A . _• _ _. M W y—^ w T ^ W A m f T r A .Ž ' II -I ■ II ■ D (9 # TB ■ ■ ■ . 1 f„ I ■ HA . HM m & TI/ Jw , H ■ I m fH \/ |-H i /\ %J1 1 ^^ 14 /\ ^^^ ■ 1 ^ V 1 ^ lv 1 L J |\ \ -v- ■ m- |Kkp-____—________________m gjp^ to. I ^k/klI ii ^h I | m ^Hk-' M — --------------- - -----s—-—=—------—=— -------:____ ^ ^■aeriške vesti. K|| 8L0VEN8KIH NASELBIN. MiltKVitkece, /I 'is.. 29. jati. — ftjfconedeljek zvečer so bili arc-H štirje Ličani, Agnes Klarič, H|;e Alekšič in Mihael Crnič, o ■erili $te poročali predzadnji fce-B da so ubežali iz Pittsburga, fcgso stanovali na 4745 Butler ^B; od Agnes Klarič je priseg Hpt&burga v Joliet, kamor so be-Hfrci prišli 9. decembra. Hp/čas'so bili seveda že v Mil- ■ Hjpveuski stražnik J os. Stukel iz jHpa je bil odposlan v Milwau sc mu je s pomočjo de-■jpvov posrečilo aretirati ubežni- I pApnes Klar.it-, žena Mat. KHari-HKje dobila štiri mesece v po-Hpevalniei za ženske, ker je za- HpA IZPLAČA PO DOLCHH LETIH. O.. 30. jan. — Vla-H od Fidelity National Banke, ktanova E. L. Harperja, ki je HL)a 1. 1887, so dobili zadnjo ■yidendo in sicer nekaj več kot Hibd enega odstotka ■lupaj so dobili dividend« (po-■k od vlog) 54.04 odstotkov. Spopad banke je bil za tedanje |B nekaj posebnega. Fidelity Xa-Wk je imela $1,000,000 kapitala jK|poo.o00 vlog Kapital in pre-■Ek je* hil zapravljen, ko je Hber špekuliral na borzi za pše- ^»ORNARICA POTREBUJE O., 30. jan. — Podad-^■Cttoblev, D. Evans je v in-Wew % nekim oasniskini poro-^ptičem izjavil, da se mora v a-n»ki mornarici zboljšati služba K postaviti na ekonomično sta- sistetiiu. Noben državni H^H^k, ki4 ga vodijo na birokra-Sp način možje, ki navadno prav j ^Kfnajo o bojnih ladjah in bro-mu, ne more napraviti dobre ^Hl ničesar reči. kar bi jx>z-^ h icla dobro mornarico, ' i izjave sicer ni čuti narav-,« Kc^tožb mornariškega urada, hnevamo pa lahko, da so. g«xli [sik j, za kulisami, kar bi občin-^ffRazočaralo. Evaas j* podad-| ■ i„ pač pozna nekoliko razine- Hjk ZA l*ENNSYLANIjq. K/^t«. Pa.. 31. jan. — Na-^■h. C. Frick Coke Co. in ^Estates Steel korporacije |^»ajo zgraditi velike kokove Hli novih jeklenih tovarnah v * Bind. Premog Ixxlo vozili iz Be okraja proti Chicagi. J I raj bo zdatno oškodovan, BHy^reje nameravali« zgraditi Bpeči pri novih ko^sovih to-\ Mi. Stale bi te peči $2,000,000. BREZDELAVNlfi. 30 jan. — Narodno pvanje brezdelavnih delavcev , ■HpMek zaključilo s tremi re- ] i jam i, katerih se bode v I 1 «1 r- da se da kwgresu pravico za to skrbeti. Tretja resolucija se ozira na na- ( črt, da naj država razdeli brezposelnim zemljišča in zgradi farmar-ska poslopja za malo ceno in na lahke lge obroke. POMORSKA XERECA PRED SODNIJO. .Vrte York, 29. jan. — Pomorsko sodisce botle odfočito, kdo te bil: kriv trčenja paruika Republic odjj White Star proge in italijanskega pamikir Florida, ki sfa trčila za-, dnjfi' soboto prt Kantuckef otoku. Obe družbi sta danes vložili tožbi. Lastniki Republic zahtevajo $2,000,000 odškodnine. V tožbi je uradno naznanilo o koliziji. Florido tožijo, da je šla z preveliko hi-trico. Lastniki Floride so istotako vložili tožbo radi krivega natolcevanja (libel suit ) in da se omeji odškodnina v slučaju, ako jo obsodijo. Odškodnina naj znaša v vsakem slučaju ne več kot $224,000. Italijanska linija dolži mc*štvo od Republic, da je ladija vozila prehitro. C. B. Richards & Co., agenti za Lloyd-Italiano, hvalijo kapitana Rusini, ki je v nevarnosti za lastno ladijo reševal potnike z Republic in jih spravljal na svoj krov. Sodnija hode preiskala vzrok nesreče in naložila denarno kazen dražbi, ki jo jc zakrivila. (lOMPF.RS O BOJKOTU. Vnrc York. 29. jan. —. "V ječi so bili že boljši možje kot smo mi. \ko hočejo imeti funt mesa, naj ea imajo a ne bodo dobili rumenih >asov v njem." Tako se je izrazil predsednik Samuel Gompers od American Fe- ( deration of Labor. S tem je hotel -eči, da bo zaj>or. v katerega jc bil , »bsojen on z Mitchelloni vred kritičen, izzvan o00,000." " 1 "Z ozirom na štrajke in bojkot,- , neni se ne dnpade štrajk, toda pes. ci grize, se obvaruje marsikake br- ^ ■e. Ni boljše moči, kakor dobro u- ( ejena unija, da se preprečijo štraj- ( ti. Ne dopadejo se mi bojkoti. Ni ja moža,, žene ali otroka, kateremu ■elim sjabo, so pa ljudje, s kateri-iti ne maram kupČevati in rajši ^ citpčujem z drugim. Ako se da o-iebi tako domenita, je to bojkot. "Naši pradedje niso kupovali angleškega čaja ali pa kupovali od 1 istih, ki so ga pripeljali. Ni tre->a omenjati drugih IjojkcHov." ; "Pravijo nam, da je bojkot tuja ^ znajdha. To ni res: pač pa je re-^olucionarski Amerikanec. Od Ad- ' miovega časa naprej je bilo neko >rožje čbveštva, in ako se soflnija adi njega zvija od strahu tn krča. ! e največja neumnost!" <0 BODE ROOSEVELT 2APU- 1 STIL WASHINGTON.* 1 Washington, 30 .jan — Pred- 1 ledilik Roosevelt se ne bode rav- tal po običaju, da bi se 4. marca 1 »eljal z novo nastavljenim predsed- ; likom Taftom nazaj v Belo hišo, < mipak bo takoj po zaprisegi Taf- ]K> slavnostih iz, kapitola na kolodvor. ~ Odbor botre imel v vrsti 500 mož. I delečeni bodo pri veliki, paradi pri" inavjguranju Tafta, spre-mili ekspredsednika Roosevelta naj kolodvor in se potem podali nazaj proti ostali paradi. ItjM'ffl*'- i v '^'"-"f. '-1 ■ > ŠKANDALI V BOLNIŠNICAH. 1 Fitchburg, Mass., 30. jan. — Nadzorni odbor Burbank bolnišnice preiskuje za žaprtimi vratmi ja-jko senzacijonalne obtožbe proti odpuščeni Miss Margaret Cannon in proti raznim drugim osebam. Več postrežnic je obdolženih, da so se neprimerno obnašale proti bolnikom, da so jih cejo do smrti zastrupljale, samo da so imele več časa za svoje intrige. Obdolžene so skrajnega zanemarjanja bolnikov. ^Mrs. Fred T, Cate je priča, da je bila njena mati umorjena s preveliko množino morlna. ŽRTVE ŽELEZNIC. Washington, 29. ja, — V Združenih državah je bilo meseca julija, avgusta in septembra 1908 u-hitih na železnicah 734 oseh, ranjenih 16.545- Izmed ubitih je storilo smrt 191 vslcd trčenj in vsled skoka s tirov, kar je za 307 odst. več kot v prejšnjem letu. Nesreče se torej neprenehoma množe In znašajo na leto na sto-tisoče. POMTLO^KjČf ' ZAROTNIKOM. Wahisngtoti, 30. jan. — Speaker Cannon je dobil iz Memphis, TefTn., pismo, kateremu je bil priložen predlog, da se pomiloiti vse osebe, ki so bile v zaroti zoper življenje slavnt-ga predsednika Liu-colna. Kmalu se bode obhajala 100 letnica Lincolna iti zato bi radi izvedeli za vse jiodrobsosti zarote, kar bi se najlažje storilo, da bi bili zarotniki oproščeni vsake preiskave. 300 Rlt)ARJEV V NEVARNOSTI. Pittsburg, 30. jan. — Dva moža sta bila ubita in 300 jih je komaj ubežalo smrti pri eksploziji premo-govega prahu prahu v Sewickley jami od Keystone Coal and Coke Co v Madison Pa. Mrtva sta: A Ion za (Alojz) Car-mathan. star 21 in Pavel llozja (zadnji bržkone Slovenec). Božja je bil star 23 let. Eksplozija je prestrašila 300 mož ki so drli k izhodom ter ušli na prosto, predno se je nabral plin. Nadzorniki so prinesli mrtva premogarja iz jame ter proglasili, da je jama varna. — Ponočni oddelek je takoj začel delati. MRZLA KOPEL ZA STAVO. SfcL■■ i . . Chicago, 29. jan. — Štirje Ci-kažani trpijo vsled prehlada, ki so se ga nalezli včeraj v mrzlih valovih mišiganskega jezera ob 4. uri popoldne« Xeki Juhtis Singer iz Alaske se je namreč norčeval iz Čikažanov: "Vi tli kaj v Chicagi ste sami nveli-kužneži, katere mi v AlaSki vsak čas prisko&ihio v "korajži:". Tam pri nas gremo pogosto plavat skozi luknje v ledu. Vi bi tega nekdar ne storili. Deželni senator McCarthy je stavil $100, da so možje, ki so bili pri tem zanicljivim govoru navzoči, dovolj pogumni, da bodo poskusili mrzlo vodico, ako gre Singer ž njimi. Singer je bil takoj pripravljen ter pripeljal pogumna Čikažana v avtomobilu k jezeru, kjer so skočili v vodo. Singer 1 c s^veds stsvo« .j?! t* 1 i • se zavili v gorke suknje, cla jim nej bode sile, NE BODO SKLENILI NGVI j • POSTAV. j Washington, 29. 'jan. — Pri kpn-j j ferenci med senatorjem Ahtrechotn,] j Hale in poslancem Watsonom se jej , sklenil sjx>red za o.sfalo zasedanje] posta voda j. Ker bode proračun zavzemal ves ostali čas, ne bode mogoče skleniti novih splošnih postav. Watson se je izrazil, da bodel zljornica sprejela predloge o po(lr-| zavij en ju teritorijev Arizona in New Mexico in mogoče Knoxov predlog o uvozu pijač v „suhe" okraje. D V F. NOVI DRŽAVI MOGOfl. IVashington, 30. jan. — Dales je bil vložen v zbornici predk>g;za posamezno podržavljanje teritorij New Mexico in Arizona. New Mexiki naj se dovolita dva zastopnika in mesto Santa Fe naj ho glavno mesto do 1920. !p Za Arizono je namenjeno mesto Phenix do I. 1920. Arizona naj i-ma enega zastopnika, 120,000 jo-hov naj bo namenjenih za univer- I ' Prihodnji teden se bode odločib. NESREČNA RODBINA. Phillsburg, 30. jan. — Čudna usoda spremlja rodbino uLtz, doma iz lega kraja. I Ved par dnevi je Vy'illiaiuLuUj *" " » WTinprr]ni(xivr si L h ji fiH'^i» ut. Pred dvemonia letinna je njegov <>č" Charles Lutz padel čez železniški nasip in si istotako zlomil tilnik. Pred enim ali dvema mesecema je bil drugi brat Oskar Lutz raztrgan od železniškega ylaka, in še pred tremi leti-je bil neki drugi brat ubit od zdivjanypa konja. O1" ■ ' Inozemstvo. T A I« T V PANAMI. Panama, 30. jan. — Novo^zvolje ni ameriški predsednik Taft je včeraj osmič prepotoval istmus ob Panama prekopu ter je bil povod slovesno pozdravljen. Včiraj zjutraj je dospel s spremstvom v Colon ter se odpeljal s po-sebnim vlakom do Cukbra, kjer je prenočil pri Lajnaki Golthals, ki jc predsednik panamske prekopne komisije.* Predsednik se bode odpeljal pri-Irnlnji petek 'z Colona proti New Orleansu. CARRIE NATION NA AXOLESKKM. London, 30. jan. — Slavnozna-na aitieriška "rušiteljica sakmov," Carrie Nation, je v Londonu, kjer se je pridružila ženski ligi, ki se poteguje za žensko volivno pravico. Nastopila je na tedenskem shodu lige "ženske prostosti," Izjavila ^je svoje slmpatijc za ženske boje 11a Angleškem, ter ijekla, da se ženske počasi zavedajo, da so možje sami prepričani o starem reku, da človeku nI dobro samemu biti, da torej potrebuje ženske pomoči. Carrie hoče nastopiti v gledališču Olympia, kjer bi pokazala, kako razbija v Ameriki gostilne. Preje se bode pa morala zglasiti pri sod-niji, ker je zatožcua vsled nepre-mernega obnašanja na nekem vlaku, kjer je razbila kozarec, ki je ijne! na sebi oglas za cigarete. WHITELAW PRI EDVARDU. Lvndon, 29. jan. — Whitclaw Reid, ameriški poslanik, je danes zapustil London proti Windsor, kjer bode dva dni na obisku pri kralju Edvardu. To je najdaljše povabilo, ki ga ||'BULGARIJA IN TURČIJA. I London. 31. jan. — Navzlic na-ipetim razmeram med Turčijo in iBulgarijo, s«> diplomatični krogi v ftEVtopi prepričani, rla ne bode voj- mke. ■F , 7 Vsi pwlpisalci berolinske pogod-fcc so sprejeli ruski predlog, da se ftaprosi Bulgarijo, da razpusti vo-uta.štvo. X torep booslana na vlade, pravi, da jc HTurČija trmasta in se noče pomiri-lAi, in da bode ona odgovorna za vs< »osledice. To noto smatrajo v Zofiji kot nekak ultimatum proti Tur-pi. VUIARJI NA MORJU. k ' ; . j [■.Anhvcrpcn, 1. feb. — Sem se I ioroea, da je na-prostem morju ja- I fo velik vihar. Parnik "Autillian,'1 3 L ' Ley land line, je prišel danes tu lem z parnikom "Repel," ki je bil l»d viharja težko poškodovan. -»--- Mestne novice. I —V ner: John Mihelčič, Dr. Seliškar, Fr. Žele. Porotni odbor: John Gorjup, John Wiederwohl,, lac. Hočevar. , Uradno glasilo: "Clevelandska Amerika." Cleveland ski Slovenci so pokazali. da se zanimajo za novo podjetje. In zakaj ? Trditi smemo, da to je prva slovenska Jednota v Zdriv ženih državah, ki je ustanovljena pravilno in po državni postavi, ter pod državnim nadzorstvom. Vsem Slovencem, ki niso imeli prilike ali pa so bili drugače zadržani udeležiti se tega važnega shoda „ priporočamo, da se naj takoj vpišejo v Jednoto. Čim preje dovolj veliko število članov, tem hitreje dobimo charter. Vpiše se lahko pri vsakemu usta-novniku in v uradu tiskovne družbe "AMERIKA" Vpisnina znaša samo 25c. Sprejemajo se posamezni člani vsaeega društva istotako, posamezne članice in dekleta, od staroeti 16. do 49 1* Ker bode ta organizacija vTtt- v azno za ameriške olovence. n _ y Pred nekaj tedni smo na tem mestu omeniti, da je naš namen usta-rovi,i, v svfsi s tiskarno, tudi bukvarno. Sedaj moremo naznaniti am*> i c riikUn Shvc»«>» »'" ^sti našim rojakom T Clevelandu, da smo stopili k v svežo s Katoliško Bukvarno v Ljubljani ter da bo pri nas mogole a tinbitl vsc i3tc k»M<> fr '»'<> P zalogi Kat. Bukvama, h prijaznosti | nam ic K. Bukvama odstopih vse odjemalec v Ameriki in slovenske t- C govff. ki razproda jo jo knjige. opozarjamo, da naj sc od sedaj cam pre j i- obračajo naravnost na nas. Prihranjenega jim bo „a ta tiacin veliko časa 3 'n h so neizog/jive pri naročevanju knjig iz stare domovin*. ■ Cene knjigam bodo tukaj saeda nekoliko višja, da pokrijemo pošilja fee. ne stroške. Naša tiskarna je tudi prevzela zastopstvo vseli slovenskih Časopisov ie ki izhajajo v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Ce se naročite pri nas, f " ^ stane časopis isto toliko, kakor v starem kraju, prihranite si p* A stem stroške, ki jih imate.s pošiljatvijo denarja na Bukvarno v stara domovino. • s A a drugem mestu podajamo cen j. iitatcljem natanjčnejii imenik* « IžrJt^B knjig, katere so nam bile odposlane iz stare domovine. Kakor hitr» e mogoče, nam bo Kqt. Bukvama poslala tudi Še vse druge knjige, ki jih ^ 1- . .. , ima v svoji zalogi, Opozarjamo rojake zlasti na krasne molitvenike, ki jih imamo v zalogi. Nadalje sc bo pri nas dobilo vsakovrstnih kovert, pisemskega ' h papirja, peres, svinčnikov, črnila, znamk, vizitnic, dopisnic itd. I- Y kratkem času bomo imeli tiskar o preurejeno in knjige razločen* M a" PRVO SLOVENSKO BUKVARNO V ZMWŽliNfH DRZA v AH. GLASOVANJE V'APRILU. , — Dne 6. aprila je določeno za glasovanje (volitev) za $1,000.000 mestnih bordov, se popravita Central in Superior viadukt, o katerih smo nedavno poročali. Najpreje mora bonde dovoliti občinski svet, ki je določil odsek, ki naj o tem preiskuje. Dne 6. aprila lxxle tudi volitev za državnega poslanca, ki bode prev/el nnsto Burtona. OBJAME SODNIKA I t ^ — 2e dolgo ni nobena razporoč-na obravnava vzbujala toliko zanimanja, kakor tožba dr Gilbert H. Bentona. 2176 Fairmount Rd.. proti svoji ženi Sarah lknton, 4924 Delaware St., Cotfnwoo^. Zena | je vložila proti tožbo, radi krutosti ter zahteva povračilo. V soboto je prijjovedovala sodniku Babcocku, kako je nekoč za-| lotila soproga, ko je v svojem u-| radn objemal neko žensko. ,,Pokažite, kako je objemala in! kako sta sedela/ je zahteval odvet-f nik. • „Na kom naj pa jiokažem ?" vpraša žena smehljaje Stražnik Witt in klerk F. C. Menger sta urno skočila naprej, toda sodnik Babcock je najbližje sedel pri njej. Našlo-' neč se Čez sodnikovo mizo je žena položita sodniku eno roko okoli; vratu, da pokaže, kako je videla; pbjem. „Druga roka od ženske je bila pod doktorjevo brado," je rekla ter poščegetala sodnika pod brado. „Pri gorkem objemu od lepe ženske je sodnika oblila lahka rdečica. Stražnik Witt je moral dlje časa trkati, da sc je Mrs. Benton zopet zravnala na stolu. Obrnavnava ®e ni končana. Videti je bilo, da bo žena zmagala kot navadno, ker znajo ženske o-meČiti sodnikovo srca, zlasti se — z objemom. ZVIŠANA VOZNINA. — V ponedeljek je stopila v veljavo nova voznina na pocestni železnici, in sicer — 5 centov. Zopet smo tam, kjer smo biU pred dvema letonifc.'. . I letric železnice, ki je sedaj pod o*> krbnikoma. Edino na Central in Woodland karah in 11a stari 3 centni progi ve- f ; Ija stara voznina 3 cente, a bnez transferov na dražje proge. 1 Ji Dobi se pa 11 tiketov za 50 c, * Pričakovati je več zmešnjav in nezadovoljnosti. - Sedaj bodo morda ljudje vseeno spoznali, da so stdriti napako, ko s0 novembra meseca glasovali proti franchise in proti Johnsonu, ki je preskrbel 3 centno vožnjo. SKODA OD OGNJA. — Pregledovalec poslopij Chas, H. Pat ton naznanja da je ogenj napravil v Clevclandu v minulem | letu skoro $1,000,000 škode. V vseh Združenih državah je o-engj v zadnjih 33 letih napravil $4,500,000,000 škode, ali $252.000.-000 vsako leto. Ali se dajo te nesreče omejiti? Letno Število ognjev v ameriških mestih znaša štirideset na vsakih k 10.000 prebivalcev. V Evropi jih pride samo osem na vsakih $10,000 Denarna škoda znaša v Avstriji, Dansk, Franciji, Italiji in Švici od 12 centov do 49c na glavo, v Ameriki pa $2.47. i Berolin ima tri milijone preb. in ima okoli $150,000 škode vsled ognja na leto. Chicago ima $2,000, 000 ljudi in skoro $5,000,000. Ognji sc dajo omejiti najmanj za 50 odstotkov, ako mesta uvedejo strogo nadzorstvo in nove postave. Največ nesreč se v Ameriki zgodi vsled zanikernosti, tako pri poiah rih kakor v drugih prilikah. Imenovani stati stikar končno pravi: „Amerika je prva kot najbot zanikrno ljudstvo na svetu. Dok lese ljudje ne izobrazijo, da bi » ; zavedli svoje moči in zahtevali a je bil že izvoljen v mestu Karakns I za senatorja, vendar ni igral kot tak nobene večje vloge. J Audios, družina, kateri je Castro pripadal ni bila v tem mestu jako priljubljena in prišlo je med njo večkrat do boja radi plačevanja — t (flavkov. Posledica tega je bila da so go-, vejo živino dacarji "štampirali" in ja mesto denarja (za davke) uzeli A udinom. Med to živino je bila tudi Castrova. To je bil povod, da je od tega trenotka Castro prijel za zastavo revolucionarjev. Pod zastavo je sklical mlado iti staro. (Kar je v Venezueli kaj lahko). Ti so ga pa takoj proglasili za predsednika provinclje Audine. No, Castro se je izkazal dobrega |r/: politika. Izprevidel je, da je prišel I trenutek, kjer se lahko os vet i. In res, leta 1898 se je pod njegovo "zastavo zbralo toliko hrabrih tnladeničev. mož in starcev, da se je napotil proti glavnemu mestu j Venezuele, proti Karakas. Vladal je v tistem času Venezuelo pravični, a omahljivi predsednik Senor AnJrade. Andrade se je hitro vdal, in na njegovo mesto je stopil Cipriano Castro. A, tudi stara vojaška stranka, znana pod imenom Junta od Kara-kaza mu je šla 11a roko. Toda Castro se je vedel hitro do dobra otresti, češ, sedaj sem že predsednik, sedaj Vas ne potrebujem 1 Poiskal si je dobrih zaveznikov iz svoje domaČe province. Postavil: je armado 6000 mož, in s to začel i prodirati v notranjščino" Kolumbije .S tem korakom si je bil zvest, da je gotovi gospod, in je to situ-: aeijo do dobra porabil. Sicer je' vladal ljudski parlament, a to je bilo le na papirju. Cipriano Castro je bil neomejeni • gospodar, bil je nekak diktator sko-, zi deset let. ^ Vendar pravijo ljudje, da ima vsak Človek vsaj eno napako, n0 in Castro jo je tudi imel; namreč častihlepje, ki je doseglo vrhu- / On se ni oziral, ni na parlament, sploh na nobenega človeka. Pogod- f be z Washingtonom je vodil na vojo roko; vedel je tudi dobro,! L da Združene države ne bodo nikoli M^fcr•• . ki ,-_.iii'v v- kiT-w«ij'' ali kakega ozemlja. Zanašal se je torej največ na našo washingtonsko vlado. Stem prepričanjem pa je raztrgal vse prejšnje pogodbe, ki so jih dvlenili njegovi predniki z velesilami. Zraven tega pa je z vso, samo njemu prirojeno prefriganostjo in razžaljivostjo razžalil angleško in nemško vlatlo Dostikrat je priredil kak družaben večer ali banket, in ni poslal nobenemu tujih poslancev kakega povabila. Ni čuda, da so ga zadnji pri svojih vladah črnili 1 Leta 1902 pa je ta gospod dal zapleniti na prostem morju v bližini Karakas kar štiri angleške trgovske ladijc. Po tem dogodku so se pojavile pred La Guaira angleške bojne' ladije, za strašilo seveda. A, tudi to ni bilo Castru zadosti. (Bil je res pogumen in zvit človek.) Po teh dogodkih so evropske ve-levlasti |>odalc takozvani "ultima-turn" in vzeli vehezuelski vladi pet bojnih ladij. Venezuelan« pa pri Puerto Ca-bello angleški pamik, kar je bilo vzrok, da so začeli slednji bombardirati "fort" mesta Pouerto Cabello. Pri tem boju so prisostovale tudi nekatere italijanske bojne ladije. Castro je izprevidel, da je zabredel pregloboko n je zahteval, da naj spor pride pred mirovno sodišče v Haagu. Evropske velesile so temu predlogu pritrdile. Po teh dogodkih je imel Castro pa ustajo doma! (Uprl se je neki sovražni rqd). Castrova armada jih je po tridnevnem ljutem boju premagala in zapodila v l>eg. Vzel je tudi sovražna mesta Ciu-dad in Molivar. Vendar je prejšnja njegova slava bila jako omajena. Mirovno sodišče je obsodilo Venezuelo, da plača razne odškodnine velevlastim. \'o, tudi ta udarec muni še vzel |)oguma in zaupanja med domačini. Zopet je bil izvoljen predsednikom za dobo sest let. Leta 1906 pa je za kratek čas odstopil, ker sv je čutit trudnega in se je zaželel malo počitka. Vendar pri tem ni opustil v nemar politike. Homatije, ki jih je |>a zopet i-mel lansko leto z Holandsko, so rn'aj najnovejšega v naši zgodovini, in gotovo še vsakemu čitate-1 ju znane. Po teh dogodkih je Castro izjavil, da ni pri polnem zdravju in res se je na|>otil v Rvropo in sicer v Berlin. (Prvo je mislil ostati v francoskem mestu Bordeaux a mu je francoska vlada to zabranila; ravno tako mu je bil v začetku za-branjen vhod v Pariz.) Sedaj se je v nekem zasebnem senatoriju pustil od nekega slavnega judovskega zdravnika operirati in je že toliko okreval, tla vstane lahko iz postelje in gre 11a mali izprehod po hodniku. To se pa ne sme pozabiti, da je gospod Cipriano Castro nesel s seboj (po angleških poročilih) več milijonov prihranjenega ( ?) denarja in ga naložil v neko varno paniko batiko. Kocka je padla. Doma so pa po jegovem odhodu (ali begu?) še nekaj rožljali, a nato izvolili Castru naslednika • generala Gon>ez. nekdanjega njegovega najboljšega prijatelja. Priznati se pa Castru inofa, da je bil dober politik (tudi za svoj žep?. V njegovem vladanju smo i sprevideli, da se je hotel popolnoma otresti vpliva iz Evrope. —-o- ČASU PRIMERNO. Bolj ko se zbirajo nad Avstrijo in Srbijo črni oblaki, tembolj prihaja v ospredje vprašanje o odno-šaju, ki vlada in ki bi zavladal med Slovani v Avstriji. Znano je, da so si Slovani pobratim, znano je, da sočustujejo e-den z drugim, zaradi tega se pa tudi sedaj vpraša, kaj bi sledilo iz tega razmerja, če nastane vojna med Srbijo in Avstrijo. Avstrijska uprava sama na sebi je tako gnjila, da ni mogoče dobiti, to pa le zato, ker se klanja upljivu sosedne zaveznice, to je Nemčije. Avstrija gre že tako daleč, da bi najraje uničila vse, kar ni germanskega in radi tega si je postavila v svojo sveto nalogo, zatiranje Slovanov, ki kakor vidimo, se nikdar nočejo klanjati germanskemu zmaju. ' Ozrimo se le nekoliko v sloven- s ledu jemo boj, ^ ki ga mora izboje- j 1 Ideja Hohencollercev je pač ta, porabiti primerno priliko in razši- ] riti svojo državo tja doli do jadranske obali. Na to čaka že leta in leta in vpo- 1 rablja vsa sredstva, da bi zamotala Avstrijo v neprilike, katere bi potem Nemčija izkoristila v dosego svojega namena in cilja. Ravno v 1 sedaj perečem balkanskem vpraša- 1 nju ima Nemec glavno besedo. Kar on reče, to Habsburžan ukrene in sploh vsemu klanja, kar mu vse- H stranski Hohencollert namiguje. ' Slovanskim rodovom je pa to znano. Dobro so podučeni o vlada- 1 jočih razmerah, zaradi tega so se ' postavili v bran in bojuje se z vso silo proti zaprekam, ki se stavljajo 1 na |>ot "skupnemu Jugoslovanstvu". Jugoslovanska ideja ni nova. Že dalj časa delajo Slovani na zdru- ' žitev. če ne v drugačnem, vsaj v j ožjem pobratinskem ozira. Ker je pa prišla ta ideja z anek- ' sijo Bosne in Hercegovine v drag ' položaj, se sedaj vprašuje, kaj bi nastalo, če bi bila v slučaju voj- ! ne, poražena Srbija in Avstrija 1 zmagovalka? Kaj pa, če .bi bilo ; ravno nasprotno? V obeh slučajih bi Slovani veli- ' ko pridobili Res je, da bi tekla slovanska kri v potokih, res je, da bi prišlo na jugoslovanski rod veliko ! gorja, a to gorje bi bilo le mo- 1 mentno, ali bolje rečeno, bi bilo le J nekak preporod Jugoslovanstva. ki 1 bi mu zasigural drugačen obstanek, nego mu je bil namenjen pred ča- 1 som, ko Habsburžan ni imel želj 1 stegati roko po balkanskem ozern- iip. jI Ce zmaga Avstrija, je gotovo, da si prisvoji Bosno in Hercegovino, ! posegla bi tudi po Srbiji. Res bi mogoče uničila državo, a stem uni- I čenjem bi okrepila- Slovanstvo in 1 hi si sam na sebi nakopal združene- ' ga sovražnika, ki bi se nikdar ne lal germaniiiratl: pač 1*1 odloč- 1 110 zahteval svojih pravic in boje- • val bi se za nje toliko časa. do- ' kler bi jih ne dosegel. Iz 1 ga toraj sledi, ča bi bila 1 Srbija premagana, bi ji narodne sa$ « uiOstojnosti tie odvzeli in tudi ne uničili kraljevine. Tu so prav na mestu Bismarck- s ove besede, ki jih je izpregovoril ! leta 1866: — "Boljše je imeti pre- f maganega sovražnika za prijatelja, nego si z aneksijo Češke nakopati ' na glavo šest milijonov ljutih so- I vražnikov! To velja tudi za Av- 1 stri jo z aneksijo Bosne in Hercegovine. Rešitvi balkanskega vprašanja vse- 1 kakor sledi združenje Jugoslovanov. To je mogotcem na Dunaju 1 prav dobro znano in zaradii tega se j pa tudi vprašujejo, kaj bi imela Vvstrija. če združi Jugoslovane. Rešitev tega vprašanja je kaj lahka. — Srb. Slovenec in Hrvat, bi sle gotovo tesno združili in ta /družitev bi pa za nemčursko Avstrijo ne pomenjalo nič dobrega, posebno še takrat ne, če bi na severu pritiskali neustrašeni Čehi in Poljaki. Slovani bi imeli v državi večino in kjer je večina, tam se mora manjšina klanjati. Na ta način bi se kaj kmalo vre-snieile llismarckove besede, k>i jih je rekel: "Prihodnjost Avstrije je v slovanstvu." Če bi se pa Habsburžan ne ho^ tel klanjati slovanski večini, no takrat bi kaj lahko dosegli to, česar si ne želi in česar bi bilo v Avstrij,i že# sedaj prepotrebno. Naravno je, da bi se Slovani hoteli otresti pri- I tiskajočega jarma in v dosego tega, bi bila revolucija na mestu, s 1 katero bi se dalo doseči samostojnost in zlato svobodo. Oprostili bi se z njo vsih onih Črvov, ki se tako globoko zajedajo, ne le v Slovanstvo, pač pa tudi v borne davkoplačevalce. Rešili bi se vsih onih krvosesov, ki 1 vso strastjo pijejo človeško kri. Z eno besedo: "Prosti bi bili vsih onih, ki so nam najhujša nadloga, najtežavnejše breme I" Kakor znano, imajo v Avstriji nebroj članov cesarske rodbine in vse te člane mora preživeti ubogi ' kmet. Koliko imamo v vojski gene- 1 ralov, ki ne znajo druzega nego vsacega prvega v mesecu podpisati svojo pobotnico, da dobijo svoje , mastne plače. Koliko je druge zalege, — in kakšna sreča bi bila za narode, če bi jih ne bilo. •— Vse to je spojeno in v tesni zvezi s položajem, ki vlada sedaj v Tine;m Rop dal. tla bi torai ona 1,1 • 1 o I Hiša kjer stoji ob "zlatem rogu," 1 ki ima namen "staro" Turčijo, urediti za novo, dela na vsakega loveka jako dober utis. Turčija in ljudska zbornica, že > samo na sebi vzbuja po Evropi esnost. pa tudi obilo smeha. Pre-eč svet pozna turško politiko — pravo dežele. Če se od cerkve r. Zofije obrneš.proti morju, zagle-rtš priprosto štirioglatno poi>lop->, rumeno jMiharvano, in rekel bi ekako zapuščeno od vsega sveta, i temu ni tako. Znotraj je vse •po in okusno, priprosto fino opremljeno. V prednji hiši je sodišče novi veliki dvorani pa novi par-iment. Trideset let je stala hiša spuščena in v njej so stanovale onočne ptice in golobje, pa tudi akemu vagabutalu je bila v stiski obro došla. A zadnje leto so ev-Dpski zidarji in druge vrste ta ih umetnikov kaj pridno delali in ; krožili okoli te podrtije, da na-?dijo "spodobno" tako visoki ča-:i, ki jo ima v kratkem doleteti. 1 ki bo od sedaj naprej ena naj-nenitnejsih hiš v velikem Stambu i.-. ; Preje ni bilo v tej hiši nič. «'• edaj imajo celo — telefon, kar i kar tako v moderni Turčiji, kjer ? še ta posebnost samo še nekak rivilegij bogatina. — Oglejmo se nekoliko v notranjost • hiši, Hovega svobodnega parla-icnta v Turčiji. Poslaniška dvorana je nad vse riprosta, le sultanova soba je o-remljena z najfinejšimi stvarmi rcta. Stala je $40,000 in znjo vred po-rava. V njej so najfinejše pristne erzijske preproge. Sama svila in lato. Res, velika potratnost. Soba senatorjev je pa taka kot aka učilnica v avstrijskih srednjih >lah. V njej je 75 sedežev, z pod-tgami in s svilo prepreženi. Sede-poslanccv pa niso tako "nobel" Miivjč jim manjka svile in lepih Popolnoma so pa naši novi Tur- i jx)zabili prostor za ostalo občin-:vo in kar je še glavne j se, pro-:or za poročevalce glavnih evrop-kih in sploh svetovnih časopisov. V dvorani se sicer nahajajo tri >že, a te so za diplomate, in imajo rostora ravko za 15 ljudi! Tudi 0 Turško. — Journalisti so pa uprli, da ji lodema Turčija i»{)olnoma na nje ozabila. Posebno ostre brzojavke so Veste v londonsko 'Times" in v dru-e nemške in francoske časopise 'oda vse to ni pomagalo nič. Pro-tora ni, pa ga ni! Vendar je pa Veliki vezir izpre^ idel veliko netaktnost cele Turči-c, in z vso naglico je dal napra-iti — šest sedežev za poročevalce nozeniskih listov. Teh pa je bilo ib otvoritvi turškega parlamenta v ,'arigradu nic manj kot — štiri-eset. Nekaki zastopniki vseh glavnih vropskih in ameriških listov. Neki rancoski jouraalist, je na to raz-aljcnje |>oročevalcev opozoril Ve-ikega vezirja. Kiamel pašo, ki in je odgovoril "Kaj črno naredi- 1 r Francoz: "Mogli bi vaše bl^go-odje......" "Lepo, lepo, mu je posegel Paša besedo, koliko moramo pa — lačati?" Stari francoski izraz "raiter" je jrej tudi v novi Turčiji zopet v eljavi. No, po našem mnenju, se e bo tudi nikoli popolnoma zgubil s pač Turčija. — IMENIK KNJIG 'RVE SLOVENSKE BUKVAR-1EV ZDRUŽENIH DRŽAVAH. MOLTTVENIKI. Fr. S. Finžgar, „Bogu kar je ožjega," platno, rudeča in zlate breza. ,.Pot k Bog\i.' usnjate, varane, rudeča ali zlata obreza; isto-iko molitvenike od Dr. Gr. P-e6-ik, za šolsko mladinoKerčan: - "Rafael"; — Godec: — ,.Kvi-ku srca," Čigon: „Rajski glasovi." :igan: ..Skrbi za dušo" Cigan": Marija varh nad.; Godec: „Čc~ Sena mafija,"; ,Sveta ura" i.t.d. ' degarda. Med vi ga. Izdajalca dom<- \ . vine, Izgubljena sreča; Jama nad Dobrušo; Najdenček; Narodne pri-. h ' - ! n Izvesti; Nedolžno preganjana; ^ [ Nikolaj Zrinjski; Paulilia; Poto- k vanje v Liliput, Pravljice; Prst j : Ijožji I. II. zv. Poti turškim jar- t< ' mom; Repoštev; S prestola na mo- « " risče; Sv Notburga; Vrtomirev prstan; Srečolovec; fcelgrajski bise- i U ri; Božični darovi; Dve čudaclelni pravljici; Erazen Predjamski; Sv. s, i Genovefa, Bucek v strahu: Hojtek; h ■ Cerkvica na skali; Cvetina Boro- |i grajska; čas je zlato; Deteljica; 11 Domači zdravnik; Elizabeta Euita- £ , - litja; Jurčič spisi 1 do 11 zv. Mali , Vseznalec; Marjetica; Materina s ^ žrtev; Mlinarjev Janez; Čirovnik n ' narodne pesmi II. III. zv. Narodne s 1 pripovedke I, TIL IV. Naš dom, - I do 7 zv. na valovih južnega rnor-, ja; Odkritje Amerike! Pesmarica Glasbene Matice; Miklova Zala; - Ribičev sin; Robinzon; Rodbinska sreča; Rodbina Polaneških; Sanjske bukve; Spisje, Stezosledec: Stoletna pratika; Zlata vas; Zmaj , iz IV)sne, Žalost in veselje; Zakaj? z r Zato!; Mučenci; Grizelda; Kako p 1 tizgaja usoda: Peter Prostak; Sto l 1 narodnih legend; Prfrpetua; Aškerc: Zlato rop: Leposlovna knjiž-t m i. niča od 1 do 7 z v. Bleiweis Slov. r Kuharica ; Ben Hur; Oče naš, A. . II C; Ljudska knjižnica od 1 do 7 zv. Zbirka" ljudskih izver od '1 do q zv. Andrej Hofer. Hitri ra- I ' čunar, Navodila za spi so van je; Roč ' ni slov nem. slovar; Janežič Bartel 1 Slovar; Slovarček; Spretna Kuha-1 rica : Zbirka ljub- pisem; Vosčilnl ajg 1 listi; Zgodbe; Cecilija I. II.; Slava . - Brezmadežni; Sto pripovedk; Stre- * hr; Šaljivi Jaka; V gorskem za-kotju. Tisoč in ena noč; Spillina- - nove povesti; Slovenski šaljivec, ^ " Prva nemška vadnica; Cantica sa- " era; Abecednik; Evangelij. % V primerni glol^čini je lUlsta-la tako vroča soparica, da so delavci naglo zbežali iz jame. 2upa-nijska komisija je konštatirala, da uhajajo fz zemlje vroči plini s tako silo, da mečejo v zrak pesek in prst. Proti kmetu je naperjena tožba, ker je kopal brez oblastvenega dovoljenja. Nevaren ljubimec. Preti dvema mesecema je prišla rra neki oddajalki stanovanj v Parizu modistinja Melanija Rej, da se skrije pred svojim silovitim ljubimcem. Dekle je mislilo, da je že l>opoluoma varno pred njim, ali ta, neki lUanda, je prišel na sveti večer nenadoma v njeno stanovanje, kjer je ravno dekle zajtrkovala s svojo gospodinjo. Sprožil je pet strelov nanje in obe ste obležali mrtvi, Nato je s šesto krogljo u-strelil še sam sebe. ALBERT KROECKEL ZAVAROVANJE PROTI OGNJU. 1436 Addison Rd. Oba telefona. ' Be priporoča rojakom. NAZNANILO. Vsem Slovencem, katere je naš zastopnik John Jerič obiskal, tem potom obvestimo, da je isti umrl v Milwaukee, Wis. Vsaki, ki se je pri njem naročil na list in mu plačal naj doposlje |x>botnico, da mu zamo-remo dopošitjati list. Uf>rarnistro. H. F. Grigoleist MESARIJA. 63 Central Market.. Cleveland. O. Slovenski knjigovez B. P. PRIHODA, 5616 Hamlet Ave., (Broadway.) Izdeluje društvene trske, regallje Itd. taroeil« se eprejemajo pri "Ameriki." -r—--— . _ _ ..... A > m- m. . _. K THE NEW NATIONAL! I Csff, restaurant In kegl|i|^| g P. W. KOHL. Prop. g 2311 B. 4th St. Cleveland, O i J Tel. Cent. 8018 W. A^HMiiHMiiHVHiMHttllM^^I i; AN TON Q R o I N A . •; trgovina z ieisznino In pohlitve Jll I! POGREBNI ZAVO0 | IN AMBULANCA. Kočije odprte ali zaprte, k*(JH {; tudi vozove za vsskovrstntjBH I vaianje vedno na razpob^K^flfl Telefon od 6 ure zjutraj do H ure s večer: Central 2879 '"mM ' od 9. ure zvečer pa do 6. SH zjutraj, Central j f Ako se «a Vafi poklic nlhfie SB oglasi pokličite Cent. 78*1'31 ! j- AN TON GRDlNl 6127 »T. CLAIR AVE. -- Dejstvo, da je bilo 38 .Hn)JU| podarjenih izdelovalcem jS^H Anchor Pain Expellcr na n*||H rodni r razstavah, ojači trdit^HB njegovi vrlini. Zoper rovmatičneJBB nervo/ne bolehnosti nič botd^H • 25.- i 50 centov. -ZjŽBi Je dobiti b poitnlno vred za aBH' Koledar je zelo obseten in prtypBHT no darilo za Božič ali NoTO^jM^H Naročila« naj se poAUjajo Upravni At vu "Olas Naroda'ljjH 82 Corttandt 8t., New vj^ffl JacSl'09 POZOR l J Večerna šola za anglešanfrj^ajM sedaj nahaja v zadnjih prostoylH Frank Korče-ta, 6202 St. Claif Pouk trikrat na teden. V p°rtdelj« se sprejemajo novi učenci. StovaB ski učitelji. Štev, 1005. — Garntirano pod "Food and Drug" Act, dne 30. jun. '06. I Bolečine y hrbtu. -c- 'f-;;:" -"VI Kadar počutite bolečine v hrb-tu, kadar je vašega obraza barva obledela, kadar va nsadlegujejo bolezni v glavi, kadar imate slab okus v ustih in nečist jezik, — je to.pravo znamenje- da Ao vaše obisti in jetra v neredu. Kaj zopet oživi iste organe k delovanju? Severovo zdravilo za obisti in jetra. tal I Ako se rabi po nasvetu bode to zdravilo storilo vse- da odstrani g vse nerede in bolečine. Delujoča jetra in obisti okrepčujejo zdravje |k> vsem životu. Cena 50 centov in $1.00. * It Čitajtc kar piše gosp. Karol Dana, R unveil Neb fa "Vaše zdravilo za IIO obisti in jetra je res delujoče zdravilo, ki je tneiie o zdrami o popolnoma. Trpel sem na tako hudih boleli nah v hrbtu, da se več niti pripogi- »f bati nisem mogel. Sedaj sem spet popolnoma zdrav in nadaljujem svoje delo brest tekov." 7j',rfli!flMIfl^^^^^H .V1' 't' . . 'S'.'. i rt,- Severov balzam za pljuča* ki bo pra hitro odstranilo kaAe®J okrepčal bo dihalnik ter bode va« j sestav uredil, da se odstranijo hudel posledice in vnetja pljuč in grliill Daje se lahko tudi otrokom, ker jt| popolnoma varen. Cena 25 in 50ct.| ""1 Severov 1909 Slovenakl Almanah je pripravljen za raicfelltev, Vprsiajte po nJem pri valih drugl-i stih. Dobita ga wstonj. j Ij^Bg'Gl.AVNM URAD: 6119 St. Clair Ave N. R, 1 BPtS GLAVNI ODBORNIKI: .) ||\wlse || ■ POROTNI ODBOR: f > p John Gor j op, 3153 Kraus Court, p John Wiederwohl, 6127 St. Clair Ave. N. E. Jac. Hočevar, 1229 East 60th Street. r 1 . V ; GLASILO JEDNOTE: I ..CLEVELANDSKA AM ERIKA." HIB" 17. URADA GLAVNEGA TAJNIKA: I Josip Prime, Frank Butala, Jacob Hočevar, Frank Strniša, Anton sa, John Gor j tip, John Gornik, Joe Beseničar, Anton Grdina, Val. Nftjorip Jarc, Franc Jauh, Frank Crne, Dr. J. M. Seliškar, Frank CO, Frank Žele, Jacob Matisar, I'rank Pucel, Frank Strniša, Matija fe, John Prišel, Anton Pucel, John Wiederwohl, Anton Skul, Carl , Frank Skul, Frank Turk, John Pekol, Rud. Perda, Peter Cerar, Anton Bašča, Frank Skul Joe Gornik, Louis J. Lausche, Avguštin Hflz domovine KRANJSKO. jfaf Wmnii župtmshu r Pijari gorici ■S Ču je jo vsakovrstne pritožbe, zla-^^M* župan ne postopa po določ-občinskega reda. le od no-kjlaj it vrže občinske seje v gostilni HPtam tudi pregledujejo f»bčin-) \občno leto toi bx-^^Bičunov še javno razglasit Tu-^Hsnc; da, še vseh odbornikov RnEloklicai in niso vsi vedeli da ^HKtir.'m. m. račune delali. ali samoumorf Pne KJjjgii. zjutraj so našli na aelewii-^V progi med Brezovico in LjuV BBjo, tam, kjer se križata pfl^a- in J^Ka cesta, kakih trideset let starega moža mrtvega in vsega raz-■ ll^Bfeuega. Povozil ga je najbrze Bjfc^sBovlak. kateri prihaja ob 5 uri I SSmin. v Ljubljano. Dognalo se K^Aje ponesrečenec delavec Mi-■Kp^ošak, rojen v Roditi in pri-PpM- v Jarše, okraj Kamnik, ki Bpdnji čas služil na Martinovi j|| ^K. 36 in tam poneveril go-KtČarici g Pavšekovi 102 kron so prepeljali v vi- WmnAuKtcli Levitnik umri — V Beizmkih je umrl starosta kranj-E učiteljstva nadučitelj Levi^ BKbrat predsednika deželnega so-^^Bpfadučitelj Levičnik je po K§ pridno sodeloval pri "Novi-H i^" in "Zgodnji Danici" in j< HyBg kljub svoji Veliki starosti HES^igai svoje spomine. Blage Imu možu trajen spomin t4/. Hf> If Št. Jerneja. — Preteklo lete Up, je rodilo 235, umrlo pa 203 Hv mnogo otročicev je pobrali HfejT škrlatinka. Oklieanih ji ■45, poročenih pa 35 t»rov > je razveselilo dobrotne gg H&ijane, 'ko so pred kratkin ; prejeli prelep dokaz naklonjenost livi&iega cesarskega dvora. Sa; tudi ,tO zasluzijo Koliko rev Hpii ondi miloščine, jed, drv ' - te1 •> ■ ... §0 j PRIMORSKO. IWwLel je v Trstu 42letni urad ^Prenapolnjenih skladišč ir Kile so c. kr. slanice v Tr ^^^Hnllemanjc takih tovorov, !« Khajajo v svrho vlaganja. Iz le tako blago, katero je glasom pod-; pisanega voznega listka namenjeno ali za vlaganje v oik oddelke skladišč, katrei so v najemu strank, ali pa, če je blago namenjeno za vkrcanje. Sprejemanje blaga za že leznična skladišča v tržaški prosti luki južne železnice, kakor tudi c kr. drž. železnice pa ostane i v naprej neomejeno. Zvišana kasen. — Čevljarju Avgustu Semoliču, ki je bil preti goriškim porotnim sodiščem obsojen na pet let ječe zaradi poskusnega roparskega umora na mlinarju Fur-lanu je višje deželno sodišče v Trstu zvišalo kazen rta de»et let ječe. Umetniška noč v Trstu. — Pod tem naslovom priredita "Dramatično društvo" v Trstu in umetniški klub "Skala" dne 6. februarja maskerado: STAJERSKO. V Rihtarovcih pri Radgoni žti-panuje nekaj let sem posili nemec Peter Kaj.Hč. Kako izgleda njego-vo uradovauje v blaženi nemščini, spričuje poselska knjiga Fr. I., katero je pred tremi tedni izdal ir kjer sr bere: Pristojnost Riktarovz okr. glav: I.utnnerk: dežela: Stajr mark: vera:* Katolič; velikost »plajntik (dotičnik je namreč hrom) obrvi: blonk; lasje: groee; mos usta, zobje itd.: gevont. Županstvc si je priboril s tem, da je na dar obč. volitve zaklal kravo in nasta vil polovnjak vina ter pogostil svo je volilce z vinom in mesom Tccko je ranil v neki gostilni i Ptuju delavec Al. Klančič pijonir skega podčastnika. Vrgel mu je i glavo litersko steklenico za pivo. Narodna sbirka, ki jo je ob no vem ktu priredil klub slovenskil akademikov v Celju, se je pra^ povoljno obnesla. Nabralo se ji 1150 kron. Rajfajfnovko so ustanovili v S vi Čini nad Mariborom za občine S vi čina, Plač, Spičnik, Slatina, Sv. Ju ri ob Pesnici in Gornja Kunigun da. Par tednov preje je jela v svi činskem zupnišČu poslovati posojil niča kmečke zveze. Dr. Povaleja, finančnega komi sarja in bivšega kandidata, strast no napada "Marburgerica" rad neke kupčije posestva gospe Alt haller v Kamnici. List mu očita da je to žensko opeharil. Zaradi poneverjenja strankinii i NOBfiNa^OLUajE. ' ^ radi nekih poročil ki so prišle v Berlin iz Inozemstva izjavil časni- 1 karjem sledeče: „Jaz ne bom nik- ' dar več sprejel vloge kakega "rešitelja" Venezuele, ker vem plačilo, ' ki bi ga dobil za to" Ni res, da mis- ! lim delati kake homadje novi vladi, -ali Gomezu. Jaz ponavljam, kar sem • že večkrat rekel! jaz se ne pritožim čez nič, in čez nobenega. Kar želim je mir in prijateljstvo." Ta izjava, da je naredila v Venezueli jako dober utis, posebno če se bo Castro, tudi po teh lepih besedah ravnal. ^ JEZIKOVNI ZAKON. .... Dunaj. 30. jan. — Vlada ne ve kaj bi storila, in bo prihodnji teden dala na program takozvani jezikovni zakon, da se doseže "Modus Vivendi" med Cehi in Nemci. (Kaj pa Slovenci?) Vendar je sedaj položaj tak, da 1m> ts.*žko kaj iz teb "zakonov," ker položaj med Čehi in Nemci je vedno bolj ostrejši, in je do zbližan ja še daleč. VELIK POŽAR V GRADCU, NA ... ZGOR. ŠTAJERSKEM. ... / Dunaj, 30. jan. — Iz Gradca na ftg. štajerskem, se sem poroča, da je uničil j>ožar tovarno Pusche. V njej so delali avtomobile. gjcode je tnilion kron. Pogorelo je vse. Pri požaru je bilo dvanajst gasilcev težko ranjenih. VLADA GROZI Z PREKTM SODOM. Dunaj 30. jan. Vlada je danes izjavite, da bo v ponedeljek razglasila nad slovansko Prago, preki sod, če ne bodo Čehi (za svo-je pravice) do tega dne mirovali. Čehi so pa izjavili da se hočejo maščevati za Eger zasramovane in izgnane Čehe, ki niso popolno-, ma nič izzivali, a se jim še stanovanja neda. f' LAŽ O POTRESU IN VELIKI POVODNJI. i Vse vesti, ki so prišle iz Španije • o velikem potresu in jx>vodnji so ' od konca . do kraja zlagane. Poročalo se je v večja mesta Evrope in ♦udi v New York, o velikem po- ■ tresu ki je razrušil celi severni ' del Španije. Nadttjev remo nic vec dati, naoaijuje „ 1 ri - M E PREKOP ' Panama 31. jan, — Wiliam H-ratf, bode danes uradno otvoril ' pacifični konec Pana^na prekopa ta plovbo. Pacifični poštni parnik Newport, ki plove med SanFran-;isco in Panama botle prvi pljul ikozi prekop. Inženirji, ki so prišli s Taftom, io že nekako potrdili sistem z za-< lopni ca m i Nov časopisni katalog. Finna M. Dukes nasi, na Dunaju, I. Wollzeile 9 je zopet izdala jako priročen, lepo opremljen in z vsem potrebnim oskrbljen časopisni katalog. Knjiga obsega imena in naloge skoro vseli pomembnejših Časopisov vseh strok vsega sveta m omenja tudi izhajaj nje, format in ins?racijski tarif vseh teh listov, torej za vse inserente vrlo pripraven pripomoček. Seveda ima katalog tudi popoln koledar z beležnico za vse leto 1909 ter poleg različnega drugega vsakomur za inserira-nje potrebnega gradiva tudi velik, pregleden zamljevid Avstrije, iz katerega se razvidijo uvozni kraji. Ta novi časopisni katalog firme Dukes nasi, je v resnici dragocena priročna kjiga za vsakega lajika, fia strokovnjaka pa informacijsko delo. . --- 'i ■ ■ ' ----- Mali oglasi. Ako imate na prodaj hišo, svet, jjohištvo ali kaj drugega, dajte oglas v naš list, ki bo skrbel, da se dobijo kupci. Cene nizke. ..............B1 1 11 -- X V PRODAJ. HISA IN LOT v Collinw©od-u. Posestvo je vredno $2500. in se proda radi bolezni in odhoda v staro domovino , < za $1900. Plača se nekaj takoj, a ostalo na mcsečfie obroke. VeČ se poizve pri John J .Grdina, 6104 St. Clair Ave. Tel. Central 4279 K. -—....... , . ■■.■U'l. )■_""■-- NA PRODAJ hiša in lot; odda se tudi v najem. Posestvo ima 3 sobe, t*>leg prodajalne od spodaj in 4 sobe v prvem nadstropju. Več se poizve pri Johan GJavič, 1053 E. 61 St. N. E. Cleveland, Ohio. x jjfr_' _ ZAGOVORNIK IN KOLEKTOR za vse jezike: Slovensko, Hrvaško in Nemško. Ulmer & Born-stein. Vprašajte pri Ni. Tolstov 6217 St. Clair Ave. N. E. ifl> IŠČE SE ANTON KASTELIC. Preje je stanoval v Kansas City. Prosim rojake |>o širni Ameriki, da mi naznanijo njegov naslov ali se naj pa sam javi. Alojzij Kužnik, 1064 E. Mst St. Cleveland, Ohio. -:--1 --- KJE JE FRANČIŠKA HORVAT roj. Valant. doma iz Praproč pri . Žužemberku tla Dolenjskem. Sedaj se nahaja nekje v Pennsyl-vaniji. Za njen naslov bi rad zvedel Frank Valant 5257 Collins Ave., Collin wood, Ohio. (Za sporočiti se ji imajo jako važne zadeve"). V NEDELJO dne 24- t. m., pri ča rovniški predstavi, se je izgubilo več ključev. Kdor jih je našel, naj jih odda v iipravništvo naše tiskarne. KJE JE Matija Cej, doma iz Primorskega. Za njega bi rada izvedela Mary Marinič, ker ima pri njej nekaj spravljenega že nad dve leti. Piše naj na 6121 St. Clair Ave. 8-9 NA PRODAJ pohištvo za več fantov. Proda se vse skupaj ali pa na dtobno. Pohištvo je v dobrem stanjn, in Vam se nudi lepa prilika dobro kupiti. Vprašaj na 6304 St. Clair cesti II. nad. NAZNANILO. . Vsem dništvenikom društva sv. Barbare št. 6. se naznanja, da ae za gotovo udeleže prihodnje seje, to bo dne 7. februarja v ULMERJEVI DVORANI, ni vogalu St. Clair in 55 cesti, v 3 nadstropju, točno ob 2. uri popol dne, solnčni čas. Seja ne bode vec v Knausovt dvorani in ne več do poldne, i i ■ • i" r . i • IplSKl J ; * Z bratskim pozdravom 1 T Lu ta" ik t*. Cuy. Central 7WT II. M L H. Miller & Co. t CKA1E h TW1K j* B«nt) za r«zpro boljiaga ftganja In vina. 866« CAST 6S. STREET. J VESELE PRAZNIKE! ^ -Vi -t POZIV. 2 5CE- SE sestra od John Jeriča, ki % je umrl v Milwaukee, Wise. Zglasi se naj v našem uredništv". 4> , Nova alovenska alaWlfiarna ^ ~ Geo. BoštjanCi C | f 6010 OL Ctalr Avt. > $ ^ $ . Ima polno zalofo alaUlc, cigar p $ ln tobaka. $ $ Sladoled, (lea oraam.) } » 80 priporoča rojakom. p j Glejta oa htino itertlko. _■!_ --- »hon« Cuy. Central 7706 L. i t. MAUTNER. trgovec t pohištvom preprogami, i pečmi I. t d. I 6211 PAYNE AVENUE. I Govori eloveneko. <10-1-9 ,1 \ VPRAŠUJTE 8.4MO j i | l PO TEH ZNAMKAH, i! ®i|« ; I i ki jih intn ji ! I PRAVI DUNAJSKIM!; Svtš svak dan » pri vseh grocerjih. ■ . . "pi|ipi|ii .1 ■■ —-----------------1 iin HI Hlilll 1 Mm 11 nu n 11l'H'% ';'V KRATKEM IZIDE! X Angleščina brez učitelja, | po navodilu: X SLO VEDSKO-ANGLEŠKE- SLOVNICE, SLOVENSKO- T ANOLEŽKEGA TOLMAČA IN ANGLEŠKO - SLOVEN- T SKEG % SLOVARJA. t^r 3 Dcnjlge TT I ju w ; Samo $1,00 ; pri • V. J. KUBELKA & CO., 9 ALBANY ST.. ... NEW YORK, N. Y. # Denar je poslati v gotovim, v pisemskih siumtkah ali po Money — Order. Royal Blem moka nima tekmecu. »•v En poiskus u I bode prepričal Denar nazaj, ak 111 popolnoma z< I dovolj i v. SLOVENSKO PODJETJE. Prva in edina slovenska tovarna za Izdelovanje flflT mehkih pijač "VT pop, gingerala, lemon-eour, todavoda (v ateklenioah ali v tanka] Slovenski goatllniiarjl as naprošajo, da podpirajo domaČe ped Je je, namesto tujcev. POTOKARAc KNAIIS 1838 S. CLAIR AVE., N. E. Telefon Cuy. Central 6473 L. M.' ■■ ■ . ■ ''■'i * v '••>: iKi- . »M>..y>-'w6iB(| ___________________ . . __________ Znak nevarnosti. \ ===== 4 Pra? malo ljudi kar na enkrat nevarno zboli. Navadno Čutijo najprejs slabo razpoloženje prodno jih napade bolezen, a oatane nesapaieno ali celo zanemarjeno. Tako razpololenje Jo znak J nevarnosti ed atranl narave. Lahko jo boleCfna, utrudljlTOtt, sabaaasoat, a akoro vedno je to ^ zguba slasti do jedi, 4 kt obrne naio poaornoat na to, da nekaj nI prav. Pameten mo» nikdar ne zanemarja teta znaka, «) ker dobro ve, da Je morda to oznaajeralee nevarne bolezni, Četudi morda zgine atran brez zdrav- • ljenja. Svetujemo Vam, da ste na varni atranl, ako rabite takoj ---------;--4 Trinerjevo ameriško Sif J Slf zdravilno grenko vino. h ----i To zdravilo deluje hitro. Vzbudi »leze lolodca ln milice ter napravi, da delajo. Ako ae stene e želodca kako ranjene, Jih v kratkem ozdravi. Storilo bo Vam toUko dobrega kot nobeno drugo zdravilo aa svetu. J OISO JOfM*lftnnu'a 'g M ^^cmOR^ _ H da zdrave slast do jedi, Izpopol- PxgHHB^^ V ml4lct- krl- 4 ^MPflRw^L. ^ ds sdravo barvo, pooetrl ener- ni valo prebavo, zagotovi ne* f'wSjwS °IJo in nilvduilno 'J moteno epanje, ojačl ilvee In . zdravje. J ^^^ J _eseiersase ' |g|B Ohranilo bodo celo valo druSIno močno in zdravo, ker m eme daU otroku ravaotako kot «| stari osebi. Pomaga vsakemu lelodcu, zdravemula bolnemu, ker regulira njegovo delovala. To , Je edino dobro zdravilo sa leiodec. VpralanJa. All «ta to kdaj sapazlli, da vaa aekaterl trgovci varajo a ponarejenim "greoklm gj vinom" na moato TRINERJEVEOA, ki je ^ edino pravo pristno grenko vino ? H Pazite In z*vrnite vaa ponarejanja. Ako rabit« zdravniškega naaveta. pilite earn to*, aai gj zdravnik ga vam bo dal brezplačno. Rabi Trinerjevo amerllko zdravilno grenko vino prt vseh botoinlh lolodca In prebavnih or- J ganov. 1 JOSEPH TRINER, H Izdelovalec zdravllsklb posebnoatl. J 616-622 Sa. Ashland Ave. h - - Chicago, 111. 1 .»f 7-1 d PO LIKARNAH. «> 00»HIH GOSTILNAH. j gj S.f v, 1 a.i ' ____x1- -I________p . ^ J Slefan pa ne je žalostno smejal ; I tem besedam, zakaj njegov ponos i ni dopuščal misli, da bi Rozalka Jurija rajša imela ko njega. "Vi | pa poznate Rozalko, da I*' je dejaL M ".Samo vse je zaljubljena, pa v no- i S benejra drugepa. Nad vsakim viha svoj majhni nos. Ce vzame Ju- | Jfilrija, kaj pa to? Naj ga vzame! Kljub tem moškim besedam se je bil vendar zbudil sum v Štefanu, ki ni jenjal moledovati krog I Rozalke. Ko pa se je bila Simonov-ka doteknila te stvari, je poklicala enkrat mati Rozalko k sebi in zvedela po nekaterih ovinkih vso I resnico. "Stara si dosti," je rekla mati svoji hčeri, "da veš, kaj če- < laš in kaj je prav. Premisli in preudari; naglica ni nikjer dobra". in prosila, naj ne bode huda, saj i I "Jaz te ive bom silila nikamor", je dejala maji, "kakor si |>ostclješ, Simonovim pa je rekla, da jc Rozalka še premlada in se še ne mara možiti: a dfwi ravno sta sc stara dva malo na|«to držala, vendar Štefana ni odgnala noben« sila, da ne bi prišel zdajpazdaj v vas. Zakaj doma sc je neizrečno dolgočasil: oče in mati sta obrav-nala svoje reči, Anica pa je skoraj zmeraj molčala. Juri in Rozalka pa tudi nista imela mnogo priložnosti govoriti med seboj; vedno jc bila mati za hrbtom. Leto jie minulo, odkar je bil prišel Juri na Strmo peč, in zima se II . je zopet bližala svojemu koncu. "Juri, ali si ti snoči streljal?" vpraša nekega večera Stefan, ko j»e zopet sedel pri Pečarjevih in pomagal Juriju turščico robkati. "Jaz streljal ? Ne P pravi Juri. "Kdo bi pa bil I Ob enajstih pobil puško? fa-le stara cev visi v I hiši. na hlevu pa nimam nobene/ "In se nič ne bojiš?" pravi Ste- I natih krajev V sredo vaji res ne bili snoČi doli pri mlinarju, in ta ;< jim je pravil, da so mu te dni volkovi raztrgali tri ovce. Dva funta P volne j', poslal v dar sv. Klemenu, g da bi ga branil volkov. Jeiiilji pu-ftko s seboj, Juri, Če ne. boš enkrat izkusil." "Kaj pa bosta imeli mati in Ro-zalka?" se nasmehne Juri. "Kako pa tudi znam jaz streli Ijati t" »e pohvali Rozalka. "Veš, Stefan, kako pokanje je bilo na "Sprožiti že znaš," meni Stefan. /"Toda kdo bi bil včeraj ponoči streljal, to mi ne gre iz glave. Od Sv. Florijana sem se ne sliši in od drugod tudi ive." G M "Ali je še Win drugi slišal?" "Tebi se je gotovo le sanjalo." "Tako sem bil buden kakor zdaj, in trikrat sem slišal pok in pokon-cu sem se vzklonil." •■1" Morebiti sc je zvalil sneg po bregu in zlomil kako drevo, ali j>a je mraz skalo razgnal," pravi Ju-k ri; Stefan pa je bil ves zamišljen in čez nekaj časa vpraša zopet: H"Juri, ali veruješ ti v spomine?" "Sam še nisem nikdar nič sli-j ' Šal, ne videl, kar bi bilo spominu ( * podobtio. Druge sem pa slišal več- j L/*; krat o tem govoriti, posebno žen- "Alr, Juri?' pravi oni. "ti se ho-češ norčevati z menoj. češ. da sem g£>blfcjevereii. Nčkateri človek je tak, da, se sramuje povedati, če je stt-sal kak spomin; jaz pa nisem tak, ^lePsem prepričan, da se nesreča človeku naznani, preden se zgodi. Kakorbi bil danes doživel, tako se P še spominjam večera, preden mi ic teta umrla Koliko je tega? "Ravno enajst let." pravi Peča rka, "ker tistegd leta jc šla Rozalka k birmi, devet let stara," g:, "Vidite, mati! Prav dolgo sem ti- bil ostal pri vas, in z Rozalko sva >e igrala, ko ste drugi turščico lič-kali. Ko smo pa šli ponoči stran, |j|je začelo pri Sv. Florijanu zvoniti ; frt; je zvonilo kakor hudi uri in dolgo časa. A drugi niso niČ slišali ali pa niso hoteli povedati. Proti i *I jttfru mi je umrla teta; Ožbe pa (»pomni lun. HfelHbl * ■■'i ...i'" t l£«.-clj'is'.- > . f • « » a pravi neverni Tomaž, in privoščil bi ti, da bi se, i-nkrat izpokoril in Ipotnal, kako neprevidno govoriš. Vprašaj eii-| lestvi li. Pod lestvo pa se je sultan valjal in premetaval s čudno zverjo in srdito renčal; druga zver se je spenjala, kakor je videl v mesečini, po hlevskih vratih in praskala in vohala s smrčkom ; dolg rep pa je mahal ]*> tleh. Volkova sta bila. Juri ne premišljuje dolgo, plane z lestve nad volka pri vratih in mu hoče zabosti ostro orožje med rebra. a volk odskoči in se potihne % glavo k zemlji. Hitro ga pritisne Juri za vrat in ga tišči z v*o močjo k tlom. A zdaj skoči druga zver odzadaj nanj, in naenkrat jc pretrgana suknja in srajca, in čri-rltk) gorko oblije Jurija po plečih. Po njem bi bilo, da se ni pogumni sultan iznova vrgel na svojega nasprotnika in se sprijel ž njim. Krik in hrup pa je zbudil tudi ženski. Hišna vrata se odpro, in mati in Rozalka »topita na prag. "Kaj pa je, kaj pa je? Križ božji! I'omagajte, pomagajte!" začneta vpiti, in to vpitje je Juriju res pomagalo, ker je vzelo drugemu volku pogum. Oprostil ne je hitro sovražnika iu izginil v gozdu. Le dokotiec hleva ga je podil sul-tn, potlej pa se je vrnil Juriju pomagat. Ta pa je tiščal, svojega u-jetnika. da so mu roke otrpnile, in komaj je strahova! volka, ki se je srdito premetaval. Praskal ga je s prednjimi in zadnjimi nogami da je bil Juri |x> nogah ves okrvavljen ; umoriti pa volka ni mogel, ker ga je bil slalw> zadel. "Kaj pa je. Juri? Za božjo voljo!" vpije mati, ki si ne upa' od hiše. "Nič ni. Volka imamo." pravi Juri. "Ali hočeš puško?" kliče Rozalka. "Ne ni treba", se ta oglasi. "Ce moreš. Rozalka. pritiesi,tisti dolgi nož iz kuhinje!" 1'nio prinese Rozalka nož; Juri pa zbere vso svojo moč, stopi z levo nogo na vile, z desnico pa porine volku nož do držaja v prsi. A zdaj šele sc prične pravi boj. S silno močjo vzdigne zver* svojo glavo in izktisn popasti Jurija, z nogami pa brca in praska tako hitro in tako močno, da sc je Juri u- bal; da ni prav zabodel in da obnemore. A kmalu poide zveri moč; grozno zatuli in prične grgra ti; se enkrat brcne krčevito z vsemi štirimi in se iztegne. Sultana mora Juri s silo odgnati pr'v: od mrtve živali, ker ji še zdnj n<*. da miru. lilizu premaganega nasprotnika leže !n si prične lizati zobec in noge; eno uho pa je bil revež popolnoma izgubd. Tudi Juri jo razpra^kan in krvav; a hude rane ni dobil nobene. Komaj >e zazna dan, teče Rozalka sa^iotr. pravit, kakšo reč so' imeli poroči Kmalu se zbere vsa Simono** dru;iu;i o-krog mrtve zveri, iu v»o nataitko mora Juri povedati kakfcn jc Ul boj. j "Ti netignana zver, i\prjyi Simon in brca volka * nogo. t . ' (.. ^ i v J V \. ' * ^ ' v TiiZLvf Z ■• u pa nimam nikoli te ,r.v«. "Stefan, nikar se n*. fwrsfrcsi. 9 svari .mati, ki se (te m m- pi-ledati grozne zverin. "Se Turi jc nel dosti opraviti; kij W že tU" "I kaj j3a Juri?" Je liuduje Ste an. "Ali je kak pofjst proti me-i? Veš. Juri, kakor 4VL «5 prijavlja, ne bojim se t.- j; pOtkj naj se me pa loti, onuir se zdi. Dvajset goldinarjev li koliko dobiva, Juri? Pa naj bo, olikor hoče. Jaz grem." Kmalu pribiti s puško in sanmi. ..Oborožen si. kakor bi šel nad 1'urka." pravi Rozalka. .,toda pazi, la ne padeš in se ti puška ne spro-i!" ,,Kaj Ixnii padel, ko sem hriba rajen kakor maček |>eči," odvrne Štefan in vleče naloženega volka nofko proti Dolini. Kakor zmago-alec bodi svojo |x>t; staro in mla- 10 pa biti od vseh krajev radoved-lots past. ..Oh. naj mi peljemo!" »rosijo otroci, ki se ne morejo lo-Hti od voza Ker se Stefan neko-iko obotavlja, 11111 izpulijo oje iz •ok, in kričeč in ukajoč pride iz->revod v Dolino. Tam pa zoj>et no-/o izpraševanje in nova zamuda. .Dva sta bila." pripoveduje Ste-'an; ,.pa oni je bil večji ko ta. naj-nanj za dva |>alca. in prav zdi se ni, da je bila volkulja. Če bi bila a-le puška pri rokah bi bil že pre-. k vi ul druščino temu na vozu, da >i mu ne bilo dolgčas. Poda ix»noči n pa v sili moraš udariti, če drugega ni, s polenom. Letos so posebno sitne te živali, in toliko jih te, da sem kar Čudil, da nisem po joti katerega pobral." ,,Torej kar z nožem si ga bil po-Irl ?" vpraša deilcc, ki je posebno lioško premetaval zver. „Kar z nožem," l>aha Stefan. .Vidite, takle pipec." — fant |)oka-že Tvoj nož, -r- „je kakor ustvarjen r,a volka. Dva i>alca mu ga porinete med kosti, pa bo dosti imel." Ves dan bi bil moral pripovedovati o. junaškem činu. če bi bil utegnil ; a ponoči ni hotel hoditi domov. Najel si je voz in se oclpeljal k o-blastvu. žklane volje se vrne zvečer domov; tako dobro se mu še ni godilo nikdar. Juriju odšteje dO-nar. kolikor mu ga" je ostalo; on sam je zadovoljen s slavo. Po vsej dolini in daleč okrog pa sc jc govorilo o tem volku in o hra brern Simonovem Štefanu. Ker se je pil zvedelo, da se jwtika še ena zver po hribih, so napravili gospoda velik lov po gori Sv. Florijana. Sodnik, davkar. pristav, zdravnik, sploh vse, kar je bilo bolj imenitnega in je puško imelo rdi vsaj na posodo dobilo, se je hotelo Udeležiti ; saj če ftk lov tudi sam na s>ebi ni posebno zabaven, toliko prijetnejši je Uonec njegov, ki se praznuje v katerisibodi krčmi. Hoja po, nrzlom zraku in bivanju \m\ milim iicIkhu pospešuje prcbavljanje in ;pravljnv vlašt jed in pijačo. O sc ia moraš že za zajčji lov preskrbe-i z žgano pijačo, s pol hlebom kru ha. svinjsko kračo in pečeno ku-refmo: kaj zahteva šele lov na i/6lka| Dva dni so se polnile čutare z vinom in žganjem in torbe z mznithi'jedili, tretji dan pa so se xlpcljali gospodje proti nevarnemu kraju 11a saneh, ob katerih so se poj ali lačni psi. V Dolini se jim »ridntži drugo krdelo: kmetje iz ►kolice, ki so tudi radi postoptli ia kako zverjo, če ni bilo drugega lela, Ko je bila v krčmi naročena večerja, so odrinili peš proti gori, gospoda naprej, možje v kožuhih >a za njimi. In med raznimi burkami se [e hitro hodilo. ..Možje," sc obrne sodnik proti kmetom. „kdo pozna dobro kaj? 3če Rožanec, Vi ste pravi lovec, vi na« boste razsUvili." .,(> gospod sodnik,* sc ponižuje nož s klobukom v roki. „bil sem I Glakno se zasmeje jo vsi tem be- sp wdam- Ni se ubranil Rohneč;.111 prevzeti j, moral ..sel, da odkaže pr. vsakemu svoje mesto. Obrne se |>r najprej proti kratkovidnemu dav- jai karju, ki je imel že parkrat sniolo, da je »bit ali poškodoval kakega m« psa. ' ' . ' ■■ - »Gospodje,*1' pravi Rožau.c, pr „zgovoriti se moramo, da ne bomo ,bo streljali psov, ker nam ta žival "nič in hudega ne stori". P° „Volk in pes se malo razločuje- se ta," meni oni gospod. ..Ali' bi ne so bilo bolje, da pOsljemo pse nazaj ? il Saj niso potrebni." „A! Pustimo rajši pse tu, pa vit pojdimo mi domov." ugovarja Ro- svi žancc. ,,Razločili boste pa lahko; do če se spusti zver proti Vam, je sc volk, in Vi streljajte; drugače je do pa pes." . „Torej mislite, da se bo volk _ koga lotil, č nas je toliko?" praži drugi „Zvcr je prekanjena." meni Rožanec, „nič ji ni zaupati. Zato je pr tr»el>a dobro meriti; če pa stravkurja postavi 1 prvemu jarku nad cesto, pristava 'toliko od se njega, da se ne moreta s puško do- vs seči, tega sem, onega tja, sebe pa na križem pot poti Sv. Fbrijanom ^ Jasen je bil dan, in solnce se je kfl bližalo zatonu, ko se je lov pričel. p( Psov pa ni bilo mogoče spraviti 11a bo noben sled; kakor nori so letali o- PJ krog, in Če je eden zalajal so tekli ^ vsi k njeinu in lajali in begali, ( rez D( nekaj časa so se poboljšali in tu d, pa tam Rt' ie P°k' in 51 za i ca st^ t>l>ležala pred Rožancem. ur Zdaj pa je premišljeval starrc, ali bi ju nesel s seboj ali kako. Ce ^ ju vzamem s seboj, je dejal m\ cu pri sebi, ju 1» pojedla gosjxKla. in ™ kaj imam jaz od tega? Se strel ne ^ l)o plačan. Ce ju pa pustim tukaj. m mi jx)žre oba lisica ali pa maček. Ze vem, kaj bom storil In ko sc si je popolnoma zmračilo in je rog za- M 1*1 in sklicaval lovce, je lezel R*> J žanec proti Strmi peči. Srečal je Simona, ki je ravno drva peljal iz & gozda. 1 nJ „Ali ste kaj ubili r'* vpraša niož « Rožanca. 31 i lovimo kar za kratek čas.' J< odgovori Rožanec. ,.Kaj pa ta dva zajca?" ,,Ta sem pa s sabo prinesel, da ^ imamo kaj izkazati", pravi Roža- 9; nec. ,,Zakaj pa niste volka živega II ohranili? Danes bi ga mimogrede « ubili, če bi nam ne utekel." , c ,.To ste lovci, da!" pravi Simon. b „Veste kaj, mož? Vi niste Pečar; kaj ne, da ne?" u „Simon sem, Simon, sosed Pe- d čarjev." „Saj vas pelje pot mimo Pečarja C ? Nesite to-le tja, pa naj denejo v ^ klet na mraz. Jutri, ko se vmein, ^ 1 bom pa vzel. Rodite tako dobri!" „To je že prav." pravi Simon 1 in dene zajca na voz, Rožanec pa i se obrne proti Dolini nazaj, s \ dolinski krčmi 1» je bila zbra- v 1 na skoro vsa druščina, ki je tlelo- d ma tam prenočila, da bi zarana zo- J . pet poskusila srečo. Smeha je bilo t . mnogo, ker so se bili vsi s praz- n - nimi rokami vrnili. Zdravnik je o- A 1 menil, da je videl enega zajca, in n • takoj so ga obsodili, da morala- * i čati pet lokalov vina za tako sre- » rl - 00. ..RoŽanec, ti si tudi nekaj stre- * ) 1 jat,' meni neki kmet. Z| 1 ..Na veverico sem bil pomeril, C( 1 ker ni bilo drugega," odgovori ta, s „pa še te nisem zadel." „Aha!" se smeje stised za mizo. fil 1 ..Veverice pozimi pa res še nihče • ni zadel, videl pa menda tudi še p 1 ne/ „Jaz sem jo pa že," pravi 1110 -: sko Rožanec. Večer pa je hitro te- • kel meti veselimi pogovori in krč-1 mar je pridno polnil kupice in » pridno črtal s kredo na sod. „Ton-1 ček I" je dejal svojemu sinu. „(ilej : na mizo! Kadar bo bokal prazen, i nič vprašati, kar prinesi ga!" t A vsaka reč ima svoj konec. Po-1 lagoma se je razgubljevala družba, , in le malo se jih je upiralo spancu 1 in hotelo za m i to pričakati belega dne. Dve sobi' je imel krčmar za tuje ljudi; Obe sta bili polnit in ve-1 čina je še morala prenočiti 11a sla-» mi. Ko pa je drugo jutro zapel petelin, je prišel že Rožanec budit zaspance. A to je bila težavna reč. I „Pusti me, vrag!" jc godrnjal ta J s ' -1 a JI priM.tVti, tin i 11 1 m pregovoriti: .,Kar pojte," je dejal I pristav zaspano, „saj ne bo nič; I jaz vas tukaj počakam!" I ]Jroroškega duha je bil mladi I mož, zakaj vse dopoldne in se ponosno n-esel j svoj plen proti Dolini. Tu se je še | tlobro žalil ves lov, in na večer so | se vrnili gospcxlje domov glasni in | dobre volje. - (Dalje prihodnjič.) S Pni8tva. Slovenska Narodna čitalnica. Prostori na 610r Glass Ave. N. E. vogal <61. ceste). Predsednik Primož Kogoj, 1327 E. 49th St. glavni tajnik France Hudovernik, 6218 St. Clair Ave, blagjnik Jakob Po-žun, 1164 E. 61th St. Knjižničar Karel Rogelj, 6128 Glass Ave. Knjige se izposoj u je jo v nedeljo od 9. do 11. dop. v četrtek od 7, do 9. zvečer (solnčni čas). Novi-udje se sprejemajo pri mesečni seji vsak prvi četrtek v mesecu. K. R. podp. društvo Pretv. 8rca Jezusovega Ima svoje redno seje vsako drugo nedeljo ▼ mesecu ob 2. uri popoldne v Knausovi dvorani. Odborniki ss leto 1908 so: predsednik j Frank! Knafelc, 1164 B. 60. St.; Ujnik i Štefan Brodnik, 1096 E. 64. St.; bla- < gajnik John l^eustek; zastopnik Joe J Boži« 5102 Scott Ave. Collinwood, Q. J Društveni zdravnik Dr. F. J. Schmold« i 5132 Superior Ave. Njegove uradne < ure; 3 — 4 popoid.. 7 — 8 ivefier. j Društvo "Slovenija" Ima svoje re- J dne seje vsako prvo nedeljo v raese- < cu ob dveh popoldne, v prostorih na , 3048 St. Clair Ave. N. E, — Kdor le- J li pristopi, morn biti vpisan ; mesec dni poprej« po druil-v^ 1 oemu bratu. Predsednik Johu 1 Oorjup; tajnik Frank Cerne, 4124 . Bt. Clair; blagajnik Frank Apelko, | 3604 Saint Clair Ave.; društveni ; idnavnik dr. Seliškar Urad <127 St. < Clair Ate. N. B. črt sni Imajo edramlka plačanega. Bolni flsni se marajo iglašatt pri njem najmanj enkrat na teden, si- , cer ne ddbe podpore. SAMOSTOJNO K. K. P. Dr. 8v. JOŽEFA. Redne meeeCne seje Četrto nedeljo t mesecu ob 2. url pop. ▼ Knausovi dvorani, 6X81 St. Clair Are. — "Vstopnina od IS.—30. leta $1.60; odSO.—S5. leta 12.00; od 36.—40. ieU «3.60. — Predsednik Frank Mežnar-fiiC, 1061 E. 62nd. St. tajnik Frank Koimerl. 6428 Metta Ave. N. E.. dr. idravnik dr. J. Bt. Sdtllkar. 6127 St. Clair Ate, — Rojaki se vabijo k o-bitnemu pristopa. Društvo sv. Vida it. 26. K. S. K. J. ima stoje redne seje vsako prvo nedeljo t mesecu r Knausovi dvorani. Predsednik Anton Grdlna, 6127 St. Clair Ate.; zastopnik John Or din«, Stil St. Clair Ave.; tajnik Jos. Jairo. 1221 B. 60th St; dr. sdravnlk dr. J M. Seliškar, 6127 St. Clair Ave. Vse informacije daje tajnik. Siovenako telovadno in podporno društvo "Slovenski Sokol." — Ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. url pop. v Knausovi dvorani. — Za sprejem mora biti vsak kandidat vpisan po kakem bratu Sokolu. Pristop k telovadbi jo dovoljen tudi mladoletnim Se ne rednim Članom. — Preds. France Koren, tajnik Ant. Peterlln, 1101 E. 63rd St.. blagajnik Andr. Kranjc; dr. zdravnik dr. J. M. SellSkar, 6127 St. Clair Ave. 16oct8 K, K. podp. društvo sv. srca Marije, ima svojo redno sejo vsaki drugI četrtek v mesecu, ob 8. url zveCer v mali Knausovi dvorani. Od born ice so za leto 1909 naslednje Častite Članice: Predsednica: Marija Grdlna, 6111 St. CInir Ave. N. E., I. tajnica Ivana Pelan, 6030 St. Clalij Ave. N. E., dru-fitveni zdravnik g. dr. J. Seliškar, 6127 St. Clšir Ave. N. E. RoJa»klnje se vabijo k obilnemu pristopu. "..' .'' ■ 1 .. ■ ; £ . j ' 1 ■ 1,1 ■ ■ Delavci na prostem izpostavljeni tnrasu in vlažnosti »e ubranijo dolgotrajnemu boleh au ju zareuniatizmom in neuradgijo, ako rabijo" Dr. RICHTEBJEV Sidra Pain Exptllcr, ko čutijo prve pojave. To idrftvilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in iina ne-oporekljiv rekord tekom 36 JI. let. X V vseh lekarnah, 26 [ na spruce st. stop t7%. j 130 tiketov za $1.00 tXJ! Prodaja mleka, sira, su rovega masla (bjiter) in' J f smetane i Frank Birtič [ podpirajte domače podjetje? ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ linger, jobn^^| r^Tiis^Ei BROADWAY | K Izdelovalo! In predajate! na debelo — QOM(CI "(mustard)" l OLJA, "PICKLES, KISLEGA ZELJA, "KATSUP," "JELLIEI", Itd. i Našo blaijo naprrulaj pri sledečih slovenskih trpovcih: JOHN MIHEL6I6, 6213 8t. Clair Ave N. B. LOUI8 LACH, ANT. PRIJATELJ, I 1033 E. 82nd SL 4016 St. Clair Avt. N. E. J. MOCILNIKAR. PR. 40BER, 3812 St. Clsir Ave. N. S. 8812 Carry Ave. FELIKS 8URTZ, JOHN 8PEH, 1336 E. 55th Str. 8S0f Class Ave. 39&8 St. Clair Ave. N. E. 8t. Clair Ave., N. E. K. Kariiuger. 3942 8t. Clair Ave | _f IB. Jf=L. SclxellezitreLgfex 0gfjt> ijesabitaii. BT 3361 St. Clair Ave. N. E. - Cleveland, Ohio. Obstoji ic 35 let. Izdeluje najboljša družinska® zdravila. ------------- ., f , ni n—.—n. .,— 11 11 ^uptjisiis^^b MZNANILOJ I Vsem Slovcucem in Hrvatom, tem potom naznanjam,^ da sem svojo trgovino z mešanim blagom premestil na 6113 St. Cloir Ave. N. E. 9 preje *IoliBi Ordina Ker jt- prodajalna popolnoma prenovljena, in sem zalo- ^ ; po znatno povečal, se zaupno obračani, do slav. občinstva, me tudi v prihodnjost posetijo z cenjenimi naročili. Obleke izdelujem po najnovejšemu kroju iz uzorcev, so v obilni meri na razpolago. Mojc geslo ostane: — —"Svoji k svojim.*' — John Gornik,^,, a al3 Ave. ~ ' » x 'v» —•j r Pozor! 6102 t. air ve. {i l |i