Glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — 26. januar 1985 — številka 3 Dne 27. januarja bo minilo petinsedemdeset let, odkar se je v Ljubljani rodil Edvard Kardelj. Obletnice njegovega rojstva se spominjamo v času, ko bi nam še kako bili potrebni njegova modra preudarnost in revolucionarna vizionarnostzav prihodnje in zagotovo bi tako danes z njegovo pomočjo laže premagovali težave in napore, v katerih je celotna jugoslovanska samoupravna in socialistična družba. Zato bomo najbolje nadaljevali njegovo bogato dediščino, če bomo vztrajno in neomajno nadaljevali na jasno začrtani poti samoupravnega socializma, ki je še kako tesno povezana prav s Kardeljevim imenom, njegovim življenjem in delom. Edvard Kardelj Edvard Kardelj, je bil tudi velik prijatelj in pozorni spremljevalec Iskre in njenega razvoja. Večkrat je v dolgih desetletjih obiskal Iskro in se živo zanimal za njeno rast in razvoj. Poslednjič je bil med nami na našem dnevu borca in Iskre 2. julija 1978 v Škofji Loki. Takrat nam je poslednjič govoril, iz srca, brez vnaprej napisanega besedila. In tri ugotvitvesonam ostale zapisane v našem spominu iz njegovega takratnega nagovora Iskra-šem. Prva je bila Kardeljeva ugotovitev, da je naša Iskra samostojno, z lastno voljo ter prizadevanjem postala in se razvila ne samo v eno Izmed največjih jugoslovanskih elektroko-vinskih industrij, temveč tudi v podjetje, ki sodi med največja tovrstna podjetja v Evropi. Druga Kardeljeva ugotovitev je bila takrat, da naša SOZD ne uvaža, temveč tudi izvaža svoje lastno znanje, kar vsekakor pred-0 stavlja kvaliteten skok in napredek pri uveljavljanju v mednarodni delitvi dela. In tretja Kardeljeva ugotovitev, da je vse, kar je bila doslej ustvarila Iskra, ustvarjalno delo vseh Isk-rašev, ki se najbolje odraža in manifestira v sedanjem in prihodnjem razvoju Iskre, ki je vse svoje dosežke, ves svoj razvoj in položaj tako doma, kot v svetu zgradila in ustvarila z lastnim ustvarjalnim, trdnim, zavestnim in kljubovalnim delom in nenehnim dviganjem storilnosti. In še kako te tri Kardeljeve ugotovitve veljajo tudi danes In v polni meri za vse nas. Dušan Željeznov ra Iskra *£1 lan SOZD "Sl e kr a Problemska konferenca komunistov SOZD Iskra V pripravah na Akcijsko konferenco komunistov izvoznega gospodarstva in ekonomskih odnosov s tujino, katere organizator so Predsedstvo CK ZK Jugoslavije, Predsedstvo Zveze sindikatov Jugoslavije in Zvezna gospodarska zbornica v dogovoru z republiškimi in pokrajinskimi vodstvi ZK, so se delegati Iskrinih komunistov sešli na problemsko konferenco. Komunisti kritično o ekonomskih odnosih s tujino V dvorani Skupščine SR Slovenije v Ljubljani je bila v četrtek in petek, 24. in 25. januarja Akcijska konferenca komunistov iz vse Jugoslavije, na kateri so podrobno razčlenili uresničevanje dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije in idejnopolitičnih opredelitev ZK Jugoslavije. Namen konference je bil predvsem vzpodbuditi odločno aktivnost članov v vseh družbenih sredinah za uresničevanje usmeritev 12. kongresa ZKJ, Programa dolgoročne stabilizacije in sklepov CK ZK Jugoslavije. Akcijske konference so se udeležili tudi nekateri Iskrini vodilni delavci, kot Iskrin delegat pa je na konferenci aktivno sodeloval strokovni sodelavec v zunanje-trgo-vinski temeljni organizaciji Iskre Commerce Milan Lo-parnik. Vrhunec priprav na to delovno srečanje je bila v četrtek 17. januarja, v Iskri problemska konferenca, na kateri so člani ZK iz domala vse Iskre kritično spregovorili o številnih problemih, s katerimi se naša sestavljena organizacija srečuje pri izvozni in uvozni dejavnosti. Na osnovi prispevkov delegatov in pbširne razprave je Milan Loparnik pripravil gradivo za Akcijsko konferenco in ga na njej tudi posredoval. Problemske konference so se poleg delegatov ZK udeležili tudi član predsedstva CK ZK Slovenije Štefan Korošec, predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič, direktor Iskre Commerce Janez Vipotnik in drugi. V uvodu je na problemski konferenci spregovoril direktor Iskre Commerce Janez Vipotnik. Dotaknil se je predvsem priprav na Akcijsko konferenco ter problemov, ki se porajajo v ekonomskih odnosih s tujino. Zaradi izredne aktualnosti in kakovosti objavljamo njegov govor v celoti pod naslovom »Pomena izvoza za Iskro ni potrebno posebej poudarjati.« Prispevki in razprava na problemski konferenci so opozorili na določena razhajanja med deklariranimi in z ustavo določenimi demokratičnimi načeli ter našo družbeno prakso. Tudi pristojnost združenega dela, zlasti v ekonomskih odnosih s tujino, se vse bolj zmanjšuje, namesto zakona o deviznem poslovanju pa ureja te odnose odlok o devizni politiki. Marsikaj jetudi v nasprotju s cilji dolgoročne stabilizacije, ko naj bi združeno delo povečevalo izvoz, s tem, ko se njegova vloga pri odločanju o lastnem deviznem prilivu zožuje pa pada tudi motiviranost za izvoz. Problemska konferenca je pokazala, da izvoz v Iskri ni neka »politična parola«, pač pa ekonomska nuja in kot je poudaril predsednik Boris Lasič — brez izvoza tudi Iskre ne bi bilo. Glede motiviranosti iz roza so delegati opozorili na vprašanje stimuliranja infinanciranjaizv-oza, izredno veliko pozornosti pa so namenili problemu uvoza opreme, kot pogoju za nadaljnje povečevanje izvoza in za stik s tehnološkim razvojem v svetu. Na konferenci smo slišali podatek, da' je Iskra v minulem letu izvozila približno desetino slovenskega izvoza in 2 odstotka jugoslovanskega. V primerjavi s to, slednjo številko, je Iskra lani uvozila za manj kot pol odstoka opreme. Izredno kritično so Iskrini komunisti spregovorili tudi o razpolaganju z lastnim deviznim prilivom, ko izvozniku ostane le 46% od konvertibilnega priliva. Tudi to je, kot so poudarili, eden izmed vzrokov, da Iskra lani ni izpolnila izvoznega načrta. V zvezi z (ne)delovanjem deviznega tržišča v Jugoslaviji so menili, da ne bo deloval vse dotlej, dokler bodo potrebe po devizah večje, kot pa bo znašal devizni priliv. Problemska konferenca je spregovorila tudi o posebnih oblikah poslov s tujimi partnerji, predvsem o višjih oblikah sodelovanja, obširno pa se je dotaknila tudi obmejnega gospodarskega sodelovanja, ki je prav tako Problemske konference sta se udeležila tudi član Predsedstva CK ZK Slovenije Štefan Korošec In predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič del teh specifičnih poslov, uresničevanje sklenjenih hkrati paznačilen predvsem meddržavnih sporazumov, s za Slovenijo. Pri tem ne gre temi posli padajemosloven-le za izvoz, oz. uvoz, pač pa ski manjšini onstran meje ne samo politično, pač pa tudi ekonomsko podporo. Seveda problemska konferenca ni mogla mimo pomembne vloge Iskrine mreže poslovnih enot v tujini, kot izredno pomembnega faktorja pri uresničevanju izvoza. Kot je znano, izvozi Iskra prek te mreže nad 70% vsega izvoza. Na konferenci so delegati poudarili, da nasprotujejo kakršnim koli administrativnim ukrepom v zvezi z INC mrežo, Iskra pa bo morala svojo mrežo še razširiti in kapitalno okrepiti. Beseda je nanesla tudi na »papirno vojno« v zunanjetrgovinskem poslovanju, izredno obširno pa je spregovorila tudi o reševanju kadrovskih vprašanj v Iskrini izvozni dejavnosti. Prav v zvezi s tem, je predsednik Boris Lasič poudaril, da bo morala Iskra vsako leto usposobiti za izvozno dejavnost med 150 in 200 strokovnjaki, in sicertakoza potrebe INC mreže, Iskre Commerce in delovnih ter temeljnih organizacij. Boris Lasič je spregovoril tudi o organiziranosti Iskre ter podčrtal, da je organiziranost v veliksistem pokazala vse pozitivne rezultate in da se je treba upreti kakršnim koli težnjam po drobljenju’ Problemske konference v Iskri se je udeležil tudi član predsedstva CK ZK Slovenije Štefan Korošec. Povzetek njegovega govora objavljamo v posebnem članku pod naslovom »Devizno in dinarsko problematiko moramo obravnavati hkrati.« LADO DROBEŽ Govor Janeza Vipotika »Pomena izvoza za Iskro ni potrebno posebej poudarjati« S problemske konference Iskrinih komunistov o zunanjetrgovinski problematiki. (Foto LD) Dokumenti, ki naj bi jih obravnavala konferenca so»Te-ze za akcijsko konferenco« in »Predlog stališč Akcijske konference ZK.« Priprave na konferenco so potekale-nekje od septembra lanskega leta, organizacijski odbor je vodi! Zvone Dragan, delovna skupina (vključena Miloš Pesnik, Janez Vipotnik) pa je pripravljala materiale. V delutehdvehtelesso prišli do izraza problemi, ki so prisotni v naši družbi na področju reguliranja ekonomskih odnosov s tujino. Dokaj različni pogledi republik in pokrajin na problematiko razpolaganja zdevizami, deviznega tržišča itd. so povzročili, da v nekaterih delih Tez akcijske konference in še bolj v predlogu stališč konference ni odločnih opredelitev, nekatera problematična področja pa so celo samo deskriptivno obdelana. Heterogenost stališč je vplivala na heterogenost materialov. Zaradi časovnih omejitev delovna skupina ni pripravila osnove za usmeritve Ak- cijske konference, ki je lahko le temeljita analiza stanja in vzrokov, ki so pripeljali do tega stanja. Kritičen pogled na pretekla obdobja bi moral biti podlaga za drugačno obnašanje vseh družbenih in gospodarskih subjektov. Ne glede na te težave v pripravi konference, ki so skoraj zabrisale osnovni namen pobudnikov za sklic konference ter zbledele njen pomen pa je potrebno posvetiti vso pozornost pripravam za ta zbor komunistov—izvoznikov ter vseh, ki so povezani z izvoznim gospodarstvom. V delu konference bodo osrednja vprašanja: samoupravni položaj delovnih ljudi in razvoj samoupravnih družbeno-eko-nomskih odnosov v izvoznem gospodarstvu; združevanje dela in sredstev ter skupnega vlaganja, skupnega dohodka ter razvoja; pogoji gospodarjenja; strategija izvoza in krepitev vloge našega gospodarstva na svetovnem tržišču; povečevanje izvoza in deviznega priliva na kvalitetnih osno- vah; izkoriščanje komparativnih prednosti našega gospodarstva, krepitev motivacijskih faktorjev za izvoz, s poudarkom na izvozu lastnega dela in znanja, zunanja likvidnost DO, bankin države v celoti; krepitev kadrovskega in znanstvenega potenciala; spremembe v blagovni, regionalni in valutami strukturi zunanje-tr-govinske menjave; sodelovanje z deželami v razvoju; dograditev sistema ekonomskih odnosov s tujino in smer ekonomske politike na tem področju; položaj dinarja in deviz; sistem pridobivanja deviz inrazpolaganjaz njimi; vzpostavljanje deviznega trga; višje oblike sodelovanja z zunanjimi partnerji; izvajanje zakonov, sporazumov in dogovorov na področju zunanje trgovine; problemi avtarkičnosti gospodarstva; organizacijske forme in metode dela komunistov v 00 ZK v TOZD izvoznega gospodarstva in drugo. Osnovni smoter, ki naj bi preveval konferenco pa je realizacija Dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Akcijska konferenca pa ne more biti mesto, kjer bi bile sprejete pobude za spremembe zakonov, dogovorov itd. Za to so določene druge poti in načini dogovarjanja. Morda pa bi osvetlili vse probleme, ki se pojavljajo v zvezi z izvozom ter obvezati komuniste, da v svojih sredinah dosežejo premoščanje le-teh. Razprave o problematiki izvoza ter priprave na Akcijsko konferenco so zavzele dosti širok obseg. V Sloveniji je predvidena razprava o tezah akcijske konference v petih velikih izvozno usmerjenih sistemih, od kateithjeeden Iskra,, organizirane so razprave z delegati v občinah in regijah, poleg tega tudi v okviru SISEOT in Gospodarske zbornice. Javna razprava naj bi prispevala k oblikovanju stališč, ki se bodo formirala na sami konferneci, predvsem pa bi se moral slišati glas gospodarstva, ki je bilo premalo vključeno v oblikovanje dokumentov za konferenco. 2. stran SOZD Družbeno gospodarska # kriza, ki je prisotna v Jugoslaviji, pogojuje seveda izvajanje že obstoječih usmeritev ter sprejem novih ukrepov na področju gospodarstva. 'Zadolženost Jugoslavije omejuje manevrski prostor ekonomske politike, prek slabe likvidnosti draži uvoz in slabi ekonomsko moč gospodarstva. V letih 1985, 86, 87, 88 je dolžna Jugoslavija, če ne upoštevamo morebitnega reprogramiranja, odplačati vsako leto za cca 3,5 milijarde dolarjev glavnice in za 2 milijardi dolarjev obresti. Izposojeno akumulacijo, ki ni dala ustreznih učinkov, ker ni bila vložena po ekonomskih kriterijih, je potrebno zdaj vračati. Vračamo seveda lahko le iz ustvarjenega družbenega produkta, kar bo vplivalo na zmanjševanje rasti. V letu 1984 zadolženosti Jugoslavije ni uspelo zmanjšati. Edini zdrav izhod iz tega položaja je povečevanje izvoza. Vendar tudi ko nam pomeni izvoz edini izhod, mora imeti prodaja na tuje trge svoj ekonomski pomen. Drugačen pristop bi pomenil razprodajo proizvodnje Jugoslavije in seveda še večji davek na nepremišljeno ekonomsko politiko države v preteklosti. V drugem polletju 1984. leta izvoz Jugoslavije relativno spet pada v svetovnem uvozu. Kljub nenehnemu poudarjanju v sredstvih javnega obveščanja, o pomembnosti izvoza in besedni podpori le-temu, so se pogoji v drugem polletju leta 1984 poslabšali. Volonterski in aktivističen pristop pa le malo prispeva k realizaciji izvoza. Začeti moramo govoriti o ekonomiji izvoza z vsemi kategorijami, ki jih pojem ekonomija vsebuje. V narodnem gospodarstvu Jugoslavije moramo identificirati komparativne prednosti ter jih v smislu izvoza pričeti dosledno izkoriščati. Država, ki bi lahko prehranila pol Evrope, uvaža hrano. Avstrija zasluži s turizmom več kot Jugoslavija. Komparativne prednosti pa niso samo naravne. Znanje ljudi, delovne it Uvodni referat na konferenci je imel direktor IC Janez Vipotnik navade, industrijska tradicija itd. predstavljajo elemente produktivnosti, ki se v nekaterih panogah lahko meri s svetovno. Svetovni trg je prizorišče, nekaterem se srečujejo prodajalci iz vseh dežel, konkurenca tehnološko najbolj razvitih držav, podcenjeno blago vzhodnih držav ter seveda prc zvodi dežel v razvoju, ki go pravilu imajo' devizno bilančne težave ter jim izvoz pomerJ edini, izhod. V takšni konkurenci ugotavljamo, da jugoslovansko gospodarstvo reagira zelo počasi na zahteve trga ter se ne prilagaja zahtevam svetovne porabe. Vzroki, zakaj- je temu tako, zahtevajo poglobljeno strokovno analizo. Ustvarjanje pogojev za izvoz je ozko povezano s spremembami ukrepov ekonomske politike v Jugoslaviji. Izredno živčne in hitre spremembe ukrepov, še preden so prejšnji prišli do izraza, so se odrazile v dveh smereh: 1. sploh niso znane reakcije ekonomije na ukrepe,-ker se le-ti preveč prekrivajo in konfrontirajo in 2. nezaupljivost gospodarstva, ki se ob neznanih pogojih ne odloča dolgoročno. To pa tudi vpliva na kratkoročnost izvoznih poslov, ki dajo tudi slabše dohodkovne učinke. Najbolj glasne polemike v naši družbi se odvijajo okoli delitve deviz, če pa bomo vsi le delili in nihče ustvarjal, bomo kaj malo delili. Ustvarjanju deviz, oz. pogojem za izvoz bomo morali posvetiti bistveno več pozornosti. Politika realnega tečaja dinarja je vsekakor osnova, kjer se ti pogoji začnejo, ne pa tudi končajo. Razpolaganje z devizami mora biti v večji meri prepuščeno tistemu, ki jih ustvarja. Vsakršna 'centralizacija deviz bi zadušila izvozno motiviranost. Aktivne izvozne stimulacije So ob politiki realnega tečaja dinarja dobile bistveno manjši pomen. Že prej za- ■ radi posebnega vpliva in zamud pri izplačilih s straniNB Jugoslavije niso bile v celoti kalkulativni element, zdaj pa so skoraj izgubile svoj pomen. To še posebej občutimo v Iskri. Nesprejemljivo je stališče, da realni tečaj dinarja nadomešča »dotacijo«, države. Nasprotno, najti bi morali še nove načine za motiviranje izvoza. Če bi / 74!JA-410j vV/ IŽO/VJ7CEfC? JUA-J/O^.. " Ju JA - JO> M Al! POTEGA!7, PA 30 SLO.. npr.: preseganje plana priliva prinašalo večjo možnost koriščenja deviz, bi to pomenilo kvaliteten premik interesa za izvoz. Mislim, da bi v Iskrinih TOZD — izvoznicah veliko več izvozili, če bi nam denimo po izpolnitvi plana priliva pripadlo 100% ali90% priliva. Ustvarjanje boljših pogojev za izvoz in večje konkurenčnosti jugoslovanskega gospodarstva pomeni tudi ustvarjanje možnosti za nudenje boljših plačilnih pogojev. Sistem naših bank izvoznikom daje kaj malo možnosti v tem pogledu. Selektivno kreditiranje izvoznikov pod boljšimi pogoji ne dosega obsega, ki ga izvozno gospodarstvo potrebuje. Potrebno bo usposobiti jugoslovanske banke za mednarodno ekonomsko sodelovanje, da dejansko postane jugoslovanska Exim banka. Dolgoročno kreditiranje opreme, beneficirane obrestne mere in pa predvsem medfinanciranje uvozne komponente bi bistveno okrepilo konkurenčno moč našega izvoza. ' Posebna težava, s katero se srečujemo vsi v zunanji trgovini, je množica administrativnih predpisov, ki povzročajo množico predpisanih obrazcev, papirjev, formularjev. To podaljšuje nekatere sorazmerno enostavne postopke in draži poslovanje. Naš družbeni sistem, ki je že tako in tako drag, je na tem področju po nepotrebnem zapleten. Ni pa to stroškovna obremenitev le za izvoznika, ki mora izpolnjevati vse te papirje, temveč tudi za poslovno banko, narodnobanko, carinarnico itd., le-te morajo imeti aparat ljudi, ki vsemu temu sledi. Pomemben instrument trženja na tujih trgih je inozemska mreža. M zadnjih dveh letih je bilo na področju predpisov glede registracije in obstoja predstavništev in podjetij v tujini dosti iz govorjenega, še več napisanega. V Iskri imamo lastno zunanjetrgovinsko mrežo, ki je razpredena po vsem svetu. Kljub nekaterim slabostim, ki smo jih opažali v nekaterih inotočkah, pa je dejstvo, da prek mreže in z njeno pomočjo izvozimo prek 70% celotnega izvoza SOZD. Zato je za nas nesprejemljivo določanje cenzusov po administrativni poti, ki nimajo niti ekonomske, niti programske osnove. Odločanje o ustanavljanju, ukinitvi naših enot v tujini smo s samoupravnim sporazumom o opravljanju predstavništev in podjetij v tujini določili in je v kompetenci DS SOZD Iskra. Vseh področij v ZT se v tem kratkem uvodu ne morem dotakniti. Pomena ZT trgovine za Iskro ni potrebno posebej poudarjati. Že zdaj je vključenost naše SOZD v mednarodno delitev dela zelo velika, saj izvažamo eno tretjino vsega, kar proizvedemo. V srednjeročnih usmeritvah predvidevamo izvoz kar polovice proizvodnje. Oblikovanje predpisov, ekonomske politike itd. je zato za nas izrednega pomena. Iskra mora biti aktiven člen pri tem. Prepričan sem, da bodo današnje razprave plodne ter bodo dale zadosti napotkov našemu delegatu za delo v zvezni akcijski konferenci naslednji teden.' Povzetek iz govora Štefana Korošca »Devizno in dinarsko problematiko moramo hkrati obravnavati^ Problemske kdnference Iskrinih komunistov o zuna-hje-trgovinski problematiki se je udeležil tudi član predsedstva CK ZK Slovenije Štefan Korošec. M obširnem prispevku se je ugledni gost dotaknil številnih vprašanj, ki so jih načeli Iskrini delegati, spregovoril pa je tudi o nekaterih splošnih stvareh, zlasti s področja ekonomskih odnosov s tujino. Glede uvoza opreme je menil, da je to eno izmed osrednjih vprašanj, saj sta, kot je dejal, zastarelost in odpisanost osnovnih sredstev in opreme v Sloveniji najresnejši omejitveni faktor pri nadaljnjem izvozu in vključevanju slovenskega gospodarstva v mednarodno delitev dela. Član predsedstva CK ZK Slovenije se je dotaknil tudi Iskrine področne izvozne usmeritve in možnosti vlaganj tujih partnerjevv Jugoslaviji. Izredno -ugodno je ocenil tudi Iskrino kadrovsko politiko, ob tem pa opozoril, da je v naši družbi še vedno odprto vprašanje notranjega sistema napredovanja. V zvezi s stabilizacijsko politiko je Štefan Korošec poudaril, da smo že dosegli določene kvantitativne premike, dočim o kvalitativnih spremembah še ni moč govoriti, kot npr. o racionalizaciji, prestrukturiranju, o novih kakovostih v gospodarjenju itd. »Zadnji izvozni podatki kažejo,« je dejal, »da se povečuje razkorak med rastjo fizičnega izvoza in vrednostjo. Ves porast industrijske proizvodnje smo plasirali na tuja tržišča in osiromašili domače, pri tem pa se cenovne škarje spreminjajo« Dotaknil se je tudi dohodkovnega položaja izvoznikov in dejal: »Tisti, ki izvaža, bi moral imeti vsaj enak dohodkovni položaj, kot tisti, ki prodaja samo doma. Celo več — njegov dohodek bi moral biti višji. Na to seveda vplivajo razli- V razpravi je sodeloval tudlčlan predsedstva CK ZK Slovenije Štefan Korošec. čni faktorji, kot npr. politika realnega tečaja dinarja, izvozne stimulacije, večja razpolagalna pravica do konvertibilnega deviznega priliva itd.« »O izvozu ne smemo govoriti samo zaradi bilančnih problemov, zaradi problemov eksterne likvidnosti, kajti izvoz in neskladje med izvozom in uvozom je ključni, strukturni problem. Prav ta problem povzroča našo inflacijo. Ponudba in povpraševanje nista vplivala na inflacijo. Realni osebni dohodki nam padajo že štiri leta, padata tudi skupna in splošna poraba, inflacija pa raste. Pereča pa ni samo devizna problematika. Nič manj ni pomembna medsebojna dinarska zadolženost, ki se dviga v milijarde in milijarde dinarjev,« je na problemski konferenci med drugim dejal član predsedstva CK ZK Slovenije Štefan Korošec. LD 4. stran Sl Iskra 26. januar 1985 26. januar 1985__________________:_______________ S Iskfa stran 5 Iskra Iskra Iskra SOZD iskra Iskra Iskra Iskra Is Uveljavljanje kadrovske službe v SOZD Iskra Razgovor z Judito Bagon, strokovno sodelavko v kadrovskem področju SOZD Iskra Kadri so nosilci našega razvoja, ponavljamo pogosto i n ob tem morda še dodamo, da je kadrovsko področje in dejavnost tega pomena za razvoj torej zelo pomembno. Vendar v praksi ni vedno tako. Uspešnost kadrovskih služb je pogosto odvisna ne le od samih delavcev, ki na tem področju delajo temveč tudi od okolja, v katerem delajo. Kako to področje, organizacijo in uveljavljanje kadrovskih služb vidijo na ravni SOZD, smo povprašali Judito Bagftn, strokovno sodelavko tega področja v SOZD Iskra. Odgovorila nam je: Judita Bagon Omejila se bom na raven SOZD, to pa zato, ker so kadrovske službe tako, kot same delovne organizacije v Iskri, zelo različne: različno obsežne, različno organizirane in tudi različno uveljavljene. Najmanjša DO v Iskri šteje 50, največja 4.500 ljudi, najmanjša kadrovska služba šteje 1 personalnega referenta, največja 30 delavcev (od tega kar 18 z višjo, oz. visoko izobrazbo). Posamezne kadrovske služe so v posameznih delovnih organizacijah, kot rečeno, različno uveljavljene, kar pomeni različno vgrajene v poslovne sisteme in v poslovno politiko. Pri tem opažamo, da direktne povezanosti med velikostjo in formalno organiziranostjo službe ter njeno vplivnostjo in učinkovitostjo, ni! Ali Iste zakonitosti veljalo tudi za SOZD kot celoto? Lahko bi rekli da. Vseh kadrovskih delavcev v SOZD je bilo (marca 1983) 267, odtehjih ima59visokoin 70 višjo izobrazbo. T udi struktura je ustrezna, saj je med njimi 19 psihologov, devet organizatorjev dela, 13 pravnikov, 9'pedagogov, 4 sociologi, 20 socialnih delavcev, ne manjka pa tudi 1 strojnikov in elektrotehnikov. Ce bi ti strokovnjaki delali kot enoten team, bi bifto že zelo močan kadrovski inštitut. Upoštevati pa moramo, da imajo izmed obravnavanih 129 delavcev višjo in visoko izobrazbo. Od teh jih kar 28 dela na vodilnih mestih, bodisi kot člani K PO, odgovorni za kadrovsko področje, sekretarji, bodisi individualni poslovodni organi. Drugide-Iujejo kot vodje kadrovskih služb, ali posameznih področij intuditisti, ki delajo kot strokovni delavci, so močno obremenjeni s kadrovsko operativo tako, da za razvojno kadrovsko delo, ki je na našem področju zelo potrebno, ni časa. Gre vsekakor za številen kadrovski potencial v Iskri. Kako bi ga lahko še bolje izkoristili, zlasti morda na razvojnih nalogah skupnega pomena? O tem vsekakor razmišljamo. Že leta 1981 smo organizirali kadrov- ski posvet, na katerem smo skušali opredeliti stopnje razvitosti posameznih področij in izluščiti tiste službe in posameznike, ki so v okviru nekega področja prišli najdlje. To naj bi bila osnova za razvoj drugih. Seveda pa stvari niso stekle tako idealno, kot smo si jih v začetku predstavljali. Kljub temu pa je posvet le sprožil opredelitev tistih nalog, ki so v skupnem interesu ter na ravni SOZD odpredelili ter zahtev delovnih organizacij do kadrovske službe v DSSS SOZD Iskra. Od tedaj organiziramo redneses-tanke področnega kolegija za kadrovsko dejavnost in izobraževanje (člani so vodje kadrovskih služb po delovnih organizacijah), kjer sproti oblikujemo skupne naloge. Te naloge nato tudi skupaj opravljamo in sicer v teamu strokovnih delavcev iz DO, ki posamezno, področje najbolj obvladajo. Za organizacijo dela teh skupin in za pripravo materialov pa smo zadolženi strokovni sodelavci DSSS SOZD Iskra. Tako je nastal tudi samoupravni sporazum o kadrovski politiki SOZD Iskra, ki smo ga sprejeli konec 1983. leta. Ta sporazum je rezultat dela številnih kadrovskih strokovnjakov vseh delovnih organizacij Iskre, to velja tudi za nadaljnji razvoj posameznih področij, ki jih sporazum opredeljuje in način njegovega uresničevanja ter spremljanja, kar je rpzultat dela strokovnjakov delovnih organizacij. Ob tem velja še povedati, da se ta dejavnost še razvija in, da se seveda tudi na tem področju stvari le počasi spreminjajo. Zato je toliko pomembnejša tretja skupna razvojna naloga na področju oblikovanja računalniško podprtega kadrovskega informacijskega sistema, ki smo ga oblikovali tako, da v prvi fazi uvajamo osnovno kadrovsko informatiko za potrebe TOZD, DO in SOZD. Nato bomo navezali posebej oblikovane baze za urejanje posameznih področij, (socialna varnost in družbeni standard, razvoj kadrov in druge). Računalniški inženiring je tudi za to področje prevzela TOZD CAOP v DO ZORIN, ki dela na nalogah skupnega pomena v SOZD. . mak ' (Nadaljevanje prihodnjič) V Horjulu pomemben obisk Boris Lasič, predsednik KPO SOZD Iskrajesku- oza. prisotne so težave glede deviznega bilancira-paj s sodelavci obiskal v petek, 18. 1.1985 našo to- nja, oz. uvoza, potrebna je obnova strojnega parka, varno merilne elektronike v Horjulu. Po ogledu pr- potrebna jeopremaza proizvodnjo in umerjanje no-oizvodnje so se zbrali v direktorjevi sobi poleg *vih elektronskih naprav, kadrovska struktura je re-gostov še predstavniki družbenopolitičnih orga- lativno dobra, vendar premalo motivirana zaradi nizacij in samoupravnih organov in vodilni delavci uravnilovke pri delitvi OD, družbenopolitična in tega koletkiva, da bi se pogovorili o načrtih. samoupravna aktivnost poteka v skladu z načrti in rokovnikom — to je le nekaj zgoščenih ugotovitev iz dveurne razprave. Predsednik KPO Boris Lasič je poudaril pomen dolgoročnega sodelovanja v izvozu, izrazil pa je tudi prepričanje, daje merilna elektronika program, ki se lahko razvija z 10 —12% letne rasti. Smiselnega je v tem podprl tudi Peter Kobal, glavni direktor DO Kibernetika, ki je prisotnim zagotovil, da bo na osnovi Sporazuma o poslovno tehničnem sodelovanju med Kibernetiko in Merilno elektroniko vzpostavljeno tesno sodelovanje na programskem vsklajevanju ter na komercialnem in tehnološko-proizvodnem področju. Pavle Gantar, ki je tudi sodeloval v razpravi, seje pozanimal za »ločitveni proces« TOZD Elektronike od DO Elektrozvez. Franc Štancar, glavni direktor DO Elektrozvez je povedal, da v Elektrozvezah zaradi te »ločitve« ni nobene zamere, da ne pričakuje nobenih problemov pri delitvi »premoženja« in da bodo novi začasni DO Merilna elektronika nudili vso možno organizacijsko in delovno pomoč in sodelovanje na radijskih zvezah. Tovariša Tavčar in Slak sta v imenu Iskre Commerce in Interne banke zagotovila potrebno pomoč. Specializacija v proizvodnji je ena izmed bistvenih dolgoročnih usmeritev Iskre, je v svoji zaključni razpravi poudaril predsednik KPO Boris Lasič. S. P. Tik pred novim letom so se namreč delavci tega kolektiva odločili, da izstopijo iz DO Elektrozveze in da organizirajo začasno enovito delovno organizacijo Iskra Merilna elektronika. Že pred meseci so se odločili, da bodo svojo bodočnost gradili predvsem na enem programu in sicer na elektronskih merilnih instrumentih. Natem proizvodnem programu imajo tudi največ delovnih izkušenj saj jih nabirajo že od ustanovitve tovarne I. 1957. Odločitev za elektronske merilne instrumente pomeni postopno opuščanje drugih proizvodnih programov (radijske zveze, elementi). Prav tako enakovredna zastopanost dveh programov (merilni elektornski instrumenti in radijske zveze) v preteklih letih je bila vzrok za prepogoste spremembe v organizacijskih povezavah te tovarne z drugimi v Iskri. Opuščanje radijskega programa pomeni programsko in organizacijsko oddaljevanje od DO Elektrozvez. Sicer pa so delavci Elektrozvez svoj sanacijski program zastavili tako, da bodo letos organizirali enovito delovno organizacijo, ki bo sposobna 70% svoje proizvodnje narediti za namenskega kupca. Matjaž Traven, poslovodni organ Merilne elektronike je Borisa Lasiča in druge goste informiral o tekočem gospodarskem položaju kolektiva, predvsem pa je govoril o letošnjih in srednjeročnih načrtih, pri čemer sta ga zelo dobro dopolnila Vračko in Filipič. Trenutno gospodarsko stanje je dobro, izvažajo skoraj polovico proizvodnje, odločno premajhen je obseg konvertibilnega izv- TOZD Keramika na prelomnici Delovni obisk predstavnikov SOZD Iskra v temeljni organizaciji Keramika v Vižmarjih sovpada s trenutkom, ko delovni kolektiv z optimizmom stopa v prihodnje srednjeročno obdobje in se hkrati kritično zaveda slabosti, ki jih zaenkrat še niso povsem odpravili. Direktor TOZD Keramika Otmar Zorn je gostom podrobneje obrazložil poslovanje zadnjih štirih let in hkrati nanizal vrsto specifičnih dejstev, tako težav in neskladij, kot tudi prednosti, ki so in šespremljajo njihov delovni vsakdan. Predvsem je poudaril, da se pri nas, v Jugoslaviji, še premalo zavedamo pomena, ki ga v svetu pripisujejo razvoju elektronske keramike. Njihova organizacija tako v nekem smislu orje ledino v Jugoslaviji, saj je v bistvu edini proizvajalec tovrstnih elementov na domačem tržišču. Proizvodni prog- številkah, naslednje: zabeležili so 300 milijonov celotnega prihodka, uvozili so za 300 tisoč dolarjev surovin, izvoz in soizvoz pa znaša 580.000 dolarjev. Za letos načrtujejo 460 milijonov prihodka, ki jih nameravajo iztržiti s prodajo 960 milijonov kosov izdelkov. Začetek letošnjega leta pomeni za Keramiko ukinitev dosedanjega, ssporazumomdoločenegasodelo-vanja s TOZD Keramični kondenzatorji iz Žužemberka, ker so se v zadnjih letih pojavljale stalne težave pri delitvi skupnega prihodka, kot tudi nekatera razhajanja bo letos uresničila največja želja, kakor se je izrazila predsednica delavskega sveta Terezija Peršin. Spomladi bo namreč v celoti izpeljana investicija (prvav32 letih obstoja!) v vrednosti 40 milijard in ki jim bo končno s 3500 m2 koristne površine omogočila normalne delovne pogoje. To je izreden kvantitativni in kvalitativni preskok za ta 200-članski kolektiv (od tega 140 žensk), ki je do sedaj v izredno slabih prostorih, razdrobljen na nekaj različnih lokacijah, kar je botrovalo tudi precej slabi izrabi delovnega časa v primerjavi s poprečno v DO IEZE. Vzroki so seveda tudi subjek- ram Keramike je izredno širok in v svetu zelo cenjen, tudi zato, ker so se sposobni prilagoditi zahtevnejšemu povpraševanju in pravočasno razviti nove izdelke. Nemalo težav imajo s trženjem svojih izdelkov, ki zahteva na tem področju posebej usposobljene strokovnjake, ki pa jih zaenkrat še primanjkuje. Zavedajo se, da je ključ uspeha v izobraževanju lastnega kadra, posebno še, ker podobno slabost čutijo tudi glede strojnih tehnikov in inženirjev. Na to pa se navezujejo seveda prenizki osebni dohodki, ki so pod poprečjem v delovni organizaciji in kot taki precej nestimulativni za trajen priliv strokovne delovne sile. Miloš Pavlica je priporočil, naj čimprej zastavijo ustrezno nagrajevanje produktivnosti, ki naj nebi vodilo v uravnilovko. Otmar Zorn je ponazoril lanskoletno poslovanje s podatki o strukturi .celotnega prihodka (50% stroški — 50% dohodek), ki kažejo na to, da bi se dalo še precej storiti, če bi izkoristili obstoječe notranje rezerve. Poslovanje v letu 1984 pa je, izraženo v glede proizvodnih programov. Stroški podvajanja programov v obeh TOZD so zelo visoki in bodo, po besedah Otmarja Zorna, bistveno znižali akumulacijo. Kljub vsemu pa delavci Keramike z upravičenim optimizmom načrtujejo nadaljnji razvoj, saj se jim livni in bi se jih dalo odpraviti. Poseben problem pa tiči tudi v tem, da je približno 20% proizvodnje izredno zahtevne tako, da tudi sama narava dela povzroča motnje in zastoje. Vendar so prepričani, da bodo v novih prostorih zagotovljeni najpomembnejši pogoji za približevanje optimalnim, oz. zaželenim rezultatom. Predvidevanja glede prodaje izdelkov v letu 1985 so prav tako zelo ugodna, pravkar se namreč dogovarjajo s potencialnimi kupci iz Amerike, Anglije in Švedske. V razvojno strategijo vključujejo v Keramiki tudi inovacije, letos bodo registrirali naslednje: — finalizacija varistorja, -nalivanje AljOg folije (korundnih substratov), -ohišje za mikroelektroniko, -piezo keramika. Miloš Pavlica je izrazil priznanje naporom in odrekanju, ki jih je od zaposlenih terjala naložba in potrdil, da so našli edino pravilno pot, ki jih bo popeljala iz krize, v kateri so se znašli pred štirimi leti. Opazen je tudi premik v mišljenju, ki izraža trdno voljo in jasno začrtano perspektivo. Avguština Ciuho jezanimalo uresničevanje samoupravnih odnosov, skrb za družbeni standard in način za reševanje socialnih problemov zaposlenih. Predsednica sindikata, Lučka Milavec je spregovorila o rednem in učinkovitem delovanju sindikata ter ostalih DPO. Sindikat spremlja življenjske razmere delavcev in jim v okviru možnosti priskoči na pomoč. Stanovanjske težave rešujejo predvsem z razdeljevanjem stanovanjskih kreditov. Vsaki dve leti napotijo vse zaposlene na preventivni zdravstveni pregled, vedno pa jim je na voljo ambulanta DO IEZE. Delavci se tudi izredno radi poslužujejo možnosti letovanja v počitniških domovih delovne organizacije, v Poreču in na Krvavcu. Ko je bila problematika v bistvenih stvareh izčrpana, so si prisotni ogledali še proizvodnjo in se tako prepričali o upravičeni želji vseh zaposlenih po skorajšnji selitvi v nove prostore, ki je predvidena v mesecu maju. Besedilo in slike: IRENA STOK Pogovora v Keramiki so se udeležili: iz SOZD Iskra: predsednik KOS Avguštin Ciuha, predsednik koordinacijskega sveta ZSM Jože Mokorel, sekretar DPO Miloš Pavlica; iz TOZD KERAMIKA: IPO Otmar Zorn, predsednica DS Terezija Peršin, predsednica OOZS Lučka Milavec, sekretarka OO ZK Smilja Markovič, predsednik OO ZSMS Tone Pirc. i j k i Iskra Avtoelektrika Iskra Iskra Iskra Iskra Isk Vizija 1A vtoelekthke do leta 1990 Ena izmed glavnih točk dnevnega reda seje predsedstva konference osnovnih organizacij sindikata Iskre — Avtoelektrike na katero so bili vabljeni vsi predstavniki DPO, vodstvo DO in direktorji TOZD, bila pa je 17. januarja, je bila analiza stanja in usmeritve za delo v naslednjem srednjeročnem obdobju. Obširno o tem jespreogovoril glavni direktor Avtoelektrike Peter M Ivšek, kot osnovo pri načrtovanju smernic in programa dela za naslednje srednjeročno obdobje pa je upošteval položaj Avtoelektrike do leta 1990 na domačem in tujem trgu, strukturo proizvodov, s katerimi bodo tržili v obravnavanem obdobju in ekonomski, tehnološki, proizvodni, predvsem pa kadrovski položaj, s katerim danes razpolaga novogoriška Avtoelektrika. Da bi bil o tem seznanjen kar najširši krog kolektiva, smo zaprosili glavnega direktorja, ki se je rad odzval naši prošnji in privolil v tale novoletni intervju. »V kakšno smer naj bi bila naravnana strategija prodaje in delovanja Avtoelektrike v naslednjem srednjeročnem obdobju?« »Predvsem v tri smeri in sicer: domači trg, kjer moramo še naprej v čim večji možni meri pokrivati domačo avtomobilsko industrijo, prek katere vzdržujemo tudi kontakte s priznanimi svetovnimi firmami; zahodna tržišča, čeprav je konkurenca na trgu najbolj razvitih dežel izredno velika, zato so zahteve, po kvaliteti in rokih dobav izredne, stremeti pa moramo za tem, da bi plasirali v direktnem izvozu čimveč izdelkov za prvo vgradnjo. To je najboljše jamstvo, dav razvoju in kvaliteti nebomozaosta-jali za drugimi svetovnimi proizvajalci. In kot tretja smer: dežele v razvoju. Ocene kažejo, da je to tržišče za nas izredno zanimivo zaradi možnosti direktne prodaje naših izdelkov in zaradi možnosti prodaje licence ter know-hOwa. V strukturi izdelkov pa je treba v prihodnje dati poudarek bolj profesionalnim izdelkom, ki zahtevajo več znanja in so materialno manj zahtevni. Tu mislim na namensko proizvodnjo ter proizvodnjo strojev in naprav. Še naprej pa bo naš osnovni program avtoelektrika z večjim poudarkom na elektroniki, ki jo bo avtomobilska proizvodnja vse bolj potrebovala«. »Splošna gospodarska kriza ni prizanesla tudi Avtoelektriki. Kaj menite o tem?« »Res,, naš položaj ni rožnat. Akumulacija je majhna in komaj pokriva' stroške izdelave. Primanjkuje nam obratnih sredstev, za bogatejše načrte nam že zmanjkuje kadrov, strojna oprema je izrabljena in v glavnem zastarela. Tudi na področju razvoja zaostajamo; še najbolj se to kaže na homologaci-jah novih izdelkov za zahtevno zahodno tržišče. Tudi na področju kvalitete smo popustili, kontrolne tehnološke in druge nujne organizacijske predpise vse manj spoštujemo in zunanji obiskovalci vse bolj ugotavljajo, da smo neorganizirana in nedisciplinirana delovna organizacija. Žal moram kritično spregovoriti tudi o delovnem okolju, ki je neurejeno, delovna oprema umazana in zanemarjena. Pri delu se obnašamo nedisciplinirano, odnos do naših, oz. družbenih sredstev je marsikdaj neodgovoren. Vsekakor je prav, da se teh problemov zavedamo, da jih poskušamo rešiti, saj bomo le tako lahko realizirali ambiciozno zastavljen razvojni načrt do leta 1990.« »Načrti so drzni, na drugi strani pa je še vrsta nerešenih vprašanj, vezanih na dosego zastavljenih ciljev.« »Da, res je, zato bom najprej namenil nekaj besed raziskovalno-razvojnemu področju. V zadnjem času smo prav tu precej zaostali, predvsem zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev, še bolj pa zaradi prepovedi uvoza opreme. Primanjkuje nam kadrov, opreme in ustreznih prostorov. Zato ne bo v prihodnje sprejeta nobena investicija brez hkratnega vlaganja v razvoj. Drugače bo moralo potekati tudi združevanje sredstev na ravni SOZD in sicer na podlagi svobodne menjave dela. Sredstva naj se združujejo samo za v naprej predvidene razvojno-raziskovalne naloge in le s strani DO, ki so za rezultate takih nalog zainteresirane. Naša prioritetna naloga mora biti lastna oskrba z orodji. Dokazali smo že, da znamo marsikatero napravo, ali stroj kvalitetno izdelati sami. Področje izdelave strojev in naprav se mora v prihodnje še bolj okrepiti v smeri izdelave specifičnih naprav za potrebe proizvodnje, posebej pa še pri izdelavi pripomočkov za avtomatizacijo in pocenitev proizvodnje. Najpomembnejši poslovni faktor je kakovost naših izdelkov, posebej tistih, khso namenjeni izvozu. Zato moramo kakovost zagotavljati skozi vse aktivnosti poslovnega procesa, spremeniti moramo nekatere naše navade in se dosledno držati proizvodnih procesov po predpisani tehnični dokumentaciji. Tudi naša proizvodnja zahteva vse večja vlaganja v sodobno opremo in avtomatizacijo. Če smo v preteklosti več investirali v infrast- PeterMivšek rukturo, mora biti naslednje obdobje, obdobje vlaganj v opremo, kjer bodo odločilni zlasti trije kriteriji: ekonomičnost investicije, izvozna usmeritev ter prestrukturiranje proizvodnega programa. Na področju komercialne dejavnosti bomo tudi v bodoče vodili samostojno prodajo za prvo ter drugo vgradnjo. Dolgoletna povezanost naše DO v SOZD Iskra, kjer Iskra Commerce opravlja del tržnih dejavnosti za vse DO, nam je omogočila dobre poslovne povezave in samoupravno sporazumevanje z dobavitelji strateških surovin, na tujih tržiščih pa optimalen vpogled v možnosti trženja naših izdelkov. Tako organizacijsko ureditev in delitev dela bomo materialno podpirali, naša naloga pa je, da razmerja z Iskro Commerce izpopolnimo in optimalno uskladimo z določili in duhom ZZD, da odpravimo še zadnjesledi proračunske miselnosti pri združevanju sredstev, hkrati pa podpiramo združevanje sredstev po načelih svobodne menjave dela in dohodkovne soodvisnosti. V takem organizacijskem sestavu smo skupaj z Iskro Commerce postavili cilj, da do leta 1990 dosežemo 43 milijonov dolarjev izvoza. Cilj je drzen, vendar je v skladu z družbenimi usmeritvami, deležen je družbene podpore in uresničljiv. Da bomo ta cilj dosegli, moramo odločno in v večji meri, kot doslej odpraviti razpršeno trženje in osredotočiti naše napore za izvoz na manjše število tujih večjih kupcev, spoštovati dobavne roke in obveznosti, pravočasno slediti svetovnim dosežkom avtoelektrike in tekoče razvijati ustrezne nove izdelke, poenotiti in tipizirati naše izdelke na nekaj osnovnih družin ter zagotoviti kakovost, trajnost in zanesljivost naših izdelkov.« Analiza stališč glavnega direktorja in usmeritve za delo v naslednjem srednjeročnem obdobju so bila deležna odobravanja in vse podpore, tako delegatov delavskega sveta DO kot celotnega političnega kolektiva. Z zavzetostjo vseh članov kolektiva so drzni načrti uresničljivi, kar je bilo poudarjeno tudi v intervjuju,' Marko Rakušček Dušan Šinigoj na obisku Minuli petek, 18. januarja so Obiskali novogoriško Avtoelektrike visoki republiški in občinski funkcionarji ter predstavniki vodstva SOZD Iskra: Dušan Šinigoj, predsednik izvršnega sveta SRS, Jože Šušmelj, podpredsednik skupščine SRS, Miha Ravnik, sekretar predsedstva CK ZKS, Marko Kosin, predsednik komiteja za republiške odnose pri IS SRS, Danilo Bašin, predsednik skupščine občine Nova Gorica, Albert Bevčič, predsednik IO SO Nova Gorica, Danilo Zorn, sekretar občinskega komiteja ZKS Nova Gorica, Boris Lasič, predsednik KPO SOZD ISKRA ter Pavle Gantar, pomočnik predsednika KPO SOZD ISKRA. Visoke goste je sprejel glavni direktor Avtoelektrike Peter Mivšek s sodelavci. Po prisrčni dobrodošlici jim je vodstvo DO predstavilo razvoj te naše velike novogoriške delovne organizacije, jih seznanilo s predvidenimi poslovnimi rezultati minulega leta ter z vizijo nadaljnjega razvoja Avtoelekt-'rike do leta 1990, oz. 2000. Goste je posebej zanimala strategija te delovne organizacije ter možnosti izvoza na konvertibilni trg in prenosa Iskrinega znanja in tehnologije v dežele v razvoju. Iz razprave je odsevalo prepričanje, da je za 20 milijonov planiranih dolarjev izdelkov v izvoz Avtoelektrike sicer lepa številka, vendar pa bi jo bilo potrebno glede na možnosti, še preseči. Predsednik slovenskega izvršnega sveta se je posebej zanimal za sistem delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov, ki bi moral zagotavljati dosego zastavljenih drznih ciljev in izvoza. Ob tej priložnosti je Dušan Šinigoj izrazil vso podporo sistemu stimulativne delitve osebnih dohodkov, ki je po njegovem mnenju lahko edino gibaloza dosego zastavljenih ciljev, dobrih poslovnih rezultatov in osebnih dohodkov. Ko so gostitelji predstavili potrebe po avtoelektričnih proizvodih ter obravnavo načina za večanje proizvodnje in njeno delno prestrukturiranje v zahtevnejše izdelke, namenske stroje in naprave, je Dušan Šinigoj posebej poudaril problem pravilnega načrtovanja in pridobivanja kadrov ter možnosti za boljšo izrabo strojnih zmogljivosti. Po razgovorih so si gostje ogledali namensko proizvodnjo specialnih električnih rotacijskih strojev. 8. stran era Iskra Kibernetika Načrti ali b* s ctif&v i&m Iskovatne dejavnosti Ob koncu leta navadno analiziramo uspešnost izpolnitve postavljenih ciljev. Prav tako sprejemamo načrte in usmeritve za nadaljnja obdobja, ki pa niso sad administrativne priprave ob koncu leta, ampak le zapis vseh predhodnih razmišljanj in predvidevanj kot tudi dilem in akcijskih načrtov čez vse leto. Tako smo tudi v DO Iskra Kibernetika že vso drugo polovico leta 1984 živahno razpravljali, tako o usmeritvah za leto 1985, kot tudi o pripravah za oblikovanje izhodišč za prihodnje srednjeročno obdobje. Osnova vsem dogajanjem, načrtom in usmeritvam je plan razvojno-raziskovalne dejavnosti. V Kibernetiki menimo, da so vsa izhodišča in konkretne naloge, ki jih le-ta postavlja, temelj dogajanj v vsej inovacijski verigi, s tem, da so pripravljalci tega načrta prav tako iz vseh okolij, ki kakorkoli vsebinsko prispevajo, da je načrt res naše skupno vodilo. Zavedamo se, da na sedanji stopnji razvoja in organiziranosti v DO Kibernetika ta veriga v celoti še ni sposobna vplivati na izhodišča načrta razvojno-razisko-valne dejavnosti, saj v tržni, razvojni in proizvodni sferi nimamo dovolj strokovnjakov, ki bi reševali probleme v vseh segmentih našega obsežnega proizvodnega programa. Nemalokrat mora biti krog soudeležencev v načrtovanju strategije dovolj vizionarski in mora upoštevati trende svetovnega razvoja, dogajanja na trgih domainvtu-jini ter akcijske sposobnosti celotne DO. Kljub pomanjkanju strokovnjakov, ki bi lahko vnaprej tvorno vplivali, analizirali in argumentirali naše cilje, smo prepričani, da so naše usmeritve v razvojno-razisko-valno dejavnost drzne in cilji pravi. Taka programska naravnanost je potrjena iz preteklih let in je ne kaže menjati. Zavedamo pa'se, daje bogatitev programa z novimi izvirnimi rešitvami na področju merilno-regulacijske tehnike, v povezavi z delovnimi sredstvi in računalniškimi sestavinami pot, ki bo zagotavljala ustrezen dohodek insocialno varnost vseh delavcev Iskre Kibernetike. Načrt razvojno-raziskovalne dejavnosti Iskre Kibernetike za leto 1985 je izdelan in usklajen s srednjeročnim planom teh dejavnosti. Značilnost tega načrta je, da je obsežnejši, saj v dobršni meri zajema tudi izhodišča načrta razvojno razsikovalne dejavnosti 1986—90. Operativna priprava je potekala vse od kolektivnega dopusta dalje in je bila povezana z raznimi razpravami na vseh ravneh, da bi čimbolj uskladili in koordinirali delo v DO Kibernetika. Razvojni kolegij, ki ga vodi direktor področja Rudi Zorko, redno mesečno razpravlja o vseh aktualnih temah razvojno-raziskovalne dejavnosti in s tem postavlja okostje razmišljanj o namerah razvojno raziskovalne dejavnosti v vsakem okolju DO Kibernetika. Ta razmišljanja poslovodni kolegij z glavnim direktorjem Petrom Kobalom na čelu utrdi kot obveznost za izvajanje. Med letom, zlasti ob menjanju razmer na trgu, vsezapisane usmeritve verificiramo glede na splošne vizionarske poglede in položaj na trgu. Izvozna naravnanost, akumulacija na delavca, uvozna sposobnost in socialna varnost celotnega kolektiva so osnovni kriteriji, ki nam odločitve tudi potrjujejo. Zavedamo se, da vseh načrtov ne bomo mogli izpolniti, saj ne moremo zagotoviti in izpolniti vseh pogojev, ki jih tak načrt zahteva. Zaradi tega pripravljamo: — prednostni vrstni red projektov in nalog na osnovi programskih, tehničnih in ekonomskih kriterijev; — strukturo vlaganj v posamezne usmeritve, kot poslovodno kategorijo za kreacijo strategije v povezavi s prednostno nabavo razvojne in druge opreme ter višino vlaganj vanjo, — kot posledico prioritete razvoja nih projektov pa določamo tudi prednost tehnološkega osvajanja* ki mu bomo zagotovili razmere za čimprejšnji prenos v proizvodnjo. Te prednosti bo poslovodni kolegij spremljal napodlagitržnihzako-nitosti in določal morebitno spremembo strategije razvojno-razis-kovalnih dejavnosti. Namen načrtovanja razvojno-raziskovalne dejavnosti je poleg konkretne opredelitve nalog tudi težnja k vse bolj povezanemu programu DO Iskre Kibernetike ter ustrezni programski delitvi med TOZfD. Izredno pomembna naloga je letos izboljšanje programske povezave Inženiringa s TOZD za obvladovanje kompleksnih merilno-regulacijskih problemov pri kupcih. Posebno pozornost bomo namenili dobavi ustrezne sodobne opreme in izkoriščanju tiste, ki jože imamo. Veliko več moramo storiti tudi pri povezovanju sodelavcev v Kibernetiki in izven nje za hitro izpolnitev prednostnih . nalog. Pri oblikovanju celovitega programa in razvoja Iskre Kibernetike ugotavljamo premalo pobud in medsebojnega povezovanja TOZD skupnega pomena (RTC, MN, Orodjarna, DSK—Inženiring) z ostalimi TOZD v DO in zunaj nje. Ocena dinarskih vlaganj v razvojno—raziskovalno dejavnost v letu 1985 je 1062 milijonov din, kar pomeni, da bomo v razvojno-raziskovalno dejavnost vložili 7.03% glede na plan eksterne proizvodnje v letu 1985, ali 14,2% načrtovanega dohodka v letu 1985. Pri tem pa niso upoštevana devizna vlaganja v višini 1,6 milijona dolarjev, za kar viri financiranja še niso določeni. Zaradi tega bo treba veliko naporov, da bomo izkoristili vse možne dinarske in devizne vire. Močan poudarek moramodatitu-di izboljšanju kadrovske Strukture v razvojno-raziskovalni dejavnosti, predvsem povečanju števila viso-kostrokovnih delavcev. Načrtovano povečanje za leto 1985 je bistveno premajhno glede na cilje, ki jih ima Kibernetika, zato je treba povečati napore za pridobitev novih sodelavcev. Brez stimulativnega nagrajevanja pa pri tem ne bo šlo. Pripravljeni smo se spopasti z vsemi težavami, ki nam bodo hotele preprečiti načrte,, zlasti pa zaupamo naši tradicionalni zagnanosti, da realiziramo več, kot smo načrtovali. Anton Pogačnik godbe z Iskro Commerce V tem sestavku želimo predstaviti nekaj osnovnih načrtovanih izhodišč razvojno-raziskovalne dejavnosti v letu 1985, ki jim bomo namenili vso pozornost. Pred kratkim so bili razgovori s predstavniki Iskre Commerce (Vipotnik, Cvar, Čufar, Stegnar, Re- snik in Bolka) in predstavniki Kibernetike (Kobal, Bevk, Trček in Pavlin). Iskra Commerce je letošnje' leto dovolj zgodaj poslala predloge sprememb za leto 1985 tako, da je bilo možno izdelati vse analize in izvesti dobre pripraVe. Glavni ugovor Kibernetikesejenanašalna preveliko stopnjo povečanja participacije Iskre Commerce in prenizek izvoz na konvertibilni trg, ob tem pa še prevelik delež neizterjanega denarja, ki se odraža v treh do štirih milijonov dolarjev. Predstavniki Iskre Commerce so pojasnili položaj in opozorili na probleme, ki nastajajo zaradi slabe kakovosti izdelkov, zastarelosti programa in prekoračevanja rokov. Govorili smo tudi ozačasnem uvozu, o maloobmejnem prometu in s tem o ustanovitvi posebne TOZD ter o prispevkih deviznih sredstev za Cranex. V Kibernetiki je posebej izražen problem plačevanja preteklih obveznosti iz naslova izgub firme Perles. Več bo treba storiti tudi za servisno dejavnost, ker se servisiranje programa delno izvaja v lastni režiji, ali prek servisov izven Iskre. Dogovori o izvajanju medsebojne aktivnosti so vsekakor koristna oblika medsebojnega sodelovanja in znak za doseganje boljših delovnih rezultatov. Ugotavljamo, da se izvoz ustavlja in da je fizični obseg izvoza manjši. Vzrokov je več, precej tudi izven Iskre. Na sestanku enotnega soglasja za vse aktivnosti še nismo dosegli, razreševali pa smo precej vprašanj. V letošnjem letu bo treba pripraviti tudi osnove za sporazum, ki naj bi veljal za naslednje srednjeročno obdobje. Nace Pavlin Razvojni kolegij vsak mesec razpravlja o aktualnih temah razvojno-raziskovalne dejavnosti (foto: Alojz Boc) Kondenzatorji |< Letos vse sile za povečanje proizvodnje Kolektivni poslovodni odbor DO Kondenzatorji Semič je tudi letos pripravil, še pred zaključnim računom, nekakšen pregled delasemiške delovne organizacije v minulem letu, pri čemer je seveda skušal ob koncu svojega lanskoletnega pregleda nakazati tudi nekatere naloge in obveznosti, ki stoje pred delovno organizacijo v letošnjem, 1985 letu. Iz zanimivega in daljšega lanskoletnega pregleda bomo skušali v skrajšani obliki posredovati nekatere najpomembnejše in najzanimivejše ugotovitve in dejstva. V svojem pregledu ugotavlja KPO DO Kondenzatorji, da je bilo 1984. leto že četrto leto zapored, ko so gospodarili v težkih in zaostrenih gospodarskih razmerah, ki vladajo tako doma, kot v svetu. Kljub tej ugotovitvi pa so vseeno lahko zapisali, da so lani dokaj uspešno poslovali, ker bodo vse temeljne organizacije združenega dela, združene v njihovi delovni organizaciji, poslovno leto pozitivno zaključile, kar je v razmerah, koštevilneTOZD marsikod drugje ugotavljajo izgube, pomemben dosežek. Vendar pa v lanskem letu niso v celoti izpolnili vseh nalog, ki so si jih bilizastavili v Semiču. Med njimi je najbolj boleče nedoseganje izvoznih načrtov v prodaji na konvertibilno tržišče. Po mnenju semiškega KPO bodo posledice tega dejstva občutili v letošnjem letu v obliki manjšega uvoza prepotrebnega repromateriala. Kljub temu pa priznavajo, da kljub velikim naporom, ki so jih zaposleni vlagali skozi podaljšano, nadurno delo, proizvodnja lani ni bila dovolj visoka, da bi lahko pokrila vse potrebe trga. Zadovoljiva oskrba z repromaterialom Oskrba z materialom je bila kljub številnim problemom in težavam lani še karzadov-oljiva. Pomanjkanje deviznih sredstev so premeščali s kompenzacijo, terminskimi nakupi deviz in izkoriščanjem blagovnih kreditov iz tujine, ki jih bodo morali vrniti v letošnjem letu. Vse to pa narekuje delovni organizaciji, da mora letos izpolniti izvozne načrte, pri čemer se mora zavedati, da bo položaj z nabavo in prodajo izredno težak, medtem ko na drugi strani pritiskajo zunanji kupci na znižanje prodajnih cen. To pa seveda terja, da naj letos v Semiču vložijo vse v povečanje proizvodnje, predvsem za tuji trg, ob hkratnem zmanjševanju vseh stroškov, ki nastajajo v proizvodnji in ob njej. Ko poročilo KPO v nadaljevanju poskuša realno oceniti rezultate prizadevanj na razvojnem in tehnološkem področju v lanskem letu, poudarja dvoje: prvič, da niso v celoti uresničili načrtovanih ciljev, hkrati pa so dokaj uspešno prodajali svoje izdelke doma in na tujem, drugič pa so žal puščali ob strani naloge, katerih uresničitev naj bi zagotavljala pravočasen nastop na tržišču z novimi izdelki, ki bodo imeli ustrezne tehniške karakteristike in bodo dovolj kvalitetni, njihova proizvodnja pa naj bi bila tudi v zadostnih količinah. Vzrok, da tega niso uresničili, tiči predvsem v premajhnem številu strokovnih kadrov, oz. tudi v njihovi nezadostni, ali neustrezni izkoriščenosti ter v nezadostnih strojnih zmogljivostih, karpajespetposle-dica neizpolnitve investicijskih načrtov. Vendar pri tem poročilo optimistično zaključuje, da bodo v letošnjem letu prebili ta začarani krog, za kar so lani že ustvarili nekatere pogoje. Sicer ne V semiških TOZD In DO so lansko leto zaključili brez izgub. morejo računati z bistvenim povečanjem števila strokovnih kadrov, pač pa naj bi s predvideno drugačno organizacijo in delitvijo dela, ustreznejšo motivacijo in stimuliranjem uspešnosti, dosegli večjo učinkovitost pri svojem delu. Pozitiven učinek bo prinesel tudi nakup proizvodne in laboratorijske opreme iz paketa IFC, ki se je sicer zaradi zunanjih vzrokov zavlekel iz lanskega v letošnje leto. Pogoji za nadaljnji tehniško-tehnološki napredek Vse našteto ter uresničitev še nekaterih pogojev, zajetih v načrtu za letošnje leto, naj bi torej omogočilo uresničitev nalog na področju tehnologije in proizvodnih zmogljivosti in stemtudi izvršitev proizvodnje kondenzatorjev v načrtovanem obsegu, hkrati pa naj bi bilo vse to tudi podlaga za nadaljnji tehniško-tehnološki napredek semiške delovne organizacije. Lani so v DO Kondezatorji zaposlili 240 novih sodelavcev, ki so poprijeli za delo povsod tam, kjer so ga starejši izpustili izrokbodisizara-di odhoda v pokoj, odhoda v JLA, ali pa so odšli drugam. Pretežni del novih sodelavcev se je prvič srečal s tovarno in njenimdelovnim utripom. Ko se v poročilu vprašujejo, kako so jih sprejeli medse, tpdi odgovarjajo, da sq,seTrudili po svojih močeh sprejeti novede-.lavce kar se da z razume-v'artjem in ustrezno pomočjo pri njihovih prvih korakih na novem delovnem mestu. Pri tem pa poudarjajo, da bodo morali ustvariti vsi skupaj ustrezne pogoje za odpiranje novih delovnih mest, —ztSsti za tiste mladerkTši še nabirajo znanje v šolskih klopeh, med katerimi pa je tudi precej njihovih štipendistov. Vendar pa so pri tem lahko spet samo žal ugotavljali, da je med štipendisti premalo takšnih, ki so pripravljeni spoprijeti se s tehniko in proizvodnjo. Zato menijo, da bo potrebno mlade smotrneje usmerjati in ktemuprispevatitudissa-mim vrednotenjem tistih del in nalog, kjer se nenehno srečujejo s pomanjkanjem ustreznih kadrov. Ob koncu pa v svojem novoletnem sporočilu KPO DO Kondenzatorji ugotavlja, da bodo s skupnimi močmi vseh delavcev, samoupravnih organov, vodstev na vseh ravneh in družbenopolitičnih organizacij, skušali izpeljati, uresničiti in izpolniti vse naloge, ki so pred njimi v letošnjem letu. D. Z. Iz tujega strokovnega tiska d lolvld loiv "Sl le' d IO Sprememba klime Iz globin severnega Atlantika so dobili znanstveniki pojasnilo za ^ sprert^jribo svetovne klime na zerrftjte Analizirali so morsko vodo iz globine in ugotovili, da že deset let postopno izgublja sol. Znanstvenikom je to zadosten dokaz za manjšo, izmenjavo vode med oceani, med arktičnimi in subtropskimi vodnimi masami.Vod- ni tokovi , kot izmenjevalci morske Vbde narrireč v veliki 't meri vplivajo na svetovno klimo s tem, da se spreminja količina ogljikovega^dicrkr sipa v ozračju,^W)večanš končf?^fA AVTOMO- BILSKO OHIŠJE i ■ -, if :• * -i M070U- AVOŠT ^omTki m* — iAMPION ItrKRA VOJAŠKA ZALOEA URANE ARELMK CENTRAL^ KURJAVE VRSTA ŽITA . MOlKt potomec POfcčKO- VANJE VEC VSEBINA MISLI SMISEL TORINO USTlt RE KLANC DELAVK JVAUAJST MESECEV KATCAkJ pouueue TESTttMli ZMESNIH NtoEVOH BPIRSK1 KRALJ IGRALNA KARTA S* «lUV. M- OTOKA FyhJ jamska RIBA BEU J^PORT OTOK tAttou BOfc KAJAK 7. EMVM SEJE&M TntiC- v^ou" umaucVi TIME KOS «1b' fF ANTON NHlVtjf- NA PEAZU- SKt KRAU KEN- element ZMIKAVT F0V*$IN- hejIa ETIOPSKI PLEMIČI NASLOV TUHUl KLUB MHSKl JA2AVWlKl (^LAV.M- C,ANE NIKELJ RAJO TALER UU6A TRST franc. ASTROLOG PREROK V t UKAN VERSKI MITOLOGIJI KAVLO fOSLDfJA .&8A BOŽJA* TOVAAJJA UVU16I