K N J S ŽNICA
IVANA TAVČARJA j
^np s ni/A |
. ii rtuTmMM ijikihii' .xr,—mmawvi' fttop ■—nit
m JELOVICA
GOSPODARSKI NAČRT ZA LETO 1988
Novi izdelki - pogoj za večji dohodek
V sedanjih kriznih in negotovih gospodarskih razmerah je planiranje ali predvidevanje, kako bomo gospodarili v letu 1988 zelo zapleteno in večno nedorečeno. Pri tem pa cilje gospodarjenja in politiko, kako jih bomo dosegli, še toliko bolj potrebujemo. Zato moramo imeti v vsakem momentu izdelan jasen program dela in moramo spreminjati tekoče njegovo izvedbeno vsebino, če nas k temu prisilijo spremenjeni pogoji gospodarjenja.
Enostavneje povedano: planirati in gospodariti bo treba tako dobro, da bodo dobri delavci primerno nagrajeni za svoje tekoče delo in bodo ustvarili akumulacijo tudi za investicije, kar daje zagotovilo varnosti za bodočnost.
j | 1 I
Kako pomembna so lahko za prodajo tudi predstavništva, se lahko prepričamo iz podatkov o njihovi prodaji. Zato je Jelovica sklenila, da bo povsod tam, kjer ni mogoče odpreti poslovalnice, odprla vsaj predstavništvo. Zadnje tako je odprto v Novi Gorici in je lahko v ponos Jelovici. Predvsem pa od vsega začetka dosega tudi odlične poslovne rezultate.
Proizvodni program za leto 1988 v Jelovici ne bo bistveno spremenjen od tistega, ki smo ga proizvajali in prodajali v preteklem letu. Popolnoma novi izdelki, ki se bodo uvajali v redno proizvodnjo, so: polkna s premičnimi lamelami (v preteklosti smo jih v drugačni konstrukcijski izvedbi že proizvajali) in nadsvetlobni elementi za vhodna vrata. Za furnirane podboje in lužen program notranjih vrat s podboji bi lahko rekli, da je program, ki smo ga v preteklem letu poskusno že uvajali. Pri tem seveda vključujemo v področje razvoja izdelkov veliko širši program, ki bo glede na tržno naravnanost vključen v proizvodnjo. Tako izdelan proizvodni plan za leto 1988 predvideva 4 % povečanje obsega proizvodnje glede na dosežene rezultate v letu 1987. Predvidevamo zmanjšanje primarne proizvodnje, tako na razrezu žaganega lesa kot pri sušenju. Na račun večjega izvoza montažnih stanovanjskih hiš zelo povečujemo proizvodnjo montažnih objektov. Planiramo večjo proizvodnjo stavbnega pohištva: pri oknih v okviru enake količine na račun večje udeležbe programa Termoton, pri vratih večji obseg vratnih kril za domači in tuji trg in večjo količino vhodnih in garažnih vrat. Vzporedno z osnovnima programoma oken in vrat se povečuje proizvodnja senčil in podbojev.
Proizvodni plan je seveda odraz vskladitve obstoječih proizvodnih kapacitet in potreb tržišča
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA
LETO XVII	ST. 1
FEBRUAR 1988
IZ VSEBINE
—	Gospodarski načrt za leto 1988
—	Prodaja na tuje
—	Predstavništvo Nova Gorica
—	Kultura
—	Nesreče pri delu
—	Oktet Jelovica
oziroma analize prodaje v preteklem obdobju. Če se bodo potrebe po določeni vrsti izdelkov ali količini posameznih programov med letom spreminjale, se bodo temu morali v kratkoročnem tekočem proizvodnem procesu prilagajati. Prodajni program je v okviru izdelkov Jelovice enak proizvodnemu. Dopolnjevali ga bomo enako kot doslej z izdelki drugih proizvajalcev stavbnega pohištva: strešna okna, stavbno pohištvo po naročilu, panoramske stene, polkna z gibljivimi lamelami ter izdelki, ki kom-pletirajo ponudbo našega programa:	žaluzije, okovje za
stavbno pohištvo itd. V tem okviru so še široke možnosti prodaje gradbenega materiala, kar naj bo izziv za izboljšanje rezultatov prodaje v letu 1988. V prodajni plan smo vključili zelo skromen 5 % delež blaga iz nakupa.
Prodajni plan:	Po veljavnih
januarskih cenah (in deviznem tečaju) je planirana vrednost prodaje 50,4 mia din in je večja od dosežene v preteklem letu za 93 %. Popolnoma neznana komponenta vrednostnega plana so seveda prodajne cene, ki jih bomo (če jih bomo) uspeli povečati ob veljavni zamrznitvi. Po prodajnih kanalih oziroma prodajnih programih je struk-

Plan primarne proizvodnje žaganega lesa
1.	Žagan les za lastne potrebe
2.	Žagan les storitve
3 Sušenje lesa za lastne potrebe
17.500 m3 5.600 m3 26.600 m3
POROČILO O DELU IZVRŠNEGA ODBORA V LETU 1987
Vse več pravih sindikalnih tem
tura prodaje naslednja:
—	lastna trgovska mreža78,9 %
—	prodaja montažnih objektov na domačem trgu 5,2 %
—	izvoz stavbnega pohištva 5,6 %
—	izvoz montažnih hiš 5,6 %
—	ostalo 4,7 %
Vse ostale funkcije poslovanja
—	nabavna, investicijska, razvojna, splošno-kadrovska in finančno-računovodska — se s svojimi programi dela vključujejo s ciljem realizacije proiz-vodno-prodajnega plana. V investicijska vlaganja predvidevamo porabiti vso tekočo amortizacijo, z investicijskim vzdrževanjem bomo zagotovili nemoten proizvodni proces in s primernim kadrovanjem in izobraževanjem izboljševali kadrovsko strukturo. Prodajno področje bosta spremljali področji trženja in razvoja naših izdelkov.
Produktivnost se bo ob povečani proizvodnji in enakem obsegu zaposlenosti povečala enako za 4 %. Po urah smo povprečno imeli v letu 1987 zaposlenih 1.170 delavcev. Sedanja produktivnost pogojuje potrebo po 1.207 delavcih, vendar bo glede na stanje konec decembra 1.142 delavcev že težko pridobiti 65 dodatnih delavcev, zato smatra mo, da bo povprečno stanje
zaposlenih enako kot v pre teklem letu. Z dokončanjem šolanja naj bi se zaposlilo 45 naših štipendistov vseh profilov.
Finančna uspešnost poslovanja se mora v letu 1988 izboljšati tako, da bomo delitev dohodka in čistega dohodka realizirali v skladu z družbenim dogovorom in pri tem zagotovili primerno akumulacijo. Zaradi pomanjkanja lastnih obratnih sredstev smo se iz leta v leto vse bolj kratkoročno dodatno zadolževali in povečevali tekoče stroške obresti. Poiskati bo potrebno vse interne rezerve in možne prihranke na stroških, istočasno pa s kvaliteto izdelkov povečati prodajne cene.
Z izboljšano organizacijo dela, v katero bomo vključevali računalniško obdelavo podatkov, bomo izpopolnili planiranje potreb po izdelkih za prodajo in planiranje potreb po repromaterialu za proizvodnjo. Rezultat mora biti znižanje zalog in zmanjšana potreba po denarju.
Dohodek se mora povečevati hitreje od rasti celotnega prihodka (vrednosti prodaje); na ta način povečan čisti dohodek bo omogočil delitev v ustrezno nagrajevanje in večjo akumulacijo.
Smiljana Oblak
Ko je novoizvoljeni izvršni od bor pričel z delom v novi organiziranosti in se sestal na svoji prvi seji 4. marca 1987, je bila kot ena prvih zadolžitev obravnava predlogov za vodilne in vodstvene delavce v delovni organizaciji. Evidentirali smo tudi člane za razne izvršne odbore, ki delujejo pod okriljem delavskega sveta DO Jelovica. Na tej seji smo tudi razpravljali o praznovanju Dneva žena.
Na drugi seji smo obravnavali razporeditev sredstev sindikata iz sklada skupne porabe, ki je bil predlagan v višini 5.000.000 din. Obravnavali smo tudi, kako in zakaj bomo uporabili sindikalno članarino, ki se bo zbrala skozi leto. Sprejeto je bilo, da se v večini ta denar porabi za organizacijo izleta in za zaključek leta za družabno srečanje delavcev. Imenovana sta bila tudi animatorja za športno področje tov. Krt Breda in za kulturno področje tov. Ferdin Danica. Obravnavali smo spremembo pravil blagajne samopomoči. Dali smo tudi popolno podporo, da se za razpisana dela in naloge vodenje DO Jelovica da tov. Čepin Matjažu.
Na tretji seji smo obravnavali tudi gospodarjenje v treh mesecih leta. Seznanjeni smo bili glede regresa in delitve le-tega. Odločali smo se o organizaciji in smeri sindikalnega izleta, ker smo sklenili, da se organizira tridnevni izlet na Češko in enodnevni izlet v Avstrijo. Obravnavani so bili predlogi in kriteriji za koriščenje zdravstvenega letovanja delavcev.
Na četrti seji smo obravnavali polletno poslovanje v DO, iz
katerega je bilo razvidno, da nam cene vhodnih materialov hitro rastejo, medtem pa naše končne izdelke glede na standard vedno težje prodajamo, tako da nam je onemogočeno kakršnokoli povišanje cen glede na vhodne materiale. Evidentirali smo tudi člane komisije za odlikovanja. Seznanjeni smo bili o praznovanju Dneva Jelovice, ki naj se organizira v danih pogojih in oblikah gospodarjenja. Obravnavali smo uporabo avtomobila Trafic. Odločili smo se tudi o nabavi ozimnice, in sicer za jabolka, meso in krompir ter o pristopu k nakupu ozimnice v naših poslovalnicah. Obravnavali smo tudi adaptacijo brunaric na Pokljuki.
Na naslednji seji smo obravnavali 9-mesečno poslovanje in ukrepe za izboljšanje tega poslovanja in dali vso podporo pii-dlaganim ukrepom, katere je pripravilo vodstvo delovne organizacije. Na tej seji smo ponovno obravnavali pobudo o združitvi z Gradisom in dali vso podporo predlaganim ukrepom s tem, da naj se predlog o združitvi temeljito strokovno prouči. Seznanjeni smo bili o uspešnosti izletov in njihovih stroških. Obravnavali smo izvedbo in organizacijo letnih članskih sestankov. Na tej seji smo predlagali kandidatko za priznanje občine Škofja Loka, katero podeljujejo ob praznovanju občinskega praznika občine Škofja Loka. Razpravljali smo o organizaciji in izvedbi slovesnosti za zaključek leta, o pripombah poslovalnic glede solidarnostnega dne, ker je bilo na podlagi strokovnega gradiva in glede zakonodaje popolnoma razvidno, da te dolžnosti ne moremo urediti v drugačni obliki.
A. Ibličar
JELOVICA.
Plan proizvodnje in prodaje izdelkov stavbnega pohištva in montažnih objektov
1.	OKNA	Skupaj	149.333 kom
1.1.	Jelobor	36.000 kom
1.2.	T ermoton	100.000 kom
1.3.	elem. izvoz	40.000 kom
2.	SENČILA	Skupaj	86.000 kom
2.1.	f. polkna	38.000 kom
2.2.	p. polkna	4.000 kom
2.3.	rol. omarice	44.000 kom
3.	VHODNA VRATA		9.600 kom
4.	GARAŽNA VRATA		1.920 kom
5.	TAPETARSKE MIZE	— izvoz	33.000 kom
6.	NOTRANJA VRATA Skupaj		142.000 kom
6.1.	krila — dom. trg	80.000 kom
6.2.	krila — izvoz	62.000 kom
7.	PODBOJI	Skupaj	103.000 kom
7.1.	vidni podboji	60.000 kom
7.2.	slepi podboji	43.000 kom
8.	OBLOGE		300.000 m2
9.	MONT. OBJEKTI	Skupaj	21.600 m2
9.1.	st. hiše — domači trg	12.600 m2
9.2.	st. hiše - ZRN	4.000 m2
9.3.	st. hiše — ZDA	2.000 m2
9.4.	objekti — dom. trg	3.000 m2
PRODAJA NA TUJE
Novost - izvoz montažnih hiš v ZDA
V lanskem novembru je Jelovica skupaj z Gradisom preko Slovenijalesa dobavila ameriški firmi W.C.R. Corporation prvih deset hiš. Izdelali smo jih po projektih kupca in v obojestransko zadovoljstvo realizirali pose! v vrednosti 183. 000 dolarjev.
zametom, sem varno ostrešje tovje hiše, deska tvoje mize. Sem stol, kjer se od truda spočiješ, postelja, v kateri prijetno spiš, in les, iz katerega gradiš mostove, čolne in ladje. Jaz sem ročaj motike, s katero obdeluješ zemljo ter pripravljaš hrano sebi in živalim. Jaz, gozd, sem največje lepotičje tvoje hiše, sem varna in priljubljena ograja tvojega cvetličnega in sadnega vrta.
Sem križ, božcp znamenje ob potu, ki krasi in slavi tvojo domovino, križ, ki krasi in zaznamuje tvojo domačno sobo. Sem križ, ki te bo spremljal na zadnji zemeljski poti.
Jaz, gozd, sem les, iz katerega največji umetniki narejajo tvoja svetišča, kipe, spomenike in spominke. Sem varna, lepa vrata in okno tvoje hiše, les tvoje zibelke in tvoje krste, neusahljivi kruh dobrega, največja cvetica lepote, vrednosti in veselja. Sem varna in večna domovina in zavetje mnogim živalim.
Zato usliši, človek, mojo prošnjo: Ne uničuj, varuj in neguj me!
Iz avstrijske gozdno-gospodarske revije prevedel Jože Bezjak
OB OBČINSKEM PRAZNIKU ŠKOFJE LOKE
Priznanje za prizadevno delavko Jelovice
Vsakoletna priznanja ob občinskem prazniku Škofje Loke so vselej v ospredju pozornosti. Marsikdo se bo spomnil, da je tako priznanje pred nekaj leti dobila Jelovica, in sicer za veliko delo> pri odpravi posledic potresa v Posočju, priznanje je dobil prejšnji direktor tov. Ilovar, tokrat pa je pismeno priznanje dobila delavka Jelovice
Pot do tega posla pa je bila dolga več kot dve leti. V začetku smo namreč ponujali hiše po projektih in v sistemu Jelovica (zaprti sendvič), šele po ogledih in konkretnih spoznanjih na tamkajšnjih gradbiščih smo spoznali, da je njihov način montažne gradnje povsem drugačen kot evropski. Ameriški proizvajalci namreč večino del, ki jih imamo pri nas že v tovarniški izdelavi, na red e šele na gradbišču samem, začetna finalizacija je pri nas večja, večja pa je tudi sedaj ko za njih delamo z ene strani odprt element.
Ker torej že v Jugoslaviji naredimo več, kot našim kupcem nudijo konkurenti v Ameriki, nismo obstali samo pri prvem poslu, pač pa v teh dneh sklepamo dva nova v skupni vrednosti preko milijon ameriških dolarjev. Pri tem bomo večji del hiš za 585.000 dolarjev kupcu dobavili še letos do
polletja, za dobavo objektov na drugo gradbišče pa bomo morali počakati do tedaj, da bo naš kupec dobil ustrezna ameriška dovoljenja za gradnjo.
Za dvomljivce, ki so že pri novemberskem poslu skomigali z rameni in širili komentarje o slabem pokritju, pozneje pa so analize pokazale nasprotno, moram povedati, da tudi sedaj planiramo, da bo posel presegel pokritje, ki ga dosegamo doma. Tako bo naše načelo tudi v bodoče, ko se bomo še ukvarjali z izvozom v Ameriko. Tamkajšnji trg je velik, vsako leto zgrade 1,7 milijona stanovanj, zato po začetnih uspehih lahko računamo tudi na nadaljnji prodor. Ameriški kupec nam je zaupal, potrebno pa je tudi zaupanje doma, zdravega posluha za izvoz, posebej še, če je ta tudi dohodkovno zanimiv.
Triler Tone
Anka Kos.
Verjetno ni delavca v Jelovici, ki Anke Kos ne bi poznal. Prva je, ki vsakega sprejme pri prihodu na delo v Jelovico, kasneje pa je tista, ki bedi nad vsemi dogodki vezanimi za delovno razmerje vsakega zaposlenega. O njenem pristopu, ki je vselej pomirjujoč in optimističen, o veliki volji do dela in marsičem bi se lahko zagotovo kar na dolgo razpisali. Predvsem pa velja napisati ugotovitev, da Anko Kos cenijo vsi sodelavci. To pa je verjetno najbolje povedano tudi s tem, da je bila iz Jelovice predlagana za občinsko priznanje. Sicer pa velja objaviti tudi uradno obrazložitev ob podelitvi priznanja, ki ga je Anki Kos izročil predsednik Skupščine občine Škofja Loka, tov. Jože Albreht.
Tov. Kosova že od leta 1961 dela na delih in nalogah urejanja delovnih razmerij v delovni organizaciji Jelovica Škofja Loka. Vsa ta leta je aktivna na družbenopolitičnem in samoupravnem področju, kjer je opravljala številne odgovorne funkcije in tako doprinesla k uspešnemu delu organov na tem področju. Bila je predsednik delavskega sveta tako delovne organizacije kot delovne skupnosti skupnih služb, predsednik in član komisije za
odlikovanja in član številnih drugih komisij in odborov ter član sekretariata osnovne organizacije Zveze komunistov.
Tov. Kosova pa je aktivna tudi izven delovne organizacije. Tako je uspešno sodelovala v upravnem odboru Sklada Staneta Severja, odboru za zgraditev dražgoškega spomenika, bila predsednik izvršnega odbora občinske skupnosti za zaposlovanje in predsednik delega-
cije za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine.
Komisija predlaga, da se ji za dolgoletno aktivnost v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah delovne organizacije Jelovica podeli pismeno priznanje.
Za nas Evropejce je takale montažna hiša dokaj smešna. Za ZDA, kjer je montažna gradnja nekaj povsem običajnega, pa je seveda lep izdelek. Jelovica je s svojo vzorčno prodajo že vzbudila dovolj zanimanja pri kupcih, tako da je pričakovati precej uspešno proda-j v Združene države Amerike v naslednjem obdobju.
Prošnja gozda
Dobri človek!
Jaz, gozd, sem toplota tvojega doma v mrzlih zimskih dneh in nočeh, sem prijetna senca, kadar poletno sonce pripeka.
Jaz, gozd, dajem izvire in vrelce osvežujoče vode, ki živi in poživlja tebe in živino in ti poji zemljo.
Sem roka, ki te varuje proti viharjem in proti močnim snežnim
Nič ne moreš zoper to, da ptice skrbi in bridkosti ne bi letale nad tvojo glavo. Lahko pa preprečiš, da bi si zgradile gnezdo v tvojih laseh.
kitajski pregovor
Edina človeška lastnost, ki nam vliva upanje in daje tolažbo, je vztrajnost ... Po prizadevnem delu vztrajnost vedno rodi svoje sadove. Kakor rastlina, ki uspeva v najrevnejši zemlji, lahko tudi v nas zraste žilavost, ki nazadnje rodi cvet in sad.
Charles Dickens
Jelovica je Jugoslavija v malem
Tokratno pismo, ki nam ga je poslal N. Bursač, objavljamo z veseljem. Naša želja je namreč, da bi delavci Jelovice čim več sodelovali, predvsem pa vselej radi poudarjamo, da je Jelovica Jugoslavija v malem, saj imamo poslovalnice resnično po vsej državi. Torej tudi svoje sodelavce.
Dana 1. 12. 1987. god. završio je svoj rad ni vek Jarič Mom-čilo i otišao u zasluženo pen-ziju.
Jarič Momčilo je radio u po-slovnici Stara Pazova na rad-nom mestu skladištara.
Rodjen je 17. 3. 1931. god. u selu Pestovo opština Vučitrn. Stolar-ski za nat je izučio 1950. godine. Radio je u Industriji nameštaja Vojvodina iz Nove Pazove i VP Zemun. U L. I. Jelovica dolazi 18. 3. 1974. god. kada je i otvorena poslovnica Stara Pazova. Kao marljiv, vredan i pedantan radnik imao je dosta udela u razvit-ku ove poslovnice. Z bog tih svojih vrlina bio je veoma cenjen kod osoblja ove poslovnice, kod kupaca kao i u radnim organizacijama u kojim je radio.
Na prigodnoj svečanosti k oj a je organizovana povodom njegovog od laska u penziju uručeni su mu prigodni pokloni kao uspomena na dane provedene u L. I. Jelovica, poslovnica Stara Pazova uz čestitke za dug život i puno sreče.
N. Bursač
OB PROŠNJI GOZDA
Predvsem lesarji lahko veliko naredimo za Gozd
Kako čudovito prikazana povezava človeka z materialom, ki je nam v Jelovici osnova za življenje in kako pogosto na to pozabljamo. Lahko bi rekli, da smo še sita vrana, ki lačni ne verjame, ali drugače: „Delamo z njim kot svinja z mehom."
Glede na simbolično smreko brez iglic bom razmišljanje dodal še naprej o gozdu. Naj mi tovariš, ki že zanimivo piše o temi umiranja gozdov, oprosti, če bom premalo strokoven ali predolgovezen.
Kot je znano, smo božično drevo prevzeli z zahoda, novoletno jelko pa z vzhoda. Vir življenja, tj. sonce, prihaja z vzhoda in kakor je videti, smo po tem zgledu, kakor mnoge druge, sprejeli tudi novoletno jelko. Z zahoda smo tako dobili že lubadarja. Kakorkoli že, s kratkim časovnim zamikom, kot simbola združujeta svoj namen. Skratka se ob okrašeni smreki eni in drugi radostimo, na koncu leta poveselimo, včasih pa še kaj pod njo dobimo.
Če se zamislimo, so ta drevesa kar prepogosto žrtve posameznikov, ki se sebično zaženejo v gozd in jim ni mar drugo, kot da v dom prinesejo najlepše drevo. Vest si tolažijo z mislijo, kaj se pa to pozna pri taki množici. Vem za ljudi, ki za prodajo strokovno redčijo gozdove. Pogosto v visokem snegu in mrazu vlačijo iz sredine gozda tudi v hribovitih terenih. Lahko si mislimo, kako je takemu človeku pri srcu, ko pride preutrujen do ostanka sredi stebla odrezanega drevesa, zraslega v najboljših rastnih pogojih in povrhu vsega še na lepem terenu za spravilo. V Avstriji za taka dejanja dosegajo kazni do 2.000 šilingov. Ko že omenjam Avstrijo, je po izvozu žaganega lesa iglavcev peta na svetu za Kanado, Švedsko, SZ in Finsko; iglavcev izvozijo 60 %. Da to dosegajo na ozemlju, kot je Avstrija, sta potreb-
na stroga disciplina in red, tako v gozdarstvu kakor tudi v predelovalni industriji. Sprašujem se, če ob naravnih katastrofah (žled, vetrolom) GG-ju res ni bilo mogoče aktivirati večjih akcij, da bi polomljen les pravočasno prišel na žage, ko je bil še zdrav. Tako bi bolj zdrav ostal tudi gozd. Posnemanja vrednih je ,.deset zapovedi" avstrijskih gozdarjev, ki jih objavlja zadnje glasilo GLG na predzadnji strani. Kdor ni poslal križanke, jih še lahko prebere.
In kaj se nam od gozda obeta, če pogledamo, kaj se z njim dogaja drugod po Zemlji. V deželah tretjega sveta je podiranje gozda postalo že kar pravilo. Po drugi svetovni vojni so se tropski in subtropski gozdovi zmanjšali za polovico. Padajo s hitrostjo pet Slovenij na leto, pod stroji, ki prihajajo iz razvitih dežel. Ker je razviti svet v ekonomski premoči, jim ta les tudi pobere po nizki ceni. Marsikje je postal les že tako redek, da ženske po več dni nabirajo suhljad, s katero skuhajo en obrok hrane. Pomagajo si s tem, da namesto lesa kurijo gnoj. Brez gnoja pa spet ni pridelka . . . Marsikje se obeta ob koncu stoletja popolna opustelost. Zemlja v tropskih deželah je kljub bujnim gozdovom, ki jo poraščajo, plitva, revna in nerodovitna. Na goloseku se tropski gozd nikoli več ne obnovi. Zemlja se hitro izčrpa



%
i

I ■'
/-■

in spere. Po podatkih FAO bodo opustošene površine med leti 1980—2000 narasle za okoli 150 milijonov hektarjev — šest Jugoslavij, največ na račun gozdov. Ali je to res „razvoj"? ,,Ali ni to križev pot k večni lakoti in revščini?" (Marjana K. Adamič). Z njo tudi soglašam, da je gozd občutljiv inštrument, ki kaže stopnjo človekovega zdravja in je prepomemben, da bi ga prepustili politikom (IUFRO Lj).
Ves ekološki primanjkljaj, kar smo posekali več, kot je prirastka, zastupili več vode in zraka, kot ju zemlja lahko obnovi, bomo morali plačati kot dolgove. In plačati jih bomo morali, če ne z denarjem in mednarodnim sodelovanjem, ža z življenjem. Ro nekih trditvah se našim iglastim gozdovom, po sedanjem napredovanju odmiranja, bliža konec smrei čez 2—3 desetletja. Splošna težnja našega hitrega časa je v nasprotju gozdnega ekosistema. Kajti gozdovi niso ustvarjeni za naše hitro nervozno življenje.
Ir, če se vrnemo še k lesu — našemu vsakdanjemu. Koliko časa bomo še občudovali njegovo žlahtnost, oblikovano v najrazličnejše izdelke in vdihavali njegov zdrav, prijeten vonj? „Ob navdušenju za druge materiale, ko nas kaka njihova uporaba na hitro prevzame, pozabljamo, da se kasneje po navdušenju ponavadi vračamo k lesu in njegovi skoraj nezamenljivi povezanosti z našim življenjem.
Les nas vedno znova preseneča, tako v njegovi uporabnosti kot v njegovi obvladljivosti. Zahteva od nas nova znanja, mnoga mojstrstva, ki so bila nekoč že obvladana, smo celo pozabili: npr. ne moremo odkriti skrivnosti zvoka Stradivarijeve violine." (V. Rozman)
Še dvoje misli govornikov na 18. svetovnem kongresu gozdarjev IUFRO 1986 v Ljubljani.
Prof. dr. Anton Trstenjak: ..Človekov prvi dom je bil gozd, ne jama; gozdni človek je starejši od jamskega, čeprav radi govorimo o kameni kulturi kot prvi človeški kulturi. Toda les je sčasoma razpadel, kamen pa se je ohranil in tako govorimo o kameni, ne pa o leseni, gozdni ali drevesni kulturi!. . ." Jim Russel, pripadnik indijanskega plemena je posvaril človeštvo z glasom ljudstva, ki ni nikoli želelo zavladati nad naravo: „Ne storite gozdovom tega, kar je beli človek storil mojemu ljudstvu!"
Naslednja šola kaj hitro lahko postane zgodba:
Na objavljeni razpis za gozdnega delavca se med drugimi prijavi tudi priletnejši možakar. Na razgovoru ga vprašajo, če je vajen sekanja in kje je že delal, pa odgovori, da je delal v Sahari. Začudeno ga vprašajo, kako to, saj v Sahari vendar ni gozda. Po kratkem premisleku se zave, da se je ujel in počasi odgovori: „Hja, sedaj ga res ni več!"
Jože Stenšak
šeni oziroma montirani strojni deli, malomarnost pri odmetavanju odpadkov, sušenju mastnih kuhinjskih krp, odvržen cigaretni ogorek, iskre iz dimnika. Te vzroke dvakrat preberimo in ugotovili bomo, da
razen v dveh primerih ob pra vilnem delu do požara ne bi prišlo oziroma bi bila nevarnost lahko odklonjena že na samem začetku. Gasilci ocenjujemo, da smo v vseh teh intervencijah, ki so bile vse uspešne ob direktno povzročeni škodi (ocenjeno cca 60 starih milijard din) najmanj tolikšen znesek tudi prihranili.
Dva večja požara, požar in eksplozija velikega silosa in prašnega filtra in požar silosa za doziranje kotla kotlovnice sta vsem delavcem znana in tudi že opisana.
Gasilska preventiva in predvsem sistematično ter dolgoletno poučevanje delavcev ob njihovi zavzetosti in izraženi pripadnosti naši delovni organizaciji je dejansko sposobnost delavcev za aktivnosti ob požarih dvignila na zavidljivo raven. Pomoč delavcev, posebno prvi ukrepi so neprecenljive vrednosti.
Zato ob tej kratki analizi požarov še nekaj misli:
-	DELAJ Z ..GLAVO", ,.glava" temu tudi služi
-	BODI NATANČEN PRI DELU, DELAJ VARNO, kvalitetno in lepo bo izg leda I tvoj izdelek, pa še vesel boš;
-	ČISTOČA, UREJENOST ni
samo vsebina dobrega zapeljivca, temveč tudi dobrega delavca, delovnega mesta, tovarne;
-	MALOMARNOST ni vrlina, velikokrat opeče, zaboli;
-	EKONOMSKI REZULTAT je brez varstva in njegovih posledic bistveno slabši in ima temno liso, ki je ni mogoče izbrisati;
-	KVALITETA DELA se ne vidi samo v izdelku, temveč je delavčeva;
-	LEPO DELOVNO OKOLJE je paša za oči in zadovoljstvo, ki ga daje ter povečuje varnost,
-	BODI VEDNO TAK, KOT JE BOLJŠI OD TEBE, tudi ti boš nekoč s svojimi zgledi vlekel . . . ;
-	ZADOVOLJEN BOM, KO BOM Z ZADOVOLJSTVOM ODŠEL, ŠE BOLJ KO BOM Z VESELJEM PRIŠEL.
Vse napisano naj služi preprečevanju požarov, onemogoča naj večino vzrokov, zaradi katerih pri nas prihaja do požarov in vsem nam naj omogoča boljši jutri.
Roman Selan
POŽARI V JELOVICI
Veliko škode in veliko
obvarovanega
premoženja
Požari so eden najnevarnejših pojavov, saj ogrožajo življenja in povzročajo ogromno materialno škodo. Vzporedno z njimi se pojavljajo problemi socialnega, ekonomskega, tehnološkega, proizvodnega, razvojnega, finančnega itn. področja. Vsak požar, ne glede na njegovo velikost oziroma posledice, povzroča tudi psihološki stres, ki vpliva tako na tistega, ki požar odkrije kakor tudi na ostale delavce in na gasilce, ki se spopadejo z njim. Ne glede na vse preventivne dejavnosti, na tekoče in sistematsko poučevanje delavcev o požarnih nevarnostih in ukrepih za varnost pred požarom, pa še naprej prihaja do požarov.
Leto 1987 je za našo delovno organizacijo, za nas gasilce, po obsegu in številu požarov „čr-no leto". Gasilci so posredovali trinajstkrat v Jelovici in pet-
krat izven delovne organizacije (zunanje intervencije). Vzroki požarov so trenje, pregretje ležaja, izpad električnega toka, pregretje sklopke, slabo nabru-
Hribčki ponižajte se
Norme ponižajte se, plače povišajte se, da se bo dalo med delom sede popiti eno flaško al' pa dve.
Proizvodnja naj znižuje se, uprava naj se širi še, da bojo zaloge s skladišča pošle brez truda in sive glave.
Pisarčki razpršite se šefi razmaknite se,
da se bo vidlo, kdo je in kje	odmaknjen
vodja politike te.	organizator
NESREČE PRI DELU 1987
Še vedno
najpogostejši vzrok -nepazljivost
V novem letu si zaželimo delavci Jelovice srečno in zdravo 1988. Predvsem pa zdravo na svojih delovnih mestih, ker vemo, da sreča predvsem pa nesreča nikoli ne počiva. Sedaj, ko smo se nekako znebili starega leta in ko analiziramo vzroke nesreč pri delu, ubo-tavljamo dokaj žalosten rekord števila nesreč.
V lanskem letu se je tako ali drugače zgodilo 99 nesreč pri delu. Ta žalosten rekord 100 nesreč naj nam bo opomin, če ne svarilo in nekakšno vodilo v novem letu, kako to število omiliti. Res je, da ni bilo težjih nesreč, vendar pa ugotavljamo ob analizi dejavnikov teh nesreč, da je naj pogostejši vzrok še vedno človeški faktor. Nezbranost, neprevidnost, neupoštevanje varnega načina dela so najpogostejši vzroki nesreč. Sploh pa nikoli končana dirka za preseganje norm dela v najkrajšem možnem času. Vse to pa vodi v tako veliko število nesreč. Vsi vemo, kaj je varno delo in kaj je zanj potrebno. Naj nam bo to vodilo v novo leto, naša skupna naloga pa naj bo prizadevanje za čim bolj uspešno in varno delo v letu 1988.
Pa si oglejmo vzroke nesreč za mesec december 1988: Nesreča pri delu na obratu Preddvor dne 6. 10. 1987 sega že dva meseca nazaj, vendar pa je bila pravočasno prijavljena in evidentirana v OA Preddvor. Tega dne je delavec S. Jože hotel speti hlod v voziček polnojarmenika, pri tem pa mu je spodrsnilo in hlod gaje poškodoval po prstu noge. Če ta nesreča še velja za pravočasno prijavljeno nesrečo, pa tega ne moremo trditi za naslednje tri nesreče. Kajti v zadnjem času se vse
pogosteje dogaja, da odgovorni obratovodje prijavljajo nesreče prepozno oziroma šele takrat, ko je potrebno uveljaviti bolniške liste. Pri poškodbi seveda delavci takoj iščejo zdravniško pomoč v ambulanti, nesreče pa ne prijavijo oddelku varstva pri delu. Površnost oziroma sama malomarnost odgovornih. Naj poudarim, kakršnakoli že je nesreča, vsako je treba takoj prijaviti ali v izjemnih primerih najkasneje v 8 dneh. Po novem nesreč, ki ne bodo prijavljene v roku, ne bomo več obravnavali oziroma upoštevali. Vsaka nesreča se prijavi na obrazcu DZS 8,33 — Prijava poškodbe na delu. Primeri nesreč, ki so bili prijavljeni prepozno v zadnjih dneh decembra, zgodile pa so se že več kot dva meseca prej, so naslednje:
15. 10. 1987 — Č. Dragan si je pri montaži MO zadrl stekleno vlakno mineralne volne v dlan desne roke.
20. 11. 1987 — K. Zdravko si je pri montaži krila na podboj udaril v palec desne roke.
2. 12. 1987 — K. Zlatko je hotel dvigniti napravo za nanos lepila, pri tem pa mu je spodletelo in nesreča je bila tu. Zgoraj navedene nesreče so primeri prepozno prijavljenih nesreč, ki jih v prihodnje ne bomo več potrjevali, če ne bodo pravočasno prijavljene.
Ostale nesreče pri delu v mesecu decembru 1987:
5. 12. 1987 — se je na obratu Gorenja- vas zgodila nesreča pri delu Ramovš Janezu. Ko je na stroju profiliral elemente, si je zabodel lesen trn v dlan leve roke.
Isti dan si je Mur Branko na istem obratu na stroju za izdelavo krp poškodoval prav tako levo roko. Obdelovanec mu je rezilo iztrgalo iz roke in poškodba je bila tu.
8. 12. 1987 — je delavec Š. Janko montiral stekla v okna, pa mu je pri enem spodrsnilo in urezal se je v sredinec leve roke.
Da nadaljujemo z nesrečami. Na obratu Gorenja vas je 11. 12. 1987 — R. Pavel raz-žagoval deske na stroju za š ir inski razrez, pri tem pa se je zbodel z iverjo v mezinec leve roke.
Še ena nesreča se je zgodila na tem obratu, in sicer 16. 12. 1987 — je D. Berta pri montaži alu-profila tako nesrečno zamahnila s kladivom, da je zadela palec leve roke in nesreča je bila tu.
Vidimo, da se je obrata Gorenja vas v mesecu decembru resnično držala smola pri nesrečah, saj se je zgodilo kar 5 zaporednih nesreč.
Ostale nesreče ob koncu lanskega leta pa so se zgodile dne 17. 12. 1987 na obratu montažnih objektov, ko je E. Alojz prihajal na delo in mu je pri prečkanju železniške proge spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da je z glavo zadel ob rob proge in pri tem izgubil zavest. Se dobro, da so ga mimoidoči takoj odpeljali v OA. Zadnja nesreča pri delu pa je zadela D. Anico v naši menzi, ko je veselo prekladala štruce kruha na police, pri tem pa je staknila lesen trn v desno roko.
Jure Golob
KULTURA
Premalo denarja za večjo udeležbo
Letošnja sezona je bila na kulturnem področju bogata s pe stro in zanimivo ponudbo, prav tako pa se tudi udeležba iz leta v leto izboljšuje.
Denar, ki je namenjen za kulturno dejavnost, je tako skromen, da smo se odločili, da vse predstave delno regresiramo.
Na žalost ugotavljamo, da je ob lastni denarni soudeležbi zanimanje precej manjše. Prav v Prešernovem gledališču v Kranju je polovica prijavljenih odpovedala abonma, kar otežuje delo, saj je vračanje rezerviranih vstopnic včasih nemogoče.
Imamo 26 abonmajskih vstopnic za red sobota I in red petek II.
V CANKARJEVEM DOMU smo si ogledali naslednje predstave:
—	ogled Cankarjevega doma in komedije W. Shakespearea Kar hočete
—	Ivan Cankar: Za narodov Blagor
—	Modni bazar
—	Leo Kramer: Orgelski koncert
29. decembra bomo organizira-
li ogled Straussove operete Netopir.
LOŠKI ODER — predstave gostujočih ansamblov
—	Gledališka skupina iz Preddvora — komedija F. Hadžiča Človek na položaju
—	Dramsko gledališče T. Čufar z Jesenic — J. Anouil Škrjance k
—	Šentjakobsko gledališče Ljubljana — J. Torkar Vstajenje večnega zdomca Jožpfa Švejka
—	Šentjakobsko gledališče Ljubljana — F. Hadžič Orhideja
—	Slovensko stalno gledališče iz Trsta — B. Nušič Sumljiva oseba
—	Amatersko gledališče T. Čufar z Jesenic — Kishon Rodil se je oče
Športna dvorana PODEN
—	gostovanje Alpskega kvinteta — izkupiček od prodanih vstopnic je bil namenjen Centru slepih in slabovidnih dr. Anton Kržišnik iz Škofje Loke
—	23. december — Plesni orkester Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška — Koncert meseca
Kulturni animator Ferdin Dana
Prijaznost je jezik, ki ga lahko slišijo gluhi in berejo slepi.
Mark Tvvain
Biti junak v eni minuti ali v eni uri je laž e, kakor prenašati vsakodnevno življenje v tihem junaštvu.
Fjodor Mihajlovič Dostojevski
Ne bo odveč, če vemo:
da so odsesovalne naprave po proizvodnji namenjene predvsem oziroma samo za odsesovanje prahu, oblanja in drobnih odpadkov. Drva oblačila, krpe in podobno pa lahko povzročijo okvaro, zastoje ali celo požar.
—	Da je fini lesni prah — nakopičen po instalacijah, policah, omarah, strojih ipd. — lahko ob določenih pogojih povzročitelj požara in eksplozij.
—	Da so mastne čistilne krpe, odvržene na nepravo mesto, eden najbolj znanih povzročiteljev samovžiga.
—	Da se vam bo ob priliki nesreče na telefonsko številko 93 oglasil ob vsakem času dežurni gasilec iz Doma druž-
bene zaščite na Trati in na podlagi vašega obvestila organiziral ustrezne akcije.
—	Da se v lakirnicah lahko nahajajo samo tisti predmeti, ki jih rabimo tukaj v tehnološkem procesu in samo tisti izdelki in polizdelki, ki so v obdelavi in samo toliko materialov, kolikor jih dejansko potrebujemo za normalen potek proizvodnje.
—	Da nepravilno vzdrževana rezila lahko zelo hitro povzročijo požar na stroju ali v sistemih odsesovanja.
—	Da je vsakdo v svojem delovnem okolišu dolžan skrbeti za red in čistočo, kar je osnovni pogoj za učinkovito in varno delo.
Novoletni šahovski turnir
Na vsakoletnem novoletnem turnirju seje zbralo 11 igralcev. Čas igranja je znašal 8 minut na igralca oziroma 16 minut za partijo. Tokrat je presenetil Pavle Rant, ki je v zadnjem kolu izgubil edino partijo z Andrejem Bertoncljem in s tem tudi delitev prvega mesta. Več igralcev je doseglo enako število točk, vendar je po sistemu izračuna ,,rezultat proti zmagovalcem" nastal naslednji vrstni red:
1. Jože Rupar	9,5 točk	
2. Pavle Rant	8,5 točk	
3. Miro Pintar	7	točk
4. Andrej Bertoncelj	6	točk
5. Brane Medja	6	točk
6. Franc Mrak	6	točk
7. Dušan Teršek	3	točke
8. Cveto Novinc	3	točke
9. Tone Škerlak	3	točke
10. Zlato Kos	3	točke
11. Milan Mavec	0	točk
Jože Rupar
KADROVSKE NOVICE
ZAPOSLILI SO SE
ŠTUCIN JOŽE v proizvodnji stavbnega pohištva Gorenja vas OSREDKAR ALOJZ v skladiščno transportni služb JAGODIC MIRKO v proizvodnji podbojev in omaric Preddvor
Z DELOM SO PRENEHALI
KUMAR IVAN, odpoved ČOSIČ NADA, odpoved
NAODSLU2ENJE VOJAŠKEGA ROKA SO ODŠLI
JUSTIN FRANCI ŠTUCIN MARKO KRASNIČI GJEVAT
UPOKOJILI SO SE
RIBNIKAR ZDRAVKO ing. MLAKAR VALENTIN
RODILI SO SE
Matijevič Marijanu sin ERIK
Predstavništvo Nova Gorica
V prvi letošnji številki bomo predstavili novo odprto prodajno mesto Jelovice v Novi Gorici in vodjo predstavništva, Aleša Dugulina.
Predstavništvo Nova Gorica je bilo registrirano 8. decembra 1987. Novo zgrajeni in lepo opremljeni lokal stoji ob prometni asfaltirani cesti, ki povezuje Novo Gorico s Solkanom. Do III. gradbene faze ga je zgradilo SGP Gorica iz Nove Gorice, vsa, nadaljnja dela pa je naredila Jelovica ob veliki pomoči našega novega sodelavca tov. Dugulina. Njemu to ni bila neznanka, saj je iz gradbene stroke z večletno prakso. Kljub temu pa se nismo mogli izogniti težavam in zapletom pri gradnji (pomanjkanje finančnih sredstev, pridobitev vseh soglasij in potrdil za registracijo).
Predstavništvo je bilo dograjeno in registrirano v roku treh mesecev.
V	prodajnih prostorih predstavništva so razstavljeni vzorci naših izdelkov iz programa stavbnega pohištva in opaža. Montažne stanovanjske in počitniške hiše pa predstavimo kupcu s pomočjo prerezov zunanje in notranje stene, razobešenih fotografij in novega prospekta s ponudbo za celotni program.
Na osnovi intenzivne reklame v časopisu Primorske novice, letakov in objav na Radiu Koper ter poslovnih stikov z gradbenimi firmami je Aleš dobil polne roke dela. Na teren le teždo še uspe, saj so stalno na vratih predstavništva bodoči kupci. Vendar kot kaže, bo 30-letni Aleš tudi tako težke naloge uspešno rešil ob sodelovanju s poslovalnico Škofja Loka, od koder distribuirajo prodane izdelke za novogoriško področje, ki se širi proti severu do Bovca, proti jugu do Kopra, na vzhod do Postojne, proti zahodu pa bo lahko posredoval posle s sosednjo Italijo za zunanjetrgovinski oddelek.
V	mesecu decembru lanskega leta je naš predstavnik v Novi Gorici ustvaril 41 milijonov din realizacije. Poleg naročil individualnih kupcev sklepa posle tudi z gradbenimi firmami in stanovanjskimi zadrugami.
Predstavniku v Novi Gorici želimo tudi za naprej uspešno poslovanje.
M Berčič
Sploh ni res...
—	da bi komu od zaposlenih v Jelovici prišlo na misel, da bi preko ograje odšel iz podjetja na 2 del,
—	da bi si kdorkoli privoščil telefonirati na službeni telefon privatno izven omrežja 064,
—	da bi si kdo drznil s službenim avtomobilom odpeljati po privatnih opravkih,
—	da bi kdo zadremal ali celo zaspal na nočnem šihtu,
—	da bi ob tako ostri vratarski kontroli lahko kdo karkoli odnesel iz podjetja brez ustreznih dokumentov,
—	da bi kdo pozabil izključiti stroj po končanem delu,
—	da bi kdo zapustil delovno mesto prej, kot je določeno,
—	da bi komurkoli na šihtu prišla na misel kakšna konkretna pijača,
—	da bi kdorkoli dopustil pisati več nadur, kot jih je naredil,
—	da bi trpeli na prostih prehodih kakršnokoli navlako,
—	da bi kdo od nas vrgel med drva še uporabne surovine ali drug material — TO PA NE.
Optimist
UREDNIŠKI ODBOR: glavni in odgovorni urednik Danica Miklavčič, člani: Stanka Žbogar, Franc Ziherl, Milan Omahen, Jat na Debeljak, Anton Zupan, Irena Košnjak.
Tehnični sodelavec Janez Čadež. Naklada 1.750 izvodov.
Tisk: Tiskarna LINKE, Sp. Pirniče
Kaj je novega pri oktetu Jelovica ?
Od obnove okteta Jelovica je minilo dobrega pol leta in lahko rečemo, da smo ponosni na utečenost organiziranosti, vodenja in vadbe. Nastopi so pa bolj naključnega in manj načrtovanega značaja. Nas pevce veseli, da smo končno dobili stalno domovanje za vadbo — to je v šoli P. Kavčič v Škofji Loki. Zasluga gre ravnatelju šole, tov. Peternelju, ki je razume/ naše zadrege in obenem spoštuje prizadevanja okteta. Na novo smo tudi samoupravno organizirani — novi predsednik Srečko Peklaj je dopolnil doslej preobremenjeni organizacijski odbor.
V preteklem letu beleži oktet Jelovica štirideset vaj. Vadili smo predvsem nove pesmi, od starega sporeda smo uporabili le nekatere. Ugotovljeno je bilo, da je bolje vaditi skladbe, ki so nove vsem pevcem in ki obenem ustrezajo zasnovi programa, ta pa temelji na potrebah oktetovega pokrovitelja in ne nazadnje tudi na možnostih in željah pevskega sestava. Iz izkušenj namreč vemo, da ni večje tragedije za pevca, če je zbor posiljen s skladbo, ki ji ni kos ali pa če pesem ne ustreza iz strokovnih razlogov. Za sedaj smo spravili pod streho toliko pesmi, da zadostimo najbolj neizogibnim nastopom — to je repertoar za potrebe pokrovitelja, predvsem za pogrebne svečanosti, za nastope v Jelovici in za nekatere priložnostne nastope. Zlasti se veselimo dopolnitev programa za pogrebe, saj zadnjih petnajst let nismo naštudirali nobene nove žalostinke, kar je zgovoren podatek o neresni repertoarni politiki pretekle dobe, o tej pa pevci nismo mogli odločati. Nastopi, kar jih je bilo, so bili različno uspešni. Zgodilo se je, da smo zatajili v intonaciji, v naštudiranem konceptu, tekstovno, nekaj je bilo pa tudi dovršenih interpretacij. Vtisi in odzivi pri poslušalcih so bili
različni. Včasih smo presenetili z izvedbo, drugič je aplavz doživela kaka neznana dobra skladba. V spominu nam je posebno nastop v skupščini Slovenije, kjer smo imeli petje za inovatorje leta. Pisan izbor pesmi in delno njihova izvedba so ustregle poznavalski publiki. Osebno nas je pohvalila Marija Todorovič, predsednica sindikatov SFRJ. Govorica glasbe je razumljiva vsem ljudem.
Uspeh nastopa je odvisen tudi od okoliščin. Odločajo prostor za nastop, vzdušje med poslušalci, odziv in zbranost publike in celo vreme! Važna pa je predvsem zbranost pevcev, zdravje, počutje in znanje pevcev. No, zaneslo me je v strokovnost. Mi pevci smo le sopotniki zborovske pesmi, ob njej smo se izobraževali, kalili in včasih tudi plemenitili.
Nekaj o pogrebih: stalna obveza okteta je petje pri pogrebih za umrle člane kolektiva Jelovica. To smo počeli v vsej osemnajstletni dobi in teh nastopov je bilo daleč preveč v vseh ozirih, saj so tragični tako za svojce kot za kolektiv. Na petek ali svetek, ne glede na čas, kraj ali vreme smo bili pevci na mestu, resda včasih le kot kvartet. Velikokrat smo pa v neprijetni situaciji, ko
Oktet Jelovica se je tokrat z veseljem slikal skupaj s priznanima strokovnjakoma na področju zborovske glasbe. Tako profesor Stanko Prek kot tudi profesor in umetniški vodja okteta Jelovica Slavko Mihelčič sta skladatelja in velika prijatelja pevcev našega okteta.
DAN JfcLUVlUt IVO/
umre kakšen zaslužen upokojen član kolektiva. Teh je tudi zelo veliko, tedaj pa naš nastop ni obveza, izjem si pa ne moremo privoščiti in torej petja našega okteta ni. Vsak pogrebni nastop je seveda v povezavi s stroški, to pa bremeni sam oktet ali njegovega pokrovitelja. Pevci Jelovice menimo, da je upokojeni član bolj zaslužen tovrstne pozornosti, toda za sedaj ni pogojev za spremembo utečene prakse. Nastopi za Jelovico so tudi ob drugih prilikah. Največkrat smo bili na razpolago sindikatu, saj je tudi najlegitimnejši predstavnik članov kolektiva. Tudi ob zaključku leta 1987 smo pripravili mali koncert pesmi narodov Jugoslavije. Zal smo bili prisiljeni nastop na Podnu skrajšati, saj so bili pogoji za koncertiranje enaki ničli. Praznično vzdušje je pri poslušalcih opravilo svoje — njihova zbranost je bila katastrofalna. Žal nam je bilo tistih, ki so res iskreno želeli nastop. Nastopajočim ni do časti, bolj je boleč odnos do glasbe in do slovenske pesmi. Organizatorjem smo napovedovali polom, a ni zaleglo. Tovariši od sindikata, upamo, da v bodoče ne bo pritiska na oktet. Vsak nastop v takšnih pogojih je brezupen!
In pevski sestav okteta? O njem so besedovali dobronamerni in drugi ,,strokovnjaki". Za sedaj kaže, da smo sestavljala le imeli prav, ko smo se odločili za odbrane pevce. Ni še vse, kot si kdo želi, toda zborov zvok zaenkrat zagotavlja perspektivo. Ob resnem delu bo tudi uspeh. Zanimivo je, da je umetniški vodja prof. Mihelčič odkril pri več pevcih celo solistične kvalitete. To tudi uvaja, kar je po svoje popestrilo oktetovo produkcijo. Stare pevce (Kovača, Marolta, Peklaja in Jenka) so dopol nili novi pevci — oba nova prva tenorja (Jože Benedik in Lojze Bogataj), bas in bariton pa pojeta Jože Rupar in Tine Bogataj. Z Benedikom smo dobili tenor, kakršnega naš oktet še nikoli ni imel. Glasovno ne izstopa, je solist z veliko sluha in smisla za zborovski zvok. Lojze Bogataj je pa tipičen zborovski pevec z veliko znanja in s sposobnostjo prilagajanja skupini. Jože Rupar je basist svežega, prodornega glasu, sposoben solističnih partij. S povratnikom Peklajem tvorita zavidljivo basovsko skupino. Tine'Bogataj je pa edini, ki mu je glasba tudi poklic. Brž se je prilagodil na bariton, obenem je pa desna roka pevovodje prof.
Mihelčiča. Spet ne morem mimo našega učitelja Slavka Mihelčiča, ki je zaslužen za oktetovo renesanso. Skrbi za izbor pesmi, prireja skladbe za našo rabo in komponira priredbe slovenskih narodnih pesmi, te pa oktet Jelovica tudi prvi izvaja. Ne vem zagotovo, če je mojim so pevce m v oktetu znan zgodovinski pomen krstne izvedbe takšnih pesmi. Brez dvoma je praizvedba dogodek, ki si ga želi sleherni zbor, tudi tisti, ki so boljši od Jelovice. Razveseljivo je, da Slavko Mihelčič vodi le oktet Jelovica, zanj snuje, se mu posveča, ga usmerja in vodi na vsakem njegovem koraku. Doslej te sreče nismo imeli. Bili smo žrtve vsklajevanja dejavnosti več zborov in oktetov — vse zaradi prezaposlenosti zborovodij. Profesor Mihelčič se trudi, spodrsljaje lahko pripišemo pevci le sebi. Če izvedba skladbe uide iz kolesnic zakonitosti, nas ukori, ker smo pokvarili umetnino. Za uspešne nastope pa nas tudi stimulativno nagradi s pohvalo. Pravi, da smo zanimiva skupina predvsem zato, ker nikoli ne zapojemo dvakrat enako. Ali smo torej kreativni? Včasih nam dopušča svobodne izvedbe, tako zboru kot solistom. Izpolnjuje navodilo pesnika Franceta iz Vrbe — Pusti peti moj'ga slavca kakor sem mu grlo ustvaril!
Zavedamo se, kako dragocen je bil nasvet prof. Stanka Preka, ki nam je priporočil kolego strokovnjaka S. Mihelčiča. Predobro je vedel, kakšnega človeka potrebuje oktet Jelovica. Še to: prevodoja Mihelčič bo v enem od naslednjih glasil še sam prispeval zapis o svojih vtisih pri delu z oktetom in morda še kaj prispeval iz stroke, za kar jaz nisem poklican. Dvoje opravičil: najprej so pevcem, ker sem tudi v njihovem imenu zapisal, kar je zapisamo. Če me je kje zaneslo, naj me s prispevkom za naše glasilo zavrnejo ali dopolnijo, kar je bilo šibkega. Ne silim se sam, treba pa je obelodaniti oktetovo dejavnost in občutke, ki jo spremljajo.
Bralcem pa se opravičujem zaradi dolgega monologa. Očitana mi bo spet prepotentnost. Vem, da je tovarniško glasilo predvsem v službi zadev, ki služijo strokovnemu in materialnemu napredku Jelovice — proizvodnji, poslovanju, izvozu in vem, da ravno sedaj niso časi poveličevanja postranskih dejavnosti, kakršna je do neke meje tudi dejavnost našega okteta.
F.Jenko