzadnjih volitvah je divjal stra¬ sten boj med domačimi strankama, sedaj pa so se končale volitve v znamenju kompromisa, tako da je prišlo v odboru tudi nekaj narodnokonzer- vativnih mož. In tako je tudi prav! Priznati se mora sicer na čast prejšnjemu zastopu, da je uradoval slovensko, samo pri volitvah v dtželni ali državni zbor je rad poškilil na nasprotno stran in njegovi volilni možje niso glasovali za slovenske kandidate. To je sicer žalostno, če se pomisli, da so bili v odboru sami domači slo¬ venski možje, a upati je, da se to ne zgodi \ eč. Saj uvidevajo tudi naši možje, da ne more ve ljati za poštenjaka, kdor zaničuje svoj jezik, ki ga govori sam in njegovi otroci, in krivih nem škutarskih prorckov ne bodo poslušal« več. Da prodirajo pri nas res taki nazori, zato nam je dokaz vrla latkovska požarna bramba, ki si je pod spretnim vodstvom zavednega posestnika Cilinška, po domače Blatnika, izbrala slovenski poveljni jezik in se kaj lepo razvija in naprt- duje. Sicer tudi tukaj ni bilo brez nasorostva in skoro nismo hoteli verjeti, da so nekateri možje, oziroma fantje odklonili pristop zaradi — slovenskega poveljnega jezika. Ves s et bi bilo treba prepotovati in še bi ne našli nikjer nar. da, ki bi se sramoval svojega jezika tako, kakor se je zgodilo v tem primeru. Pa tudi tukaj s« širi spoznanje, da se svojemu bližnjemu v nesreči lahko prav tako ali še bolje pomaga, če zapo veduje svoji četi pošten mož v slovenskem je¬ ziku, kakor če kriči kak nemškutarski »bavtman* in za njim njegovi podrejenci svoj »Gutheil* in »Gutschlauch*. Zato pa Št. Pavlani. sedaj ste poravnali stara nasprostva in združeni hočete delovati v prid svoji iepi ohčini! Pri tem pa nikdar ne pozabite, da je dolžnost vsakega po¬ štenega Slovenca tudi povsod pokazati in bra niti svoje slovensko prepričanje, da vas bo slo¬ venski svet mogel šteti med svoje verne sinove. iLjubečna.) Pred kratkim so obhajali L;u- bečanje slavnost, blagoslovljenje šolskega poslopja. Ob določenem času se je zbralo v vel’kem številu ljudstvo, staro in mlado, da prisostvuje dogodku, ki so še tukaj ni vršil. Strel topičev je že oreišnji dan naznanjal slavnost Č g. župn k iz Vojn ka je po blagoslovljenju v tukajšnji lepi kapeli da¬ roval sv. mašo ter v kratkem jedrnatem m po¬ ljudnem govoru razložd navzočim pomen slav¬ nosti Posebno je povdarial korist katero bo imela sedaj tukaj zbrana mlad.na od te šole, ker ji ne bo treba hoditi ob vsakojakih vremen¬ skih nezgodah v oddaljene kraje kakor Teharje, Celje. Vojnik, nabirat si zlatih, za življenje pre¬ potrebnih naukov. Da bo pa šola dosezala svoj namen, treba je blagoslova od zgoraj prv;č, in drugič tudi starši morajo vztrajno podpirati de¬ lovanje učiteljevo Nato pozdravi zbrano učitelj¬ stvo in mu priporoči zbrano mladino, zahvali vse tiste, ki so dopomogli k izvršitvi tako krasne palače ter se spomni tudi prvega zaščitnika in pospeševatelja šolstva v državi, presvetlega ce¬ sarja, na kar se je z navdušenjem zapela cesar¬ ska himna. V znesenih besedah se g. nadučitelj zahvali g. župniku za krasne besede in zagotovi da se bo učiteljstvo trudilo za napredek in povzdigo šole. Po končani slovesnosti se je zbrala mladma na hodniku, kjer je vsak dobil v spomin majhen zalogaj, kar je preskrbel kraj. šol cvet. Pripraul pa je tudi onim, ki so količkaj poma¬ gali pri stavbi, nekaj za želodec in grlo, tako da so proti večeru bili že vsi Židane volje. Tega dneva se bode marsikateri spominjal. Ljubečanje ao si tedaj postavili krasen spomenik s šolskim poslopjem, ki bo pričal o njihovi velikodušnosti in ljubezni njihovim vnukom in pravnukom. Šola je tedaj krasna, želeti bi še bilo, da bi se tudi okrajna cesta ki vodi tod mimo, poboljšala. Kajti cesta je zelo izvožena. Ako se to popravi, potem bomo res popolnoma zadovoljni. (Učiteljsko društvo za brežiški in sev- niški okraj) bo zborovalo dne 6. decembra t 1. v Brežicah po nastopnem vsporedu: 1) Zapisnik. 2) Društvene zadeve. 3) Poročilo o glavni skup ščini »Lehrerbunda*. 4) Iz šolske prakse. 5) Pre¬ davanje. 6) Želje in nasveti. Zborovanje se prične ob pol 10. uri v šoli. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. (Žalosten dogodek) se nam poroča iz Cr- kovec pri Pragarskem. Pri Kaizerievih se nista gospodar in gospodinja nič kaj razumela Prišlo 557 je večkrat do prepira in tako tudi sedaj p riS]a 8 ta domov in prepir ae je začel. Ženo i« w , taniti neki Martin Oeenjak, kaf£'££2 tako ratjezilr, da j. ustrelil za njim i a „ *!S , trebnk Osenjaka eo prepeljali , grakko bolnico. (Občinske volitve v Mariboru) V četrtek so se vršile obč nske volitve v Mariboru in sicer JO volil tretji razred Mariborski Slovenci so izpočetka nameravali postaviti svoje kandidate, ali kakor smo ze javili, 8e je to vsled „ k , volilnega odbora opustilo. Stali sta si torej le dve stranki nasproti, nemška in pa socijalno demokratična. Izid volitev je bil naznanjen ob tri četrt na devet zvečer Izvoljenih je bilo devet kandidatov nemške stranke m en socijalai demokrat. Drugi in prvi razred sta seveda nem¬ ška. V tretjem razredu so Nemci zmagali le, ker so se Slovenci volitev zdržali. (Vagon tobaka je zgorel.) Na južni želez¬ nici blizu St. lija se je 18. t. m. ponoči vžgal voz tovornega vlaka, v katerem je bilo 80 za bojev finega turškega tobaka, ki je b i namenjen v Nemčijo. Voz in vsebina sta popolnoma zgorela. Učiteljsko društvo za gornje¬ grajski okraj. Zborovanje se je vršilo dne 8. t. m. v Bočni pri Gornjemgradu. Izveo šolskega poslopja, v katerem se je zbralo nepričakovano veliko šte¬ vilo članov in gostov so vihrale narodne in ce¬ sarska zastave. Lepo jesensko vreme je priva¬ bilo k sestanku tudi nekaj takih, ki redkokrat pridejo v tovariški krog. Ker poročevalec o zbo rovanju „Lehrerbunda“ ni utegnil priti v Bočno — žal, nismo mogli slišati njegovega poročila, katero bi nas toliko bolj zanimalo, ker smo v naših listih le malo čitali o omenjenem zboro¬ vanju. Bo pač treba do prihodnjega zborovanja našega društva počakati. Tudi predavanje „0 risanju" je izostalo iz prav tehtnih razlogov; kajti ravnokar je izšla »Marinova knjiga 11 , katero pa še moramo prej natančneje pregledati in šele potem bode g. referent razpravljal o navedenem predmetu. Sklenili smo, delovati na to, naj se pri prihodnji uradni učiteljski konferenci obravnava: O risanju v ljudski šoli, in sicer naj bode poročevalci g. Armič, učitelj iz Mozirja, ki je znan kot dober risar in metodik. O d o m o vi n osi o v j u in krajeznan stvu je govoril g. Kocbek iz Gornjega grida, Na podlagi ravnokar došlega ukaza okr. šol. sveta, ki določa, naj se na vsaki šoli napove in sestavi gradivo za domoznanstvo in krajepis, razvija svoje misli in nazore o tej disciplini, zlasti posdarja, naj bi rabili dosledno le pravilna imena krajev, gor, potokov itd. S cer je »sala- mendersko 11 težavno popravljena imena upelje- vati, pa že gre, kar je dokazal g. Dedič na imenu »Bočna 11 . Razprava in razgovor o tem je bil prav živahen. Končno se sprejme predlog; pri prihod¬ njem zborovanju naj poroča praktično o kraje pišu Gornjega grada nadučitelj gospod Kocbek in o domovinoslovju pa na podlagi kake učne slike gospod Šijanec. Kot nekak dodatek k temu predmetu je še razpravljal g. Šijanec o nabiranju in zapiso¬ vanju šeg in navad gornjegrajskega okraja, ter o bš mej še opisoval obleko Solčavank pred petdesetimi leti. Na prošnjo poročevalčevo so vsi navzcčniki sklenili pomagati pri nabiranju »šeg in navad 11 ter tudi pri pridobivanju folklo rističnih predmetov, katere zbira Savinska po- diužaica S. P. D. za narodopisni muzej. Po zaslišanju blagajnika, kateri nam je predložil letne račune, ki so se odobrili in se je blegajniku izrekla zahvala in priznanje za trud — volili smo nov odbor. Predsednikom je izbran g Kelc Ivan, nadučitelj v Novištifti; namest nikom g. Kocbek Fran, nadučitelj v Gornjem gradu; blagajnikom g. Wudler Peter, naduči telj na Ljubnem; tajnikom g. Šijanec Ignacij, učitelj v Gornjemgradu; odbornikom g. Klemen čič Ivan, nadučitelj na Reč ci in g Knaflič R nadučitelj na Gor ci. Sprejel se je predlog: poslancu g Robiču se izreče soglasna zahvala na njegovem potego vanju v di ža v nem zboiu v prilog učiteljstva tretjega plač. razreda. Poslanca našega okraja < g. dr. Dečko in g dr. Hr a Sovec se naprosita podpirati Robičev predlog z vsemi svojimi močmi. (Takoj drugi dan je vodstvo učit. društva sestavilo te tri spomenice ter je omenjenim g. poslancem poslalo naravnost v Gradec). Končno je poročal zastopnik učiteljstva v okr. šol. svetu gosp. Kelc o svojem delovanju ter korporaciji, zakar mu je učiteljstvo izreklo priznanje in hvalo. Po raznih vprašanjih o šolskoadministrativnem položaju zaključil je predsednik zborovanje. Nato smo se še v ožjem krogu zabavali prav pošteno in še marsikatero iztuhtali Vsa čast izborni gospej »kuharici 11 in gospodu »kučegazdt 0 ! Spenrnjali smo ae tudi pred kratkim umr lega nadučitelja braslovškega gosp. Val. Jarca ter smo namesto venca na grob nabrali za družbo sv. Cirila in Metoda 10 K. Prihodnje zborovanje se vrši v Gornjem gradu. Druge slovenske novice. (Ljubljanskega župana častniška afera) še sedaj ni končana. Kakor smo že omenili, je župan Hribar izjavil, da se je ob znanih dogod¬ kih za časa turnarske slavnosti na kazinskem vrtu v Ljubljani edino le nadporočnik 27. peš¬ polka Biickhel vmešaval v županovo poslova¬ nje. Biickhel je namreč trdil, da klici množice »Abzug 11 veljajo cesarski zastavi, na kar mu je župan pojasnil, da veljajo frankfurtarici. Župan Hribar je v zadnji seji občinskega sveta dejal, da je šele pozneje izvedel, da je nadporočnik Biickhel Oger in da mu je zato postalo takoj jasno, zakaj je isti klice „Abcug“ napačno razumel, kajti v njegovi domovini (na Ogrskem) niso demonstra¬ cije proti cesarski zastavi ravno redke. Zaradi te izjave je pozval nadporočnik Biickhel župana Hribarja na dvoboj. (Razmere pri kranjskem polku št. 17)- »Slovenec 11 prinaša statistiko slovenski govo reč h častnikov kranjskega domačega polka in prizn ti se mora, da je ta statistika res tako žalostna in ob enem tako značilna za avstrijske razmere, da bolj ne more biti. Od 7 štabnih častnikov govori slovenski samo eden, od 24 stotnikov govorita pravilno slovenščino dva, za silo jo pa lomi sedem stotnikov. Nadporočnikov je 37 slovenščino jih pa zna samo osem. Izmed 33 poročnikov jih govori slovenski deset in izmed 4 kadetov samo eden. Od 3 zdravnikov ne zna slovenščine nobeden, ravno tako ne oba računska častnika. Take so razmere pri 17. polku, o razmerah pri našem spodnještajerskem 87. polku se ne upamo niti govoriti, kajti na sramoto vojaški upravi bi morali konstatirati, da menda pri celem polku ni častnika, ki bi pravilno, govoril slovenski jezik. (Internacionalni »Juristenball 11 ) se baje priredi prihodnji predpust v Ljubljani pod pro tektoratom deželnega pfedsednika barona Heina. — Internacijonalen-hm! (Protestantizem v Ljubljani ) Dne 8. t m je bila v protestantski cerkvi v Ljubljani velika slavnost ko je zopet prestopilo 12 oseb iz ka toliške vere v protestantsko. Tekom treh let je prestopilo na Kranjskem okrog 150 oseb (Redek slučaj.) Prošli četrtek je v Ljub ljani med vožnjo na električni železnici na progi od Sv. Petra do bolnišn ca porodila žena nekega delavca deklico. Prenesli so jo v bolnišmci. (Postcjin8kim županom) je bil izvoljen g. Gregor Piki. (Vsled utrujenosti umrl.) Petnajstletni deček Ivan Kobal iz Bale pri Podkraju v Vipav¬ ski dolini je šel prošlo nedeljo po opravkih v neko drugo vas. V gosti megli je zašel. Ker ga ni bilo v pravem času domov, so ga šli iskat. Drugi dan zvečer so ga šele našli, toda mrtvega. Ležal je na tleh in je bil ves premočen. (Jugoslovanski socijalni demokratje) so si v zadnjem času hudo v laseh. Hud boj se bije vs^-med Idrijo in Trstom, med veleumi Antonom Kristanom in Karlnom Linhartom. Seveda se ta boj bije večinoma le s psovkami. Idrijski »Naprej" je izgubil izdajatelja m sedaj, bogve ali bo še izhajal- To bo res nesreča, če preneha (Odpadnik dr. M Abuja umrl ) Umrl je v Celovcu slovenski odpadnik dr. M. Abuja, ki je bil deželni poslanec na Koroškem. Mi se sicer prav radi držimo pregovora, naj se o mrtvih ne govori nič druzega nego samo dobro, toda če vse drugo odpustimo, o dejanjih onih, ki so se izneverili krvi svoje matere in zabijali žreblje v rakev svojih rojakov, žalibog niti po njih smrti ne moremo izrekati slavospevov. Takšen renegat je bil sin slovenskega kmeta dr. Abuja, ki je na eni strani v slovenski besedi lovil nevedne kmete na svoje hinavske limanice, na drugi strani pa na tihem koval smrtonosne naklepe zoper Slo vence, katerih razmere je kot rojen Slovenec natančno poznal. Ob smrti odpadniku Nemci kličejo hozana, Slovenci pa tužna mu majka! (Mesto Gorica) še vedno nima vode. Pre¬ iskali in preštudirali so že vse mogoče studence blizu in daleč od mesta, ali našli niso nič pri¬ mernega. Jako značilno za ta preiskavanja je pač, da se zdi mestnim gospodom vsak studenec kalen, posebno ob slabem vremenu. Pametni ljudje pač mislijo, da je v Gorici marsikaj kal¬ nega, posebno v glavah labonskih mestnih očetov. (Cesar je podaril) 2000 kron za preisko vanje morskih globočin v Jadranskem morju Društvo namerava ustanoviti v Trstu akvarij. (General Riciotti Garibaldi o avstrijskih Italijanih.) V pismu, ki ga je poslal Garibaldi dalmatinskemu hrvatskemu listu »Jadranu 11 . pravi: Stari zmerno - monarhični, več ali manj avstrijski element, ki ga vi dobro poznate, ker vam je blizu in ki je dosedaj imel v rokah itali¬ janski irredentizem, je znal vedno dobro igrati na karte s tem, da ie sprejemal podpore iz ita¬ lijanskih tajnih fondov, ob enem pa se je znal držati v duhu svetosti pred nemškimi oblastmi. Na drugem mestu pa pravL »Hrvatsko novin- stvo naj ne trati časa, da bi žnjimi polemiziralo, ampak naj jih prezira. In če ne bodo hoteli molčati, naj jih pusti bojkotirati. Kajti oni so sovražniki ravno tako Italijanom kakor Hrvatom 11 . To je pač huda obsodba, in ne vemo, ali bodo Tižačani kterikrat tega Garibaldija tako slovesno sprejeli, kakor so umrlega Menottija Gariba‘dija. Ne verjamemo! (Pogrešani parnik.) Iz Reke je odplul 28. oktobra parnik »Petofi 11 , nakrcan z žitom. Na¬ menjen je bil na Angleško, ali do danes še ni nikakega sledu o njem. Boje se, da se je pone¬ srečil. Na parniku je bilo 28 mož. i : Politični pregled. (Državni zbor.) Dižavna zbornica je sedaj pod vplivom ministrskih govorov. Prvi je sprožil besedo ogrski ministrski predsednik grof Tisza, odgovarjal mu je Korber. Čuti je bilo na obeh straneh ostrih besedi, katere so se na obeh stra | neh kar najrazličnejše komentirale. Iz Tiszovega govora je b.lo videti, da hočejo Madžari sami imeti vpliv na skupne zadeve in da hočejo na- godbo izvesti le na svojo roko. Ta madžarska j samopašnost je vzbudila v Avstriji veliko ogor- čanje. Nemške stranke so vložile 3kupno inter pelacijo, katera najostrejše graja Tiszova izva- \ janja in končno zahteva odgovor, kako stališče zavzema Ko ber nasproti Tiszovemu govoru, j Korber je nato takoj odgovoril. Zavračal je j najodločnejše madžarske zahteve in povdarjal, : da sta si oba državna zbora popolnoma isto- j pravna, da se more nagodbeni zakon izpremeniti le v sporazum^eaju z obema, nikdar pa ne samo po odloku ogrskega državnega zbora. Nemci so navdušno ploskali Korbejevemu govoru, iz česar se da sklepati, da je zoDet prišel v milost pri njih. Drugače pa ja pri Cahih, ki so mu cel čas i ugovarjali. V debati o Korberjevi izjavi je go¬ voril češki poslanec Herold in ostro napadel J ministrskega predsednika in ga kečno pozival, da naj odstopi, da pride na njegovo mesto vlada, ki bo dala slovanskim narodom njihove pravice, da še j h ne bo več smatralo za manj vreden narod. Ravno tako ostro sta govi rila soc. demokrat Ellenbogen in kršč. socijalist Scheicher. Danes je zopet Sr ja (Delegacije) Kakor zagotavljajo dobro in¬ formiram listi, ne bo ogrska opoz cija naspro¬ tovala volitvi delegatov, in se bodeta delegaciji lahko sešli ob napovedanem času, 15. decembra. Ker pa ne bodete mogli zaradi božičnih počitnic 668 dovrSiti avojega dela, bo treba najprej dovoliti proračunski provizorij. (Na Dunaja) biva sedaj grSki kralj Jurij. (V ogrski državni zbornici) je Kocberjev odgovor na interpelacijo nemških poslancev tudi vzbudil precejšen hrup. Tisza je zopet zagovarjal svoje stališče in tudi opozicija mu ni preveč ugovarjala Cela .stvar bi se nepristranskemu opazovalcu videla skoro kakor nekaka komedija, uprizorjena od obeh ministrskih predsednikov, da se obdržita na svojih stoličkih. Najprej nekoliko pobrenči Tisza proti Avstriji in opozicija mu ploska, potem pride Korber s protigovorom in avstrijska zbornica je vsa navdušena, da ima takega „schneidig“ ministrskega predsednika. Nam se pač zdi, da sta se gospoda nekoliko pomenila, da bi se jima ministrski sedeži pre¬ kmalu ne izpodmaknili. Zbornica razpravlja o rekrutni predlogi. (O srbskem kralju Petru) so raznesli ži dovski listi najrazličnejše vesti med svet, med drugimi tudi vest, da ga je zadela kap, kar je j popolnoma izmišljeno Kralj je popolnoma zdrav in kap ie pobožna želja onih, ki bi radi v kalnem lovili. (Reforme v Macedoniji) Poslaniki evrop skih vlasti so zahtevali avdijenco pri sultanu, toda niso bili sprejeti, ker je sultan baje nekaj obolel. V diplomatiških krogih se zatrjuje, da bo sultan v najkrajšem času odgovoril na zahteve velevlasti, kajti upanje, da bi se katera izmed njih postavila na njegovo stran, se mu je po¬ polnoma izjalovilo. Veliki vezir, za katerega se je popolnoma mislilo, da odstopi, je zopet utrdil svoje stališče in ostane najbrž na svojem mestu. (Laški kralj in kraljica) sta v soboto od¬ potovala iz Anglije. (V francoski zbornici) je govoril poslanec Deschenel o občnem političnem staDju. Povdarjal je, da mora Francoska gledati nato, da zbliža Ru¬ sijo in Anglijo, obenem pa mora vzdržati prija teljsko razmerje z Italijo, vendar pa ostane kot podlaga vse francoske politike zveza z Rusijo. Na Balkanu naj podpira Francoska Avstrijo in Rusijo, posebno pa naj pazi, da se vpliv Av¬ strije vzdrži, kati to je najboljši pogoj evropskega ravnotežja (Nemški cesar) bo v par dneh popolnoma zdrav, kajti rana, provzročena po operaciji, se mu v nekoliko dneh popolnoma zaceli. Loterijske številke. Gradec, 21. novembra 1903: 62, 59, 86, 51, 63. Dunaj, „ „ „ 63 49 48, 75 54 Prodajo se do cela nova godala za celi orkester po ugodnih pogojih. Vprašanja posreduje (464) 2-2 upravništvo „Domovine“. Naznanilo. Potrebujem takoj v moji pekarski proda- jalnici v Ljutomeru žensko osebo, srednje starosti, zmožno slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, — v moji gostilni pri kolodvoru v Ljutomeru pa spretnega natakarja pri¬ merne starosti. ( 467) ! Ivan Kukovec. Vinogradniki! Pozor! Nova iznajdba za zboljšanje naravnega vina: pridobivanje sladkorja s pomočjo sclnče toplote. Iznajdba se odda pojtom dražbe v vojuiškm trgu pri gosp. JOSIPU VREČER-ju 29. novembra, 7. in 14. decembra ob 9. uri dopoldne. Natančnejše podatke daje g. Vrečer v Vojniku. (470) 1 (472) 1 Učenec 14—15 let star, krepak ter iz dobre rodbine se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom A. Pogačnik v Cerknici na Kranjskem. Iščem stenografa slovenske in nemške stenografije zmožnega. — Vstop takoj. CELJE, 21. novembra 1903. (371) 1 Dr. Juro Krašovec. Gospodična z lepo pisavo sprejme se takoj kot prodajalka (468) 21 v pisarni zaloge »Delniške pivovarne“ v Celju. — Plača po dogovoru. Vsem vinogradnikom naznanjam da prodam več tisoč trt na zeleno m na suho cepljenih, ka kor: beli burgundec laški rizoik, silvanec, rulandec, zelenček, kralje¬ vina, pinoia, rebula in druge Imam tudi več tisoč cepičev naprodaj Cena cepljenkam 100 kom 22 K. cepičem 1000 kom 7 K — Naslov: Josip Cotič, vinogradnik v Vrhpolju, p. Vipava, Kranjsko k k (469) 1 .L Ženitna ponudba. Mladenič, star 27 let, ki ima 1000 K premoženja, doma na Spodnjem Štajarskem, Slovenec, stanuje sedaj na Westfalskem v Nemčiji, želi vzeti v zakon gospodično od 17 do 19 let staro, s primernim premoženjem. Ponudbe s sliko naj se pošiljajo na naslov: -A.- Hertener Strasse Nr. 130 III. nadstropje, Lange Bochom, Westfalen, Nemčija. (462) 4—3 J''" I bode treba kupiti PEGI! Torej kje? Le v narodni trgovini z železnino ^ ^ „MERKUP“ Peter (Vlajdič, Gelje ki ima najlepšo izbero po najnižjih cenah. pomaga izborno kot nedo- i sežen uničevalec mrčesa. Kupi samo v steklenicah. CeUe: Traun in Stiger Viktor Wogg Alojzij VValland Milan Hočevar Josip Matic Anton Ferjen Fran Zangger Ferd. Jakosvitsch Frid. Jakowitcsh Anton Kolenc Franc Pečnik. M. Rauscher lekarna Celje: Ivan Ravnikar „ Oto Schtvarzi lekarna , Josip Srimz I , Anton Topolak j ,, W. Wratschko i Dobrna: Jos. Sikokše I Braslovče : Ant. Plaskan , Josip Pauer Gomilsko: Fran Cukala Hrastnik: Alojzija Bauerheim , Konsumno društvo , Josip Wouk Ljubno: Fr. X. Petek ,, Janez Filipič Sevnica: Anton Verbič , S. F. Schaik f Ludovik Smole Trg Lemberg: Franc Zupančič j Konjice: Fr. Kupnik 145 ‘ Laško: Andrej Elsbacher ,, Karl Hermann Planina :Lud. Sch scherko » F- Wamb rechtsaramer Gornfigrad: Jakob Božič Franc Scharb Poljčane Ferd. Ivanuš n A. P. Krautsdorfer ,, Anton Schwelz * Karol Sima Mozirje: Leopold Vukič Pristova: Brežice: Žalec: St. Jurij: Marija Suppanz And. Suppanz Fran Matheis Franc Varlec Janez Pinterič Uršič