imt peateis-sa * %<txwtaik-	a	?*»*<«	tcrw,	e*fcir$«fc	m	»woki,	«e»>	p>a*a«wn<	*WI1M	K	1*30.
TRGOVSKI
I
Licealn* Knjižnic®#
Ljubija^
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT.
Ur*4(*£itr» ta apr»VR«)Wo j« r Ljubljani, UrmdUie iter. 17/1. - lX>pW •« ne vr«4*]o. - Številk« pri «ekoT**ju WM® T U»bU*"« «.951. - SterUlt* tfleto^» 552. Phir^mlni sa otMalJe SMS: tata* K 180, m pol let* K 95. n tttri Ut* K 50. metino K 2p, ** IWWW*tff taMetno K TO rti- - PW* ta toll W t LUMJanl.
JLBTO IV.	LJUBLJANA,	dne	14.	junij*	1921.	STBV.	57.
Industrija obrtniki,
rdeleiite se v polnem Številu kot rnzstuvljalci ljubljanskega velikega vzorčnega semnja od
13. do 24. OOSDStll 1.1.
Vsa pojusnila, seiuiski redi in prijavnice se dobe brezplačno pri ftnidn »Ljubljanskim velikega semnja« y Ljubljani, TuriaSld tr* It fl/H.
Rok za prijave kot rasstavljale« v Sloveniji je podaljSan do 10. jdnija 1921.
V	zadnjem fasu so se razširile govorice, da se semenj prpložj na me se« september, kar ne odgovarja dejstvu. Čemenj se vrši nepreklicno od la. do 24. aiigMu \.
ViS. vip. nadzornik Bob. SfcpHck^:
CeškosJovenska republika fn naša vina.
Po naročilu gospoda ministra za poljedelstvo podal sem se v českoslo-vensko republiko, da proučim razmere vinske trgovine v republiki in razpoloženje napram našim vinom ter ftiožnost izvoza naših vin v českoslo-vensko republiko, kakor tudi, da do-ženem, kaj da ovira naše dosedanje trgovske stike ter čujem želje in stavim predloge, kako bi bilo te ovire odstraniti. Povodom obiska kmetijske razstave po kmetovalcih, zastopnikih kmetijskih korporacij in po kmetijskih strokovnjakih iz vse Jugoslavije Priredil sem dva sestanka istih s češkimi odjemalci in veščaki in sicer y Pragi in v Brnu. Tako so inleli naši interesentje sami priliko čuti nazore in želje čeških potrebnikov in odje-»PV	Da
‘IvpM1	Vako je treta
ure#! naše pazmej-e do p£}jerpalqe.y v Oehoslovaški, podajam v naslednjefp rezultat svojih raziskovanj.
Češkoslovenska republika porabi letno 2,187.000 hi vina. Od tega prideluje sama le eno četrtino, to je 537.000 hi vina, ostalo množino, 1 milijon 650.0C0 hi vina mora pa uvažati.
I* tega sledi, da bi polovica vinskega pridelka Jugoslavije našla lahko odjemalce v republiki. Čehoslova-ški trg pridobiti, je tedaj največjega pomena za našo državo in se mora podvzeti vse, da se češki trg za naša vina pridobi.
Velika vinska trgovina je dobrih 80 odstotkov v C?ho8tQYa$ki v židovskih rokah in ni nam posebno mjklopjpna, ker gravitira proti Pešti in Dunaju.
Za nas pa mora biti najvažnejše stremljenje, da ne dovažamo naša vina v republiko preko Peste ali Dunaja, temveč, da stopimo v direktne stike s češkimi odjemalci, zlasti s trgovci in korporacijami, ki uvažajo vina na debelo (Udruženja velikih po-rabpikpv).
Pri tem pa ne smemp pozabiti tudi na manjše, čile in zpiožne trgovce in udruženja, ki imajo ravno najboljšo voljo stopiti z nami v direktne tegOvske zveze. Poskrbeti bode treba, da se jim pri nakupu in prevozu blaga nudijo enake ugodnosti kot veletrgovinam, ker bi sicer ne bite zmožne konkurence in bi morale propasti.
Pred vojno sta bila v Češki razširjena malodane samo dva vinska tipa in sicer belo »avstrijsko« in temnordeče »ogrsko« vino. Oba tipa sta bila rezultat rezanja (cepljenja) vin, ki se J6 osobito izvajalo od dunajskih trgovcfev In se pri tein skrbno gledalo na to, da se s cepljenjem ne zakrije preveč prvotni znafcaj avstrijskega in ogrskega vina. Na ta način so Avstrijci našli vedno odjemalce za svoja ki-slasta vina. Podobno je bilo tudi z »ogrskim«. Med vojno, ob pomanjkanju blaga za temelj teh vinskih tipov poseglo se je po vsem, kar je bHo na razpolago ih danes se lahko reče, da sta oba tipa izginila in se umaknila nekemu internacionalnemu vinskemu konglomeratu^ brez Vsakega tipičnega značaja. "	■
Brez dvoma bi našla tedaj naša izrazita, tipična vina v čsl. republiki hvaležne odjemalce.
Od jugoslovanskih vin so bila pred vojno se najbolj znana in razširjena v republiki dalmatinska vina in so se tu uveljavila posebno težka, črna dalmatinska vina.
Podjetni Dalmatinol imajo v vseh večjih mestih čsl. republike svoje zastopnike. Zelo težaven je bil promet z dalmatinskim vinom za časa vojne in je ostal tak še danes. Dalmatinsko vino se danes uvaža v republiko po največ preko Trsta in ima tu prestati težko konkurenco italijanskega vina. Danes se fe mnogo italijanskega vina v republiko prodaja pod imenom dalmatinskega, zd katerega so uvozne prilike dokdj težavnejše.
Položaj jugoslovanske vinske trgovine zelo obtežuje dejstvo, da nimamo direktnega stika z republiko, temveč da moramo svoje blago prevažati preko Avstrije, ki nam s svojo prometno in tarifno politiko zelo obtežuje medsebojne trgovske stike. Pri trgovinskih pogajanjih z Avstrijo naj bi se torej merodajni faktorji pred vsem ozjrali na izvozne potrebe naših poljedelskih proizvodov, predvsem Vin§ in jim Okušali izvojevati vsemožne prometne in tarifne olajšave preko Avstrije.
(Dalje prihodnji!.)
Nova faza italijanskih trgovskih pogajanj.
(Nadaljevanje.)
Besedilo trgovske pogodbe je skoro poplnoma enako predvojnim vzorcem, po katerih so se Šablonsko sklepale trgovske pogodbe. Izjema je po italjanskem predlogu le ta, da si po čl. 5 vsled povojnih izrednih gospodarskih razmer obe pogodbeni državi pridržujeta pravico, samostojno z na-redbami regulirati uvoz in izvoz. Taka klauzula se nahaja tudi v naši kratko-dobni pogodbi z Avstrijo in Češko.
Med pogajanji pa so Ital jan i zapustili, kakor se poroča, to stališče in sicer predvsem zato, ker so iz časopisnih poročil posneli, da se pri nas pripravlja nova carinska tarifa, ki naj bi bila v vsakem oziru** protekcionistična za domače proizvode. Vsled tega seje naenkrat pojavilo vprašanje špecijal-ne tarife, ki naj bi proti nameravani naši novi carinski tarifi in obstoječi italjanski tarifi nudila za medsebojno izmenjavo gotovega blaga posebne pogodbene izjeme in sicer proti minimalni tarifi. S tem smo prišli nedvom-
no v ugodnejši položaj, ker Italjani želijo specijalno tarifo in nam za vsako tigodnost morejo koncedirati proti-ugodnost.
Odkrito rečeno, mi na špecijalni tarifi nismo interesirani, ker ima na| izvoz tudi brez špecijalne tarile v Italiji ugoden trg. Pač pa je razumljivo, da morajo italijanski delegati, za Svoj izvoz, ki pomeni pri nas več ali man} luksus, skušati doseči čim ugodnejše uvozne carine. Predmeti, katerim bi želeli Italjani zasigurati trg pri nas, so predvsem južno sadje, agrume, ita-Ijansko vino, cvetlice, sadni soki, ribe, konzerve in olje. Ti predmeti so razvidni iz nekdanje špecijalne tarife med Srbijo in Italijo, za naše kraje pa še bolj med Avstrijo in Italijo. Nedvomno je’z vprašanjem špecijalne tarife prišlo pogajanje z Italijo v odločilen Štadij in sedaj je od spretnosti naifih zastopnikov odvisno, da izkoristijo ugodnost položaja.
Važen moment pogajanj je določitev dobe, za katero se sklepa pogodba. Italjani so zahtevali 20 let, pozneje pa so sami uvideli, da so razmere preveč neurejene, da bi mogli vezati na tako dolgo dobo. Sedanji predlogi se glasijo različno, na eno, dve in štiri leta. Najbrž bo obveljal zadnji predlog.
V	obmejnem prometu naj bi bila dovoljena obojestransko brez carine izmenjava odnosno prenos krmiv poljskih pridelkov v surovem stanju, žita v klanju,1 Janu, drv, sveže krme, stavbenega materijala, živečih rastlin in mleka. Odprto je ostalo samo vprašanje kako šjrok naj bo obmejni pas, v katerem se dovoljujejo te izjeme. Najdalekosežnejši predlog se je glasil zp 30 km. Ta predlog je bil očivid-no podan z namenom, da se Zadru zasigijra aprovizacijsko zaledje, ker bi prišla ta eksponirana točka kraljevine Italije sicer v nemalo zadrego z aprovizapijo. V Sloveniji, kjjsr je meja med nami in Italjjo več ali manj potegnjena ob razvodnici, ne igra obmejni promet važne vloge drugod kot med žirovsko in logaško dolipo na eni strani ter Idrijo na italijanski strani. Tu pa popolnoma zadostuje pas 6 km. Po stari avstro-italijanski pogodbi je bil obmejni promet dovoljen v pasu 7 in pol km. Sedaj so se nekatere
Posloua. je upriue ib Mčiio industrijske ssojlne.
(Konec.)
• . ^kteris!iČ,no za razne modele je tudi bana, tako barva sokolskega
kroja. V tem slučaju je treba zahtevati v podrobnem opisu barvo kot bistveni del zaščite. V drugih slučajih barva nima nobenega pomena in se zaščita nanaša samo na formo modela ne glede na barvo. Ravno tako je pri zaščiti modela brez pomena veličina in teža izdelkov.
Kar se tiče prijav žigov (znamk) j1' treba omenjati njihove važnosti v ,fidustrijskem in trgovinskem prometu. Vsako večje podjetje ima svoje žige, ki so znani pri vseh odjemalcih dotičnega blaga kot znak provenijen-°e (izvora) iz dotičnega podjetja. Tako je n. pr. širjim krogom gotovo znano, da ima firma Franck za kavi-ne surogate žig »mlinič za k'avo<% firma Henckel v Solingu dvojčke v sematični predstavi za predmete iz jekla, fabrika Sarg sin & Co. v Beču
za zobno pasto besedo »Kalodont« in znano sliko dame, ki nam kaže svoje blesteče, bele zobe. Proizvodi označeni z žigom znane firme predstavljajo takorekoč garancijo svoje kvalitete.
Žig je vezan na podjetje. En podjetnik sicer lahko »prijavi več žigov, ni pa dovoljeno, da razni podjetniki uporabljajo isti žig za označbo iste vrste blaga. Žig se lahko prijavi tudi ja razne vrste blaga, ali v tem slu-oaJu mora podjetnik imeti pravo za iJzpečavanje dotičnega blaga.
Vsak podjetnik, ki prijavi žig pri upiavi za zaščito industrijske svojine, bi moial najprej pregledati registre
in»i\ °ge. uprave, ali že postoji zaščita za isti ali slični žig. Po pristopu naše države k Madridskemu aranžmanu od 14. aprila 1891 o mednarodnem vpisu tovarnih in trgovač-kih žigov v Bernu mora se ozirati pri prijavi novega žiga tudi na žige vpisane mednarodno v Bernu. En izvod Bernskega mednarodnega registra se vodi tudi pri naši uprvai in ga lahko,
kakor tudi naš narodni register žigov, pregleda vsak interesent.
Uprava pošilja trgovskim in obrtnim zbornicam svoj glasnik, v katerem se redno objavljajo obznane odobrenih žigov s sliko in istotako dobivajo navedene zbornice glasnik mednarodnega Bernskega biroa »Les maroues internationales«, v katerem s° objavljeni mednarodno registro-vani žigi, tako da si zamorejo interesirani krogi ogledati registrirane žige tudi pri trgovskih in obrtnih zbornicah, odnosno pri višji obrtni šoli v Ljubljani; toda ta ogled ne bo zadostoval, ker se bo iz Glasnika uprave razvidelo samo, kateri žigi so se narodno registrovali; za mednarodno registrovane žige pa dotični zavodi dobijo izkaze šele od 1. januarja t 1. dalje, tako da se pri zbornicah ne more dognati, ali ni isti žig že regi-strovan v predhodnih 20 letih pri mednarodnem birou v Bernu. Zaščita pri mednarodnem birou v Bernu velja namreč 20 let in vsak mednarodno registrovan žig velja tudi pri nas od dneva pristopa naše države k
mednarodni uniji, to je od 26. februarja t. I. naprej za celo kraljevino.
V	pokrajinah, ki so prej pripadale Avstro-Ogrski monarhiji, torej tudi v Sloveniji pa se morajo po čl. 274 St. Germainske mirovne pogodbe pripo-znati oni mednarodno registrirani žigi, ki so veljali v teh pokrajinah pri razpadu monarhije.
NTatančno se torej lahko ustanovi samo pri upravi v Beogradu, ali je gotov žig že zaščiten. Razven potrebnih indeksov in katalogov za narodno registrovane žige, se je že izdelal katalog v abecednem redu za mednarodno registrovane žige, sestavljene iz besed, in v kratkem bodo sestavljeni katalogi za žige obstoječe iz slik in urejeni po gotovem sistemu, tako da se bo lahko hitro ugotovilo, ali je žig že zaščiten ali ne.
Zgoraj omenjeni glasnik mednarodnega Bernskega biroa »Les mar-ques internationales« si lahko interesenti nabavijo v knjigarni Geča. Kon v Beogradu.
Dr. Janko Šuman.
korporacije izjavile, da bi se lahko dopustilo do 10 km. Kakor rečeno pa bo v tej stvari odločilo vprašanje Zadra. Sicer pa nam vse to malo pomaga, dokler se ne dvigne morala med ljudstvom in dokler se ne izjedna-čijo cene. Znano je, da smo našega največjega sovražnika d’ Annunzia na Reki redili celo dobo z vtihotapljenimi živili in živino iz Susaške okolice. Medtem ko je časopisje besnelo proti njegovim nasilstvom, so se našli dobri ljudje, ki so za ugoden tečaj lire zasigurali arditom prehrano na Reki.
Baza, katero so Italijani v svojem projektu ponudili za embalažni, reparaturni in oplemitilni promet, je zelo široka in bo zadostovala za promet s Trstom, promet med Škednjom in Jesenicami, Rabljom in Celjsko cinkarno ter drugimi interesiranimi podjetji. Obsega namreč razen vreč in sodov, ki se uvažajo v svrho napolnitve, odnosno vračajo prazni, tudi določbe o uvozu na pogojno prodajo, kar igra posebno za komisijsko blago veliko vlogo, dalje dogon živine na sejme, na planine in za poljedelska dela, nerazvite svilene kokone, dalje kovinske izdelke in polizdelke, ki se prevažajo v svrho predelave in poprave in konečno tkanine in preja, ki se prevaža v svrho belenja in barvanja.
Važen del pogodbe tvorijo določbe o vzajemni pravici obiskovanja sejmov in trgov. V tem vprašanju smo mi pasivni, ker v tem oziru pride podeljena pravica samo Italijanom v prid. Proti temu je seveda vsa naša vmesna in posredovalna trgovina, ki bi bila na ta način lahko izločena. Vendar se v njeno obrambo ne da v pogodbi sami mnogo doseči, ker je to stvar lastne dobre notranje organizacije. Država pa je interesirana, da jih kot izdatne davkoplačevalce Ščiti proti tujcem, ki bi državi ne vrgli nobenih dohodkov.
(Konec prihodnjič.)
Nov načrt davka na poslovni promet) za 1921-22.
'■	(Konec.)
Davčne oblasti imajo vsak čas pravico pregleda poslovnih prostorov in kontroliranje vodenja knjige davčnega obvezanca. Tako kontrolo, katero se mora davkoplačevalcu potom redne naredbe naznaniti, mora davčni obvezanec dopustiti in dati davčni oblasti vse potrebne podatke na razpolago. Ako davčne oblasti tekom enega leta po predložitvi knjige ne najdejo nikakih pomislekov proti pravilnosti vodenja knjige, se smatra plačilo za pravilno, vendar morajo davčni obvezniki hraniti potrebne podatke še eno leto dni.
Proti tem določbam, ki so obsežene v členu 11 načrta zakona, je bilo izraženih več pomislekov. Člani finančnega sveta so predvsem zahtevali, da bi se v pravilniku natančno omejilo pravo davčne oblasti, da ne bi ta člen bil povod k ekscesom vsled osebnih odnošajev. Rok za varovanje prilog in dokazov je bil določen prvotno na tri leta, toda se je skrajšal na eno leto.
Odklonili so tudi zahtevo, da bi se smelo osobje tvrdk in podjetij izpraševati o pravilnosti vodene knjige odnosno izkazanega prometa, ker bi bilo to za službeno razmerje nezdružljivo.
Kdor v določenem roku ne predloži knjige in prijave in ne plača pravočasno davka, z namenom, da oškoduje državo, je kriv prikrivanja v zmislu predstoječega načrta zakona.
Davčnega bega pa je glede tega davka kriv vsakdo, ki namenoma navaja v knjigi napačne podatke in davčni oblasti na vprašanja odgovarja neresnično oziroma namenoma zamolči.
Za prikrivanje ali izbegavanje se plača razen rednega davka še 5 do 10 kratni znesek, za katerega se je hotelo državno blagajno prevariti.
Po prvotnem načrtu je zahtevalo .ministrstvo 10 do 20 kratni iznos, ki pa je bil odklonjen, ker je že 10 kratni iznos občutna kazen.
V	ponovnem slučaju prevare znaša kazen 20 kratno vsoto davka. Načrt je razen tega obsegal predlog, da se v ponovnem slučaju kaznuje krivca razen z denarno kaznijo tudi z do trimesečnim zaporom, ki bi se ne smel spremeniti v denarno globo. Ugovor je vzelo ministrstvo na znanje brez izjave, v koliko ga namerava vpoštevati.
Za osebe, ki iz kakega drugega vzroka ne ravnajo po določilih zakona, je določena denarna kazen od 50 do 500 dinarjev.
Kazen za onega, ki bi se upiral dovoliti pregled poslovnih prostorov, odnosno ne hotel dati zahtevanih podatkov, je bila v prvotnem načrtu določena na desettisoč dinarjev, a se je vsled splošnega odsvetovanja znižala na 2000 dinarjev, kar je pri nas še vedno zelo občutno.
Člen 14, ki je po načrtu določal 25 odstotno nagrado od plačane kazni za onega, ki naznani davčni oblasti manipulacije na škodo države, je naletel na splošen odpor. Vsi člani finančnega sveta so predlagali, da naj se izpusti.
Za pritožbe in ugovore proti odlokom davčnih oblasti glede odmere davka je bila po načrtu določena le ena instanca, in sicer tekom 15 dni na pristojno delegacijo finančnega ministrstva. Finančni svet je predlagal, da bi se določil kot druga instanca državni svet.
Prometni davek, ki je vpeljan že v vseh evropskih državah, kot najbolj izdaten davek, je zamišljen pri nas v obliki zakona, ki bi ga odobrila skupščina, kot stalen reden direktni davek, ki bi pored carine in monopola bil najglavnejši vir državnih dohodkov. Način prireditve je v različnih državah različen. Predstoječi načrt je kopija češkega, odnosno avstrijskega vzora, kjer je dalo naše ministrstvo tudi študirati praktično izvajanje davkov. Glavna njegova hiba je, da razen trgovskega prometa obsega tudi produkcijo industrijca in obrtnika, medtem ko izpušča glavni del, namreč poljedelca in živinorejca. Proti lanskoletnemu načrtu je celo sejmska
prodaja živine davka prosta in direktni izvoz živine ni po dosedanjem besedilu podvržen davku. Prva naj-občutnejša posledica vpeljave davka v tej novi obliki bo zopetna podražitev živil v mestih, kar bo šlo seveda na rovaš konzumentov. Za trgovce je ta davek nepravičen v toliko, da ne računa s tem, ali se je promet izvršil z dobičkom ali z izgubo, marveč ob-dačuje vsak promet brez razlike, ki se izvrši v svrho zaslužka.« Tudi ta določba je nevarna, ker dopušča možnost, da bodo nastopile zadruge in reklamirale zase oprostitev, češ da delujejo brez dobička. Naloga strokovnih organizacij je, da proučijo projekt davka na poslovni promet, da se bo tehtne pomisleke moglo pravočasno še uveljaviti, predno pride kot predlog v skupščino.
Dopisi.
Še enkrat čekovni urad. V zadnjem času se govori, da se namerava za celo državo ustanoviti enotni čekovni urad« centralo v Beogradu. To bi bilo za trgovino jako neprilično, ker pri današnjih razmerah rabi pismo v Beograd 3—4 dni in nazaj ravno toliko. Če imamo torej komu v Celju kaj nakazati, bom imel odslej na izbiro: ali poslati po poštni nakaznici ali banki ali pa po poštno čekovnem uradu preko Beograda z 1-tedensko zamudo. Ker je čas denar, se bom v mnogo slučajih rajši odločil za prvi način in plačal — visoko poštno pristojbino. Tako ho storil tudi marsikdo drugi. In čekovni urad bi v tem slučaju dobro služil le Beogradu, Sremu in Vojvodini. Zagrebčani, Ljubljančani, Sarajevčani in celo še Dubrovniča-ni bi se pa za tako zamudno poslovanje lepo zahvalili. Iz praktičnih ozirov torej mislimo, da naj čekovni uradi ostanejo le lepo decentralizirani, kakor so sedaj. Za Slovenijo v Ljubljani, za Hrvatico v Zagrebu, za Bosno, Hercegovino. Dalmacijo in Črno goro v Sarajevu, in na novo naj se osnuje čekovni urad v Beogradu za Srbijo, Srem in Vojvodino. Ti 4 čekovni uradi pa naj bi bili med seboj v recipročni zvezi, tako da bi bilo
mogoče s položnico enega čekovnega urada tudi za naprej plačati pri vseh 4 uradih, kakor se je to pred kratkim uredilo. Tako naj bi ostalo še poslej. Razen tega naj bi se tudi ostali 3 čekovni uradi čim preje preosuovali v poštne hranilnice po vzgledu Sarajevskega. S tem smo potem lahko zadovoljni za dogleden čas — vsaj pa tako dolgo, dokler se prometne zveze ne zboljšajo. — Seveda bi bili lahko ti čekovni uradi med seboj tudi v denarni zvezi, da bi si medsebojno pomagali ali nalagali preostanke in letne dobičke medsebojno pri drugih čekovnih uradih, in v Beogradu bi lahko obstojalo nekakšno nadzorstvo, ki pa naj ne bi imelo na tr-govsko-prometno poslovanje drugih čekovnih uradov nobene ingerence, ampak bi bilo le nekakšen vrhovni nadzorstveni svet za vse ček. urade, oddelek ministrstva, ki bi dajal enotne direktive.	Trgovec.
izvoz in uvoz.
Za izvoznike. Po čl. 17. carinsko-železniškega pravilnika morajo izvozniki, ki so pri kaki carinarnici ocarinili blago, namenjeno v inozemstvo po izvršeni carinski ekspediciji izpostaviti železnici izvozno prijavo na predpisani tiskovini v treh izvodih. Na vsakem izvodu teh tiskovin potrdi carinarnica, ki odpošilja blago, da so carinske pristojbine za dotično blago plačane. Razven tega morajo zahtevati vse železniške postaje od predavalca za blago, ki je namenjeno za izvoz, da priloži tovornemu listu potrdilo o izvoru blaga. Blaga brez tega potrdila se ne sme sprejemati.
Uroi tobaka v Avstrijo. Po naredbi avstrijskega ministrstva za finance se pobira v Avstriji izza 23. p. m. pri uvozu tobaka poleg carine 8e posebna licenčna pristojbina, ki znaša za smodke 6000 a. K., za cigarete in tobak 5000 a. K, za vse druge tobačne izdelke pa 200 a. K po kg. Za cigaretni tobak se smatra fino rezan tobak, ki ni širji od 1 inTtri četrt mm.
Narodno gospodarske zndeue.
Trgovina.
Nori trgovski zakon. V ministrstvu
za trgovino in industrijo je sestavljena ožja komisija strokovnjakov, ki ima nalogo, da izdela načrt novega trgovskega zakona, ki bo veljal za celo državo. Novi zakon bo izdelan v glavnem na istih načelih, na katerih je baziral starejši srbski zakon, le s to razliko, da bo v novem zakonu s posebnimi dopolnitvami urejena svobodna trgovina. Z novim trgovskim zakonom bo regulirano tudi vprašanje tujih trgovskih in industrijskih podjetij v naši državi. Kakor hitro bo načrt gotov, bo predložen gospodarskemu svetu, v katerem bodo zastopane vse trgovsko-obrtniške in industrijske zbornice cele kraljevine.
industrija.
Iščejo se zastopniki. Trgovski oddelek generalnega konzulata čehoslovaške republike v Ljubljani, Breg 8, opozarja tukajšnje trgovske kroge, da iščejo čehoslovaške tovarne in izvozne veletvrdke dobre zastopnike za Slovenijo. Interesenti, ki se za prevzetje zastopstva inte-resirajo naj se javijo, oziroma naj pošljejo svoje naslove z referencami in z navedbo stroke, katere želijo prevzeti, trgovskemu oddelku konzulata. — Češka kemična tovarna, ki je edina slovanska firma, ki izdeluje fotografične papirje, išče primernega zastopnika za Slovenijo. Natančnejše informacije daje trgovski oddelek Čehoslovaškega konzulata v Ljubljani. — Velika češka jeklarna in železarna, katera more dobaviti vse vrste kovanih in litih delov vagonov, avtomobilov, strojnih naprav itd., išče zastopnika za Slovenijo. Podrobnejše informacije daje trgovski oddelek čehoslovaškega konzulata v Ljubljani.
Jugoslovansko nemško podjetje. »Industrija papira i drva d. d.« v Zagreba. Pogajanja glede ustanovitve tvornice papirja in celuloze, katero je začel voditi pred meseci generalni tajnik nemške gospodarske zveze za orijent in Balkan dr. Aleksander Miiller iz Drezdena z jugoslovanskimi in nemškimi fin. grupami, so sedaj končana. Nemški strokovnjaki, pod vodstvom specijalnega inženirja g. Vilima Stovvera, tehničnega ravnatelja livarne železa in tvornice strojev d. d.
v	Bautzen-u so proučili iu ustvarili vse
predpogoje za novo tovarno, koje ustanovitev je bila sklenjena na seji 1. Junija t. 1. Tovarna se bo priključila že obstoječi tvornici pohištva in industriji lesa v Krapini. Novo podjetje bo nosilo ime: »Industrija papira i drva d. d.< a sedežem v Zagrebu. Centralna banka z glavnim ravnateljem Barbot na čelu bo vodila jugoslovansko skupino, livarna železa in tvornica strojev v Bautzen-u pa nemško skupino. Delniška glavnica znaša 100 milijonov kron. Podpisovanj« delnic se bo vršilo med 15. junijem ia 15. julijem t. 1. Gradbena dela se bodo takoj začela.
Kriza v steklarski industriji na Češkem. Na Češkem je dosegla kriza v steklarski industriji vrhunec. ‘21 steklarn je ustavilo obrat. Nad 8000 delavcev jo brezposelnih.
Petrolej na nemškem Štajerskem. Južno od Gradca med Weitendorfom in Strassgangom je izsledil dunajski inženir Reich izdatna ležišča petroleja, ki se nahajajo 540 m pod površino.
Kriza v italijanski tekstilni industriji. V italijanski tekstilni industriji vlada težka kriza. Če bi predilnica bombaža danes sestavila svoje bilance, bi izkazale nekaj sto milijonov lir deficita. Večina teh predilnic je krila svoje potrebe za eno, deloma za dve leti v Ameriki po 27 centeeimov po fimtu ter zgublja danes na tem 14—15 centes. Pasiva znamenite tvrdke Berna v Milanu, ki je napovedala konkurz. znašajo 7.7 milijonov lir.
Denarstvo.
i
Nadaljna razdelitev aktiv Avstr* ogrske banke. Likvidatorji avstro-ogr-ske banke gg. Luxardo, Mones de Pi-geol in Celleceani so odpotovali 9. t m. radi likvidacije iz Dunaja v Pariz. Pariška posvetovanja se tičejo nadaljna razdelitve aktiv avstro-ogrske banke in sicer razdelitve ostalih metalnih ia ' papirnih vrednosti, ker je vprašanje 50 milijonov že rešena Likvidatorji se bodo 24. t. m. vrnili na Dunaj.
Popravek k uredbi o valutah in devizah. V 115. številki »Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenacac z dne 25. maja 1921 je natisnjena uredba o devizah in valutah z nekaterimi pogreški, ki izpreminjajo zmisel izvestnih členov in ki se s tem popravljajo. 1. V peti vrsti 2. člena je treba izpustiti besedo: »pravilima«. 2. V deveti vrsti 5. člena je natisnjeno: »u članu 7.c, glasiti pa se mora: »u članu 4«. 3. V šesti vrsti prvega odstavka 21. člena je natisnjeno: >1 odstotek godišnje«, glasiti pa se mora: »1 tisočinko godišnje«. 4. V tretji vrsti drugega odstavka 21. člena je natisnjeno: »pokriva ove rashodec, glasiti pa se mora: »pokriva sve rashodec.
Carina.
Iivoina caHna sa laneno in polla-neno blago ▼ ČehosloraSld ukinjena.
Urad za zunanjo trgovino v Pragi j« ukinil s 1. majem izvozno carino na laneno in pollaneno blago. Izvozniki imajo plačati samo odgovarjajočo pristojbino.
Proti povišani jugoslovanski carini na uvoz lesa. V trgovinsko in zunanja ministrstvo v Pragi je te dni prišla de-putacija slovaških lesnih industrijalcev, ki je zahtevala, da čehoslovaška vlada napravi vse potrebno pri jugoslovanski vludi, da ta-zopet zniža carino na uvoz lesa. S povišauo carino se je namreč čehosl. okrogel in rezan les tako podražil, da se morajo vse kupčijske pogodbe slovaških lesnih industrijalcev v Jugoslaviji stornirati. Slovaški lesni in-dustrijalci bi hoteli, da ta povišana carina ne velja vsaj za pred 1. t. m. sklenjene kupčije.
Predmeti za gasilna društva carino prosti. Gospodarsko-finančni komitet ministrov je sklenil na seji dne 13. maja, da se gasilna društva osvobode od plačevanja carine in drugih taks na predmete, katere uvažajo izključno le v svrho uspešnega izvrševanja službe. Vsa lokalna in samoupravna gasilna društva, ki žele izkoristiti to ugodnost, naj se obrnejo v vsakem konkretnem slučaju posebej do generalne direkcije carin s prošnjo, v kateri naj navedejo:
1. Količino potrebnih predmetov; 2. po- . trdilo politične oblasti, ki vsebuje: a) Od kedaj obstaja dotično društvo in b) koliko ima članov; 3. potrdilo V. oddelka ministrstva za trgovino in industrijo, da se predmeti, za katere se prosi osvo-
bojenje carine, doma ne izdelujejo ali ne v zadostni količini.
Promet.
Uvo* blaga v poštnih paketih iz At-»trije in CehoslovaSke. Carinski poštni urad razglaša: Opazuje se, da dobivajo »tranke za blago, ki ga prejemajo v poštnih paketih iz Avstrije in Cehoslovaške, od pošiljateljev še vedno precej drago zaračunana »uverenja« o izvoru. Vsled tega se ponovno opozarja, da se za poštne pakete ne potrebuje nikako »uverenje«, ker se blago iz imenovanih držav carini po minimalni tarifi na podlagi carinske napovedi, ki mora biti dodana vsaki poštni spremnici. Stranke *e obveščajo nadalje, da poštni carinski uradi ne potrebujejo pri carinjenju poštnih pošiljk nobenih posredovanj zunanjih carinskih posredovalcev. Stranke zastopa poštni uradnik, čigar dolžnost je, da je pri odpiranju paketov prisoten ter se ne sme odstraniti, dokler ni carinjenje dovršeno in »e pošiljke ne zapro.
Tarifna pojasnila. Po odločbi ministra za promet je treba izvršiti niže navedene dopolnitve, odnosno popravek tarife dela II., ki velja izza 1. februarja t. 1. za prevoz blag«, 2Mh PM In mr* ličev v območju beograjske direkcije, in sicer: 1. Na strani 17. tarife se uvaja v klasifikacijo nova pozicija št 52., a stole vsebino: »52. a. Strešna lepenka, po-terjena (v katranu namočena), posuta s peskom ali krdcem, glej pozicijo klasifikacijo 95. a (papir za strehe)« na strani 18. tarife. 2. Namesto pozicije 44. klasifikacije (str.16 tarife), kjer je za predmet »kamena (kavstična) soda« v količinah 10.000 kg po tiskovni napaki namesto razreda B postavljen razred C — ta pozicija se s tem popravkom črta iz tarife — se uvaja nova pozicija št. 88. a na str. 18. tarife s to-le vsebino: >8. a. Soda, in sicer: a) sirova, kaleirana (sodni pepel) in kristalisirana, pa tudi amo-niakora soda (razen dvojno ogljikovo kislega natrona), soda m beljenje (zmes iz sode in vodnega stekla) II-A-B; b) kavstična, čedni kamen — lužni kamen II-A-B; c) isto [pod a) in b)], pri izvozu iz države II-A-C. Dvojno-ogljikovo-kisli natron spada v 1. razred. Vse te iz-premembe in dopolnitve in popravek tarife veljajo izza dne 1. maja t. 1. ter veljajo istočasno za deklasifikacijo istih predmetov po tarifi delu I., oddelku B, ki velja razen za beograjsko direkcijo za vse druge železnice v kraljevini, kolikor ni bila ta deklasifikacija za nekatere izmed gorenjih predmetov izvedena že prej.
Prometna sredstva v Čehoslovaški.
tehoslovaška, ki je takoj po prevratu obrnila svojo pozornost na dušo gospodarskega življenja, na promet in njegova sredstva, je pomnožila do sedaj število lokomotiv za 650 komadov. Tudi število vagonov se je znatno zvišalo. Danes razpolaga republika, ki ima lepo urejen promet, z 3612 lokomotivami in 89.800 tovornimi vagoni. Mi smo 9e dale« od ne-obhodno potrebnega števila voznega parka, če tudi se neprestano snujejo po časopisih tvomice lokomotiv in delavnice za popravila vagonov.
Naznanila trgovske In obrt-nlike zbornice v Ljubljani.
Iztočni semnji r Lwowu. Poljski generalni konzulat v Zagrebu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubija-
semnjih se bodo seVtaU ^Hz^vzht da m zahoda in nabralo se bo id strijske izdelke zahodnih delov Poljsk na eni strani in surovine vzhodne p0i£ ske na drugi strani. Za to prireditev je preskrbljen denar, podpora vlade, in prebivalstva ter mesta Lwowa. Za bodočo trgovino Jugoslavije s Poljsko, Rusko in Ukrajino so ti semnji velevažni. Prvi iztočni semenj se bo vršil letošnjo jesen. Poslovalnica izvršujočega odbora se nahaja v Lwowu v poslopju tamošnje trgovske in obrtniške komore, Akade-mička ul. br. 17.
Dobava, prodaja.
Prodaja raznega blaga. Na podsta-
vi	členov 128. in 129. carinskega zakona bo ljubljanska carinarnica dne 25. junija 1921 ob devetih na javni licitaciji prodajala to-le blago, ki mu je rok ležanja potekel: 6 zabojev W 51/6 cigaretnega papirja v nečisti teži 597 kg; 3 zaboje W 4—6 drobnih izdelkov iz železa v nečisti teži 303 kg; 1 zaboj W 7 v nečisti teži 90 kg z 32 kg drobnih pomedinjenih izdelkov iz železa in 40 kg drobnih izdelkov iz železa; 1 zaboj W 8 v nečisti teži 134 kg z 72 kg drobnih izdelkov iz železa in 40 kg drobnih pomedinjenih izdelkov iz železa; 1 zaboj W 9 v nečisti teži 71 kg s 26 kg drobnih pomedinjenih izdelkov iz železa; 25 zabojev W v nečisti teži 2225 kg s 730 kg cigaretnega papirja za neposrednjo uporabo in 707 kg škatel iz kartona; 13 zabojev v nečisti teži 1518 kg s 368 kg cigaretnega papirja za neposrednjo uporabo in 337 kg škatel iz kartona; 373 kosov v nečisti teži 167.85 kg s 83.50 kg cigaretnega papirja za neposrednjo uporabo in 84.35 kilogramov škatel iz kartona. Vrednost tega blaga je cenjena skupaj na 9140 dinarjev. Licitanti polagajo za kavcijo 20 odstotkov cenilne vrednosti v gotovini.
Prodaja lesa. Prodado se bukovi plohi, dolgi 2 do 4 m, debeli 30, 40, 50 mm, lepo obrezano blago, okoli 3 vagonov; potem hrastov okrogli les okoli 200 kubičnih metrov najboljše vrste. Pojasnila daje in ponudbe sprejema do dne 19. junija 1921 grajska uprava Slatna, pošta Šmartno pri Litiji.
Prodaja blagajne. Carinarnica v Skoplju bo prodajala v svojem skladu potom licitacije 9. julija t. 1, 4.800 kg težko blagajno.
Nabava šotoraih kril. Na podlagi re-šenja ministrskega sveta se bo nabavilo pri domači industriji za potrebo ministrstva vojne in mornarice 50.000 Sotor-nih kril.
Razno.
Velike poštno poslopje v Chleagi. V
Chicagi so začeli graditi velikansko novo poštno poslopje, ki bo imelo na strehi dosti prostora za odlet poštnih aero-planov. Ta pošta bo zvezana a pomočjo male podzemeljske železnice z vsemi glavnimi mestnimi železniškimi postajami.
Lnke v Črnem in Azovskem morju otvorjene za mednarodni promet. Sovjetska vlada je otvorila sledeče luke v Črnem in Azovskem morju za sloboden mednarodni promet: Odesa, Teodozija, Novorosijsk, Genšesk, Marinpol in Rose. Od navedenih luk je v dobrem stanju edinole Novorosijsk, kjer se je v zadnjem času razvila znatna trgovina. Podrobnosti o plovitbi v navedenih morjih še niso znane.
Izpremembe protoko-lacij v trgovskem registru.
Veadelin Stare, s sedežem v Ljubljani, obratni predmet: sejmarstvo z ma-nufakturnim in galanterijskim blagom, imetnik:	Valentin Stare, trgovec v
Ljubljani.
Marija Sušnik, s sedežem na Jesenicah, obratni predmet: prodaja sadja, zelenjave, mlečnih izdelkov, kruha, slaščic, imetnica Marija Sušnik.
Kosta Novakovič, s sedežem v Ljubljani, obratni predmet: veletrgovina z malcem, imetnik: K. Novakovič, Ljubljana.
Rudolf Linke, s sedežem v Škofji Loki, obratni predmet: mlekarna, imetnik Rudolf Linke, trgovec v Škofji Loki.
Matija Pograjec, s sedežem v Ljub-jani, obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki na debelo in na drobno,
Ljubljani Mat,Ja Pogra^ec- trKovec v
Franc Kotnik, s sedežem v Dvorju pri ranju obratni predmet: trdovina z lesom imetnik Franc Kotnik v Dvorju.
Tržna poročim.
Poljski pridelki.
Sombor. Ce tudi se govori, da bo nova žetev dobra, vendar se dovozi malo blaga na trg. Trgovina popolnoma odgovarja slabim dovozom. Mlini bi kupovali pšenico, vendar je ne dobe po ceni, ki bi odgovarjala prodajnim cenam moke, zato raje ustavljajo pogon. Pšenica notira 980 do 1000 K. Ce bi se cene zvišale, bi prišlo več pšenice na trg, konzum pa neče plačati še višjih cen za moko. Moka notira: nularica brez vreče K 14.70 do K 14.80. Koruza je zanemarjena, kupcev, ki bi plačevali 410 do 430 K ni. Oves se je zopet podražil ter se plačuje po 460 do 470 K. Na trg se ga dovozi le malo. Celokupni promet je jako omejen.
2ivinjski semenj na Dunaju. Pooblaščena trg. agencija kralj. SHS. na Dunaju nam pošilja o živinskem semnju, ki se je vršil dne 30. in 81. maja sledeče poročilo: a) goveja živina: na trg je bilo stavljeno iz naše države 668 glav, iz Madžarske 635 glav, iz notran. Avstrije 21 glav, skupaj 1329 glav živine. Poleg navedene množine je prišlo na Dunaj iz raznih krajev še 20 vagonov živine, ki pa ni bila iztovorjena, ampak prihranjena za prihodnji semenj, ker na trgu ni bilo potrebe. Cene so bile nekoliko nižje kot na preteklih sejmih. Madžarska živina se je hitreje prodajala kot naša. Prodajne cene so bile različne. I. 145—155 a. K, II. 115-130 a. K, III. 100-110 a. K, biki 120—140 a. K, krave 95—120 a. K po kg. Ca. 600 komadov živine ni bilo prodane, b) svinje: 31. maja je bilo na trgu iz naše države 390 komadov, iz Madžarske 270 komadov, iz notr. Avstrije 13 komadov, skupaj 675 komadov svinj. Lažje svinje (260—320 kg) par so se prodajale po 215—220 a. K, težje pa (330-850 kg par) po 210—214 a. K po kg-
Borza.
11. junija.
Beograd, valute: dolar 35 20 do 35 30, franki 279 do 280, lire 171.50 do 173, leji 56.75 do 57, levi 40.25 do 40.75, marke 54 do 54.25, češke krone 50 do 50.50, avstrijske krone 5.60 do 5.65, napoieoni 115.25 do 115.75. Devize: London 134 75 do 135, Pariz 282 do 283, Ženeva 600 do 610, Solun 210 do 220, Praga 50.50 do 50 75, Dunaj 5.55 do 5.60, Berlin 53.25 do 53.40, Milan 174 do 174.50.
Zflrich, devize: Berlin 8.10, New-york 595, London 22.25, Pariz 47.25, Milan 29.25, Praga 8 30, Budimpešta 2.375, Zagreb 4.10, Bukr.rešta 9.30, Varšava 0.50, Dunaj 1.30, avstrijske žigosane krone 0.95.
Kontoorlstliilo * -■s^.sss
hrvatsko in nemško, vešča nemške stenografije in strojepisja. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod št. 123.
sessKsssssssssssssssesssssssssssssusssse
I Ton kemunih izdelkov
H	v Hrastniku
jj Kristalna soda “g Glauberjeva sol kale. In krist.
SS Grenka sol, prosta SS Pralni prašek ■■ Natrijev in kalijev soliter X Zelena In modra galica SS Superfosfat ■j Kalijeva sol SS Prstene barve ■■ Antichlor SS Chromkali
Žveplena kislina Solna kislina Solitrova kislina Črnila v vseh vrstih in barvah Stampiljska barva brez olja Gumi arabieum
„Neosan“ terpentlnova krema za čevlje Modrilna esenca	..
Črnilo za usnje ■ ■
XSS5SSSMSCXMXXXXXSSXMXSSSS:SX
Prva jugoslovanska tovarna tehtnic
8B sc ■■ ■■ OB ■ ■ ■■ SS ■■ ■■ si
mm
mm
SS
■■
■■
■■
SS
dobavitelj državne in južne železnice v Jugoslaviji, se priporoča za mnogobrojna naročila. Cene zmerne, postrežba točna.
Konfekcijska tvrdk«
ANTON ZAVODNIK
v Kranjski gori nudi lepe moderne iportne Cepiče na debelo In drobno. — Na zahtevo se pošljejo uzorci in cenik brezplačno.
Barve zn obleko
vseh vrst (nians)
100 komadov 50 dinarjev ponuja
Karol Lomner, Celje. Iv. Mon, Ljubljana
trgovina pletenin, norim-berškega in galanterijskega blaga na veliko
se nahaja na 12-1
Mestnem trgu štev. 20.
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 15.
itvolnl stroli li strnil za pletenje
Izborna konstrukcija ki elegantna Izvriltev la tovarne v Uncu. Ustanovljena leta 1M7.
::
ss
■■
wtn
ss
ss
ss
M
ss
X
mm
mm
mm
g
ss
■a
■a
■■
■■
■■
ss
■■
■■
■■
ss
■■
Preskrbuje nakup in prodajo vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut. — Vrovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. — Preskrbuje nakazila in inkasso na vsa tu- in inozemska bančna tržiSča — Daje predujme (posojila) na vrednostne papirje.
OBRTNA BAN
A
Mil Ml JUhT.
sarar umeša sjar* - t:n
Sladkor k i
kock« v zabojih po SO kg, kristal v vročali po 100 kg na vagono kakor tudi v manjših mnoZinah lx skladIKa v Mariboru po nalnlfjlh dnevnih conah
P ^
Družbo Maver
 Maribor.____________
Im h Me
izdeluje	140,	48—4
Tovorna lesenih žebljev
Ivan seunis ml.
Tacen pod Imamo goro pri LManl.
Eskomptuje in vnovčuje menice. — Sprejema denarne vloge na tekoči račun ali pa na čekovni promet — Hrani in oskrbuje vrednosrne papirje, reviduje številke. — Dovoljuje vsakovrstne kredite. Finansiranje obrtnih podjetij.
S3
S
fr	«!*WM	*	*	VC	£*5»	.»	*?«»*»?	a	r	v	r.	*	v
b*>A»a««•*.**.*•*<•©».»«»»•**•**•*»**>•***«•*«.«*»< c * *■»*»**©•»«*«»* «*t**Ok*»****&*,£♦
a*
MB
nalfieljSl gineritoki pisalni stroi sedanioiti
0Q[
razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in rožno pisavo potom nelzrabUive stek!ene pložče.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:	15,20-20
The Rex Co. Ljubljana, Qradi«e 10.
Moderno »rejeno poproollnlto oseh pisalnih stroje«.
£i
§8
88
■■
mm
mm
•s
n
■■
88
88
38
V«
BOI
*•
33
i:
33
n
98
38
g
33
•a
33
38
^$xaaaaaaaiBaaa~	»ute	a	isuss^Bioiinsaa	i>t»	o	■■■■■	pb « h mm m u %
► *<
Kot generalni Zaotopniki za Slovenijo, vštevši Prekmurje in Medjimurje Mineralne rafinerije, delniške družbe na Reki
ponudimo po najnižjih cenah in prvovrstni kakovosti, pri manjšem odjemu iz komisijske zaloge v Celju, ter v celih vagonih iz tovarne na Reki:
Oasolin, llgroin, lahki, sradnjetelki in laiki bencin, nadomestek terpentina, petrolejski raflnat, olje xa pogon Dleseljevlh motorjev, vulkansko olje sa osi Železniških vosov, olje Batschlng, olje za vretena, vse vrste rafiniranih In cftjtti||r<ticlh lahkih in teikih ma* silnih olj, olje za cilindre In automoplle, to volovo mest, parafin,
sveče, koks in asfalt.
•■•»»»■■■••■■••••■i—=a
•■■•■■■■•■■■■■a
Tovarna olja In firneia
Zabret i Ko.
Britof pri Kranju (Slov.).
Skladišče: Beograd, Novi Sad.
KiaiainaiciaiaMiMistaia.rii,
NAJCENEJE.
v r
•	1*11111'
{)'•, . 7 7 ■ -i ; t«j; *: ? - 9' ^
Proizvaja Jedjlpo laneno olje, tehnično lanepo ojje, prlma laneni flrnei, lanene tropine In druge vrste oljnih Izdelkov.
Brzojavi 1
I J.
•m
proj: A. Zanki sinovi.
Medit, Rokove S Zanki,
Tovorna liemičniti in radainsklli barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana.	—10:-*	Skladišče: ttoulsad.
Brzojavi: Merakl, Ljubljana.	Telefon:	64.
» *
j Gazela milo}
i je prvovrstne kakovosti in j £ ca 20 °/» ceneje kot enako* i
\ vredno importfrano milo. j
5.;	vC
I	I
1 Milama la svečarna i 1 d. d. v LluUlanl. j
Eralisb varnlshes:
Angleiki laki:
COPAL VARNICO. Kopalov lak za znotraj.
FINE COPAL VARNIH-
Fini kopalov lak za znotraj.
SUPERFINE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfln.
FINE COPAL CAR-RIAGE BODY VARNISH. Lak za kočije, fini. PALE FLATT1NO VARNISH SPRF. Brusilni fini prep. lak.
PALE FLATT1NG VARNISH UNIVERSALE Brusilni prepar. lak.
EXTERIOR COPAL VARNISH FINE-Fini zračni lak.
EXTERIOR COPAL VARNISH SPRF. NaifineJS! zračni rap. lak
PALE SJCCATIVE FLUID Sikatlf, svetel.
DARK SICCAT1VE FLUID.
Sikatlf, temen.
SPRF. WELLRIGHT VARNISH.
Lak za kočljske stalke, najfinejši.
Priznano najboljša in
zanesljiva kakovost:
barve za obleke, y?e vrste barv, suhe In oljnate, mavec (Gtps), mastenec (Federweiss), strojno olje, karboilnej, steklarski in jnlzarsKi klej, pleskarski, slikarski 10 mizarski Jopiči,
kakor tudi drugi v "to stroko spadajoči predmeti.
„MERAKL“.
Lak za pode.
„MERAKL“. Llnoleum lak zs pode.
„MERAKL“. Emajlni Igk.
„MERAKL“.
Brunoline.
mmmmm
English varnisbes:
Aoglejkl laki:
JAPAN BLACK VARNISH.
Lak za gvoidje, japan.
FINE JAPAN BLACK VARNISH.
Fini črni japonski lak.
QUECK BLACK VARNISH Japen. lak s slkatlvom. 1SPLATJNO BLACK
VARNIgH.
Izollrnl lak.
LIQU1D DRIERS PALE Tereblna svetla.
LlgUJD DRIERS DEEP. Tereblna temna.
DAMAR VARNISH. Damarov lak.
ENAMEL VARNISH WR1TE Epiajl beli.
ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN.
Emajl moder, rudeč, zelen.
FINE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli, Izredno fini.
M ML lun h 1 i
-lili. iii J^tUd
I
MANUFAKTURA IN TEKSTILNO BLAGO
NA DEBELO IN DROBNO
K. WORSCHE
MARIBOR
GOSPOSKA UL8CA ŠT. 10.
Veletrgovina z drobnino, galanterijo in pleteninami (trikotaža)
Gašpari in Faninger
Maribor
Aleksandrova cesta 48. : Samo na debelo.
Tvrdka
Neumann & Comp.
izdeluje
naravne brusilne in onlinske kamne
v Gornjem Mozlju pri Kočevju.
Proizvaja domače naravne brusilne kamne za orodje in britve v najrazličnejših oblikah in velikostih, kakor tudi odlomke po nizkih cenah. Za reelno in dobro postrežbo je preskrbljeno. — Na željo se vpošljejo vzorci.
bencin
petrolej
olje
neniimineiaiDegaotia
TONE MALGAJ
stavbeni, pohištveni pleskar j in ličar 16,52-8 >
LJUBLJANA, Kolodvorsko ulico 6.
Zajamčeno predvojno blago
l . za portale in prodajalne. < \	v
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
LJUBLJANA
Šelenburgova ul. 1
interes?: a skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
Kanite® 20,000.000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K.
<v>jsvr naslov: ESKOMPTNA. - Telefon interurb. št. 146.
KS*
lz*ršnje »se bančne transakcije najkulanineje.
Denarne vloge. - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. - Eskempt menic, faktur, terjatev. - Akreditivi.
~ Borza.
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«. - Glavni urednik: Peter Kastelic. - Odgovorni urednik: Franjo Zebal. - Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljam.