Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno. ^ Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Hokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; w vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h. * večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. novembra 1904. Poštno-hran. št. 864.846 Sušn in pomanjkanje krme. A. Vsem našim zadrugam v krajih, kjer je pomanjkanje krme. Malo ne v vseh zadnjih številkah našega lista bavili smo se s tem predmetom ter dali pač zadostna pojasnila in navodila. V zadnji številki pozivali smo tudi vse zadruge v krajih, ki so trpele vsled suše, da nam naznanijo, koliko in kako krmilo bodo rabile. K temu dostavljamo : „Splošna zadružna zveza“ na Dunaju je po naročilu c. kr. poljedelskega ministerstva že pričela z nakupom sena. Pozivamo torej zadruge, ki nujno rabijo seno, da nam to takoj naznanijo in navedejo seveda koliko. Tovornim se bode plačala z onih 500.000 K, koje je dala vlada kot prvi znesek v pomoč proti bedi. Seno mora naročnik, oziroma naročujoča zadruga — pri prijetju takoj plačati — in tudi to-vornino, — kojo si pa pri računu takoj odtegne, tovorni list pa kar nam dopošlje. Ker je popolnoma izključeno, da bi cena sena pozneje — v hudi zimi — mogla pasti, nujno pozi-zivamo vse zadruge, da nam ta- koj naznanijo, koliko sena — a tudi drugih krmil — da rabijo. Znesek, ki ga je vlada določila v pomoč proti pomanjkanju krme, — ni velik — in vrh tega se bode oziralo najprej na prva naročila — kdor prej pride, prej melje — naše zadruge toraj naj ne odlašajo. Samo ob sebi je umevno, da morejo krmila dobiti le kmetovalci-živinorejci in jamči naročnik, da se ne pripetijo kake zlorabe. B. Vsem našim zadrugam v krajih, kjer ni pomanjkanja krme. V okolišu naše zveze so pa tudi kraji, kjer suša ni škodila, kjer imajo toraj krmo in jo morejo tudi prodati. Zadruge v takih krajih naj takoj pozvejo pri svojih članih — a tudi pri nečlanih, koliko krme, kakšne krme in po kateri ceni — bi se dobilo, kar nam naj takoj naznanijo, da se pokupi, saj bi bilo jako nepraktično, če bi pri-važali od drugod krmo. Krmo, ki jo dobimo, v lastnem okolišu, porabimo seveda za bedne kraje v našem okolišu t. j. na Kranjskem, Primorskem in tudi v Dalmaciji — in če dobimo več, ko rabimo, pa oddamo v druge dežele — in še le primankljaj se bode dobil od drugod. Pripomnimo še, da moremo preskrbeti v to svrho stiskalnice sena. Naše vinorejske zadruge in dolžnost zadrug in zadrugar-jev napram njim. V okolišu naše zveze, ki obsega Dalmacijo, Goriško, Istro, slov. Koroško, Kranjsko in slov. Stirsko je vinoreja velikega, po nekod celo glavnega gospodarskega pomena. Ni toraj čuda, da je posvetilo zadružništvo tej panogi svojo pozornost. Sicer se še ni premnogo storilo, kar moremo le s tem opravičevati, da je pri nas zadružništvo še-le v razvoju, a nekaj vinorejskih zadrug pa vendar že imamo, bodi si, da je vinoreja in kletarstvo edini predmet njihovega delovanja, ali pa da se poleg drugih poslov tudi z vinarstvom bavijo. C e hočemo, da bode naša gospodarska organizacija popolna, moramo takim zadrugam posvetiti precej našega delovanja in skrbeti, da se v vseh pripravnih vinorejskih krajih ustanovijo vinorejske zadruge, s čim bode jako ustreženo vinorejcem samim a tudi odjemalcem. A naše delo bi bilo pač le polovično, če bi skrbeli le za ustanovitev vinorejskih zadrug, pa bi se ob enem ne brigali, kam da naj zadruge vino oddajajo. Ni naš namen, se ozirati samo na to, da dobivajo vinorejsko zadruge dobre odjemalce, — naš namen je, opozoriti na dolžnost, ki jo imajo naše zadruge in vsi zadrugarji napram vinorejskim zadrugam. Dolžnost, ki jo menimo, nam nalaga zadružna disciplina in pa splošni gospodarski oziri. Mnogo naših zadrug nakupuje za svoje člane vina i. s. lahko rečemo, da se gre pri tem za velike množine. Tudi kupujejo pojedini člani naših zadrug vina. Take zadruge in zadrugarje pozivamo, da se ozirajo pri nakupovanju vin v prvi vrsti na naše vi-norejske zadruge. Že imamo v vseh vinorejskih pokrajinah našega okoliša vino-rejske zadruge, toraj se more dobiti pri zadrugah, štajarska, dolenjska, ipavska, isterska, dalmatinska kapljica. Vsaka pojasnila dajemo rade volje mi ali pa „Gospodarska zveza11 in se nam naj naznanijo tudi morebitne pritožbe^ o ne-dostatkih ali predlogi — ter bomo skrbeli, da se nedostatki odpravijo a dobri predlogi izpeljejo. Prva zadružna tovarna za umetni kamen v Avstriji. Več meščanov trga Macen na Nižje Avstrijskem je ustanovilo zadrugo, na koje čelu stoji grof Ernest Kinsky, kije sam podpisal deležev za K 100.000. Izdelovati hočejo po nekem na Nemškem patentovanem načinu opeko za zidanje in sicer iz apna in dobrega, ostrega (srstečega) peska. Apno in pesek se zmešata in s paro močno stisneta v najraznovrstnejše oblike. Opeka je sive barve, je proti vlagi zelo malo občutljiva, kar dela stavbe suhe in prihrani še vnanji omet. Koliko je pri nas še ilovnatega sveta, kjer bi z domačim denarjem lahko napravili večja zadružna podjetja za žganje raznovrstne opeke, ki je zdaj za drag denar naročamo od drugodi, da celo iz Dunaja (nedavno je cela vas, ki je pogorela, dobivala strešno opeko iz dunajske ,,Wienerberger“ opekarne). Kolika nesmisel, ko bi lahko doma iz srebra (ustanovna glavnica) in ilovice kovali cekine. Isto velja o pesku in apnu, ki je marsikje na razpolago v dobri kakovosti, samo uporabiti gaje treba. Mlekarstvo v Avstriji. Vseh mlekaren je bilo koncem 1. 1903 v naši državi 1707, dočim jih je bilo 1902 le 1639, torej jih je nastalo novih — 68. Prirastlo jih je največ na Nižjeavstrijskem in sicer celih 73, tedaj več nego znaša celoskupna pomnožitev vseh mlek. zadrug v Avstriji (nekaj jih je preminulo). V ostalih kronovi-nah ni bilo v mlekarstvu imena vrednega napredka. Na Češkem sta nastali 2, na Gališkcm 4, na Kranjskem 2 novi mlekarni. Vsega skupaj štejejo: Peško 60 mlekaren (44 čeških, 16 nemških), Moravsko 103 mlekaren (88 čeških, 15 nemških), Sle-zija 16 mlekaren, Galicija 34, Bukovina 2, Spodnje Avstrijsko 217, Gorenje Avstrijsko 11, Solno-graško 1, Štajersko 9, Koroško 6, Kranjsko 42, Primorsko 58, Tirolsko 872, Predarlberško 276. Poleg tega je na Tirolskem in Predarlberškem velika množina manjših planinskih mlekarnic, ki predelajo na dan samo po 50 do 100 l mleka. Zasebnih mlekaren so našteli 234, največ v češkem delu deželnega kulturnega sveta za Češko (122). Danske zadružne klavnice. Na Danskem imajo 27 zadružnih klavnic, ki se pečajo z izvažanjem svinjskega mesa in štejejo 66.400 udov. Največja taka zadruga je v Koldingu; ima 7250 udov in je zaklala pred dvemi leti (1902) 67.025 prascev, naravnost ogromno število. V razliki od nemških takih podjetij, ki imajo bolj komplicirano delovanje, so zadovoljne danske zadruž. klavnice s tem, da osolijo in pripravijo obe prašičji polovici ter glavo in noge in jih pošljejo naprej. Kar je ostankov, to oddajajo bližnjim krajem kot sveže meso, ozir. kot klobase nižje vrste. Ščetine, ki odpadejo kakor tudi blato iz črev in pod. reči vzemo zadružniki kot gnoj nazaj, kri s posebnim mešalnim strojem pomešajo z melaso in otrobi ter to po zimi lahko in dobro prodajo kot krmilo. Uprava danskih kmečkih zadr. klavnic je tedaj mnogo bolj enostavna od one podobnih zadružnih podjetij na Nemškem, ki deloma oddajajo sveže meso konsumentom, deloma pa tudi izdelujejo razno trpežno blago iz mesa in klobase. In v Avstriji in pri nas na Slovenskem o takih zadrugah še nič ne vemo in zdi se nam kot bi čuli pripovedovati krasne bajke o deveti deželi, ko se nam popisuje življenje in delovanje danskega kmeta. Žalostno! Največ pa smo si sami krivi, ker nimamo nič poguma in podjetnosti in te je v prvi vrsti potreba pri omenjenih zadrugah. Kvišku torej! Vpis „Zadružne zveze66 v zadružni register. Kakor znano, sklenila je naša zveza na skupščini dne 10. decembra 1903 premembo svojih pravil, koja prememba se je nanašala tudi na ime, ker se je prejšnje ime „Gospodarska zveza11 spremenilo v „Zadružna zveza11. Seveda smo se ozirali pri pre-membi strogo na zakone, nam toraj niti na misel ni prišlo, da bi se nam delale težkoče pri registriranji premembe — in smo sc mogli le smehljati, ko so se začeli oglašati naši prijatelji, med temi taki, ki mislijo, da so veliki zadrugarji, s svojimi mnenji, ki so se pa vsa družila v eno glavno zahtevo, da mora „Gospodarska zveza“ likvidirati, in da se njena sprememba v „Zadružno zvezo11 ne more vpisati v zadružni register. Ker nismo verjeli, da je narekovala taka mnenja nenaklonjenost do nas, smo smatrali mnenje za plod velike nevednosti v zadružnih rečeh. Na to smo prejeli sklep ljubljanskega deželnega sodišča, ki je vpis res odklonilo, proti čemur smo se seveda takoj pritožili. Seveda je c. kr. višje deželno sodišče v Gradci našemu rekurzu ugodilo in se je prememba naših pravil registrovala že meseca feb-ru varija 1904. In naši prijatelji so začeli markirati veliko začudenje in še danes ne morejo uvideti, zakaj da se je „Zadružna zveza11 vpisala v zadružni register. Ker je mogoče, da se pri komu skriva za začudenjem res opravičena ukaželjnost — mi pa sovražimo nevednost — priobčujemo naslednje sklep c. kr. višjega deželnega sodišča v Gradci, s kojim je ugodilo našemu rekurzu: C. kr. višje deželno sodišče v Gradcu II. senat je vsled rekurza „Gospodarske zveze v Ljubljani, reg zad. z omejeno zavezo11 proti sklepu c. kr. dež. sodišča v Ljubljani od 5. januv. 1904 opr. št. Firm. 30 Gen. IL 96/li; 8 katm,n 86 JC ^ bila njena prošnja za vpis izpre-membe pravil, sklenjene na občnem zboru od 10. decera. 1903., v zadružni register, storila ta-le sklep. Rekurzu se ugodi ter izpodbijani sklep tako izpremeni, da se dovoljuje pri firmi: „Gospodarska zveza v Ljubljani, registrovana zadruga z omej. zavezo11 — „Volks-wirtschaftlicher Verband, registrirte Genossenschaft mit beschrankter Haftung11 — vpis na izrednem občnem zboru od 10. decem. 1903 sklenjene izpremembe zadružnih pravil v zadružni register ; zajedno se c. kr. deželnemu sodišču v Ljubljani nalaga oprava tega vpisa in sosebno postavni razglas izpremembe pravil ter obvestitev reku-rentinje pa tudi politične oblasti in c. kr. finančne prokurature. Razlogi. Ni moči potrditi mnenju prve inštance, da je izprememba pravil zadela bistvene točke zadružne pogodbe n. pr. firmo in predmet podjetja, članstvo in zadružne deleže, jamstvo itd. in sicer v takem obsegu, da se ne da spoznati kontinuiteta prejšnjega podjetja in se mora po pravici trditi, da se je ustanovila na mesto prejšnje zadruge čisto nova. Natančno pri-merjenje izpremenjenih in novih pravil ne pokazuje nikakršnih takih temeljnih in jedrnatih razlik, da bi se bilo bistvo dosedanje zadruge docela izpremenilo in da bi se nje kontinuiteta ne mogla spoznati. Predmet in smoter podjetja sta v glavni stvari in v bistvu ostala ista. Kakor je bila zadruga po dosedanjih pravilih v glavnem značaju zadružna zveza, tako je ostala tudi po novih pravilih; razlika med obema je le ta, da so dosedanja pravila poleg glavnega predmeta in glavnega smotra, ki sta dajala zadrugi baš značaj zadružne zveze, obsegala tudi res precejšnje število stranskih poslovanj in stranskih smotrov. Le so se ti izločili, je bilo to le umestno ali vsaj želeti je bilo, ker ni bilo jamstva, da se ne bodo vzpenjali čez meje edine pripomoči v dosego zadružnega namena. V novih pravilih so te stranske agende in stranski smotri izločeni in s tem je prejšnji glavni predmet in glavni smoter zadruge, naslanjajoč se na določila in predpise § 3. zakona od 10 junija 1903. št. 133 drž. zak., kot sedanji edini predmet in smoter podjetja točno preciziran in ustanovljen. S tem se strinja tudi nova označba zadružne firme: „Zadružna zveza11, ki jasneje izraža dosedanji edini značaj zadruge kot zveze več zadrug, — kar je bila v bistvu in glavni stvari tudi dosedaj — kakor je izražala dosedanja zadružna firma: „Gospodarska zveza11, prejšnji glavni značaj in glavni smoter zadruge. Z izpremembo pravil v tej smeri se ni nič izpremenil dosedanji pravni subjekt, ostal je marveč isti. Izprememba pravil glede članstva in zadružnih deležev pa je le potrebna posledica tega, da sta se predmet in smoter podjetja utesnila. Z označeno izpremembo se uvažuje le-ta utesnitev, ne da bi se kontinuiteta dosedanjega podjetja pretrgala. Enako neizogibna posledica te utesnitve so tudi določila o raz-družbi onih dosedanjih članov zadružne zveze, ki se zdaj izločijo iz zveze. Te razdružbe pač ni priličiti likvidaciji. Zvezin občni zbor pa se mora ob izpremenjanju pravil gotovo smatrati upravičenim do take izločitve, naj si tudi v tem oziru v dosedanjih pravilih ni bilo ničesar določenega, ker je gotovo opravičen skleniti, da se dosedanji obseg poslovanja utesne, ne da bi moral v to s vrbo skleniti razdružbo zveze in likvidacijo. Ker je potemtakem rekurz utemeljen, se mu je moralo ugoditi ter izpodbijani sklep v smislu navedb rekurznega sklepa izpremeniti. V Gradcu, 16. feb. 1904. Scheuchenstuel m. p. Denarni promet. Na tekoči račun so nam vposlale sledeče zadruge: Draga, h. i. p. (5.11) K Preddvor, „ „ „ „ Tržič, „ „ „ „ Sinčaves, „ „ „ V. Lašče, km. dr. „ „ Kropa, žreb. zadr. , „ 1600-— 275--3000-— 2000— 684-72 9 97 15 17 Kazaze, h. i. p. (6.11.) K 400 — Šturije, h. i. p. (12.11.) K 1600-— Tržič, h. i. p. (18. 11.) K 1000 B. Bistrica, „ „ „ (7.11.) 2500 — Preddvor, „ „ „ >) it 386-— P. Gradec, „ „ „ „ „ 1850 Krka, „ „ „ V „ 1900-— Sv.Jak.vR. „ „ „ n n 8000-— Senožeče, , „ „ n 600 Rečica lj., n n n n * 4000-— Sorica, „ „ „ „ rt 500-— Jesenice, , „ , (19. 11.) rt 1000 Planina, „ „ „ (8.11.) » 1000 — Col, n t> n (13. 11.) n 850 — S. Križ p. L. „ , „ „ n 1000 Semič, * » » „ 2000'— Št. Peter, „ „ „ n 600 - Selca, n n n rr n 2000 Srednjavas „ „ „ „ n 1200"— » n n p n „ n 2100 — Trnovo, „ , , M 5000 Marnberg, „ „ 1000-— Kropa, žreb. zadr. » rt 98 50 Struge, „ „ „ , 1000 Gorje, „ „ „ „ n 2000-— Toplice, h. i. p. n n 1000-— Senožeče, „ „ , „ n 500 Kropa, žreb. zadr. * , 27 44 Draga, „ „ „ n n 3800 — V. Lašče, km. dr. „ tt 1263 P. Gradec, h. i. p. (9.11.) n 2400 - Trnovo, „ , „ v rr 8000-- Draga, h. i. p. (20.11.) n GOO Smlednik, „ „ „ „ n 70 — Št. Peter, ,, ,, ,, (15. 11.) tt 1000 — Št. Peter, „ „ „ » 900 St. Peter, „ n ,, v 15 50 V. Lašče, km. dr. n )9 436 99 Metlika, „ „ „ n 10000 Tunice, „ „ „ „ n 2000-— Kropa, žreb. zadr. n „ 323-66 Kranjska g. „ „ „ n 4000 Cirknica, „ „ „ n 3000'— Cirknica, h. i. p. (16.11.) n 2000 — Rovte, „ , „ „ n 600 Staraloka, „ „ „ (10. 11.) » 14-20 Škočijan, „ „ „ v rr 5000-— Crnivrh, „ „ „ n 1500 Toplice, „ „ „ „ n 800-— Preska, „ „ „ n n 1100 — Zagradec, „ „ „ n 1500 Sv. Lenart, „ N 10000-— Sevnica, „ „ n 5000 — Borovnica, , „ „ >i 2000 Mengeš, „ „ „ n n 9-80 Št.Jur p. K. „ „ „ » 900-— Leskovica, „ „ „ (21. 11.) n 1000 B. Bistrica, „ „ „ , » 3500 — Laško, km. dr. n „ 250- Št. Jur p. K. „ , „ „ n 4000 Kropa, žreb. zadr. , „ 102 90 Št. Jur j. ž. h. i. p. w » 1000 — Tomaj, , „ . n 2500 Cerklje, h. i. p. (11.11.) n 10000 - Toplice, „ „ „ n n 1000-- V. Lašče, km. dr. „ rr 466 D. M. v P., „ „ „ n 220-— Gozjd, „ „ „ .*> » 2000-— Kropa, žreb. zadr. (22. 11.) „ 538 Planina, „ „ „ , n 3200 — Sv.Kunig., „ „ „ n rr 700 — Ig, h. i. p. n 2000 Št. Rupert, „ „ „ n „ 1000-— Srednjavas „ , n (17. 11.) n 1800-— Št. Jur o.j.ž. „ „ „ „ n 2500 Št. Ilj p. T., n „ 1000 — Dova, „ „ „ n rr 1500 — Sv. Erna, km. dr. „ rt 200 Češnjica, „ „ „ , , 4000'— Borovnica , „ , n n 2000 — Laško, „ „ rr 170 Kropa, žreb. zadr. „ n 13-76 Kropa, žreb. zadr. it tr 28-90 n h. i. p. n « 1500 Jesenice, h. i. p. (12.11.) , 3000- - » n n » , 637 — Trnovo, „ „ , , 3000 Tomaj, „ „ „ n , 4000 — Staritrgkm.h.i. p. n rr 50-30 Mokronog, okr. p. n , 585T4 Vipava, „ „ „ n n 19-80 na IZVANREDNI OBČNI ZBOR „Ljudske posojilnice, vesistvovnuo zadvuge z neomejeno zavezo66 v Ljubljani, ki sc vrši v pondeljek dne 12. decembra 1904 ob 6. uri zvečer v posojilničnih prostorih v Ijubljani, Kongresni trg št. 2. Dnevni red: 1. Avtentična razlaga sklepov občnih zborov o namenu posebnega rezervnega zaklada po § 13. pravil in sklepanje v tem. 2. Slučajnosti. Ljubljana, dne 21. novembra 1904. Za načelstvo: Dr. Iv. Šušteršič, Josip Šiška, načelnik. podnačelnik. Denarni prometi in bilance. Badernsko društvo za štednju i zajmove, registrovana zadruga na neograničeno jamčenje, za treću upravnu godinu 1903. Zadrugara bilo je dne 1. januara 1903 60, pristupilo ih je 9, izstupilo 2, stanje koneem g. 1903 67. Zadružnih dijelova bilo je dne 1. jan. 1903 K 220, primljeno tekom godine K 36, povraćeno K 8, stanje koncem godine K 248: odpovedano: 0. Denarni promet: K 133.34026. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) j K h Imetje (Aktiva) k h Dolgovi (Pasiva) K h Gotov. poč. godine . 304 — Zadružni dijelovi . 8 — Gotov. poč. godine . 599 30 Zadrnžni dijelovi . 248 — Zadružni dijelovi . 30 — Povrać. uložki i zajm. 10.075 77 Zajm. kod zadrugara 40.407 90 Uložci i posuđe . . 43.909 44 Uložci i zaj. nam dani 27.424 94 Tekući račun . . . 23 298 50 Od interesa dio spada Kapitalizov. interesi 1.441 83 Kapitalizov. interesi 1.441 83 Zajm dani zadrugar. 30.430 73 na 1903 . . . . 352 49 Ncizplaćeni troškovi 4 — Tekući račun . . . 27 041 24 Interesi 1.745 09 Tekući račun . . . 4.098 78 Cisti dobitak . . . 341 59 Zajmovi po vraćeni . 9088 20 Tiskanice . . . . 24 22 Kapit. kamata istog 255 08 Primljeni interesi . 1 407 55 Razno 181 54 Invent. 10°/o odbitka 196 19 Pristupnine i razno 105 45 Got. koncem godine 599 30 Knjige tisk. 100/o odb. 04 07 Predplaćeni interesi na zajm. nam dane 29 78 00.909 81 00 909 81 40.004 80 40.004 80 1 Buzetsko društvo za štednju i zajmove, registrana zadruga na neograničeno jamčenju. Zadrugara koncem g. 1902 580, u g. 1903 pristopilo 184, izstupio 1, stanje koncem g. 1903 763. Zadružnih dijelova krajem g. 1902 K 2.324, tekom g. 1903 primljeno K 732, stanje koncern godine 1903 K 3.056; odpovedano : 0. Novčani promet: K 475.822-98. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Gotovina u blagajni 1. januara 1904 . Vraćeni zajmovi. . Uložci Tekući račun. . . Primljeni interesi . Zadružni dijelovi . Upravni troškovi . 1.132 18097 123 301 87.922 7418 730 700 06 20 23 54 17 59 Zajmovi članovom . Vraćeni uložci . . Tekući račun . . . Interesi na uložke i isposode: a) izdani . . . b) uglavničeni Rezervni fond . . Zadružni dijelovi . Upravni troškovi . Uložen novac kod drugih zavodov . Za nakup pokućstva Gotov. 31. dec. 1903 96 718 50.759 80 078 2.008 4.901 222 4 1.050 100 12 3.992 98 50 30 27 24 29 15 40 60 239 907 79 239 907 79 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Gotovina u blagajni 31. decembra 1903 Zajm. kod zadrugara Zaostali kamati . . Zaostali kamati na tekući račun . . Utjerivi troškovi. . Vrijednost rez. fonda Uložen novac kod drugih zavoda. . Tekući račun . . . Inventar .... 3 992 173 575 3 818 2i i 5 3.320 501 6.649 224 60 08 84 17 20 06 91 64 Uložci i isposude . Zadružni dijelovi . Pretplaćeni kamati . Rezervni fond . . Cisti dobitak . . . 185 040 3.056 59 3 320 822 59 77 06 08 192 298 50 192.298 50 Hranilnica in posojilnica v Kazazah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za tretje upravno leto 1903. člani: koncem leta 1902 27, v letu 1903 pristopilo 4, izstopil 1; koncem leta 30; odpovedano; 0. Denarni promet: K 40.291'05. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži Pristopnine . . . Hranilne vloge . Vrnjena posojila Vrnjeni nal. denar . Prejete obr. posojil Bukvice Prejeti upr. stroški Plač. doneski rezervi Povrnj upr. stroški Got začetkom 1.1903 16 4 7.846 600 10613 572 2 48 48 5 492 85 61 04 75 50 50 52 20 Dana posojila . . Vzdiguj, hran. vloge Naložen denar . Upr. in uradni stroški Obr. hr. vlog izplač. Izplač. deleži glavni Obresti deleža . . Gotov, konec 1. 1903 9.700 4.928 5.380 13 9 10 206 48 41 79 40 89 Posojila Naložen denar . . Obresti nal denarja Inventar zodp. 10°/o Got. koncem 1. 1903 Zaostale obr. posojil 14.880 3 144 80 201 206 34 07 88 19 89 90 Dolfiži Dividenda od 1.1903 Hranilne vloge s ka-pitaliz. obrestmi . Predp. obr. posojil . Rezervni zaklad . . Cisti dobiček . . . 132 9 18.151 27 199 88 92 11 29 51 10 20.248 97 20 248 97 18 607 93 18 607 93 Vzajemno podporno društvo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejenim jamstvom, za enajsto upravno leto 1903. Člani: stanje začetkom leta 1.750, v upravnem letu prirastla 655, odpadlo 303, stanje koncem leta 2.102 z vplačani deleži v znesku K 11.882•—; odpovedano: 0. Denarni promet: K 4,883.980 57. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 268 784 82 Deleži 29.220 95 Predujemi .... 782 068 27 Deleži 239.563 87 Dopolnilni zaklad . 131 118 16 Pristojb. v rez. zaklad 14.206 61 Naloženo V. ods. . 33.000 — Hranilne vloge . . 547 857 19 Zamudne obresti . 1 435 01 Predujem! .... 916.291 64 Got. koncem 1 1903 332.695 33 Gotov 31. dec. 1902 325 055 86 Pristojbina . . . 9.033 17 Hranilne vloge . . 1,172.478 53 Cisti dobiček . . . 35.286 68 Predujem! . . . . 134 223 37 Hranilne obresti 68.241 47 Hranilne vloge . . 1,720 335 72 Režija 41.803 58 Režija 12.200 75 TroSki posojil . . 399 84 Izposojila . . . . 1 068 — Naloženo V ods. . 33 000 — Od glavnic na poso- Gotov. 31. dec. 1903 332 695 33 jilih I 177 91 Obresti nal. denarja | 4 905 18 Gotov. 31. dec. 1903 325 055 86 1 2,608 337 95 ||2,608 337 95 U 1,147 763 60 1,147.763 60 1 I Hranilnica in posojilnica na Ljubnem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za deseto upravno leto 1903. Člani: stanje začetkom leta 212, v upravnem letu prirastlo 14, odpadlo 22, koncem leta 204 s vplačanimi 465 deležev; odpovedano: 0. Denarni promet: K 589 709 96. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Vrnjena posojila. . 53 269 28 Dana posojila . . 79.353 15 Prejete hranil vloge 163.686 59 Izplač. hr. vloge 107.212 84 „ posojil obr 10.959 48 „ „ obresti . 1 040 82 „ upr. stroški 199 79 Upravni stroški . . 880 14 „ zamud obr. 366 69 Naložen denar . . 96 497 17 Vplačani deleži . . 140 — Nakupljen inventar . 117 80 „ vstopnine 48 — Prehodni zneski . . 88 51 Vzdignj. nalož denar 74.858 83 Za dobre namene . 90 — Prehodni zneski . . 112 — Nagrade .... 46 — Posestvo .... 82 — Izplačani deleži . . 220 — Razno 2 93 „ dividenda 66 11 Gotov, začetkom leta 9.239 33 Izplač. obr. deležev 1 71 Posestvo .... 46 — Davki 272 22 Razno 51 92 Gotov. 31. dec. 1903 26.980 55 U 312 964 92 312 964 92 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila Zaostale obr. posojil Naložen denar . . Nevzd. 0/o od tega . Prehodni zneski. . Inventar .... Posestvo .... Gotov. 31. dec. 1903 188.188 3 832 152.252 6.601 231 625 3.857 26980 54 71 98 91 13 64 70 55 Deleži Dividende .... Hranilne vloge s ka-pitalizov. obrestmi Predplač obr. posojil Rezervni zaklad . . Cisti dobiček . . . 3.970 853 368 593 631 6.493 2.029 50 49 32 74 11 382 571 16 382 571 16 Oprtaljsko društvo za štednju i zajmove, registrovana zadruga na neogračeno jamčenje, za petu upravnu godinu 1903. Zadrugara je bilo začetkom godine 209, pristupilo tekom godine 27, odstupilo 4, stanje koncem godine 232 s uplaćenim dielovima K 928. Novčani promet: K 49.27V68. Prejemki (Debet) ji K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Gotovina u blagajni 1. januara 1903 . Zadružni dielovi Uložci i posude . . Povraćeni zajmovi . Kamata Upravni troškovi sa pristupninom . . 1.012 108 14.062 7025 2 610 153 52 94 10 54 40 Povraćeni dielovi . Uložci i zajmovi . . Zajmovi zadrugarom Kamata Upravni troškovi Gotovina u blagajni 31. decembra 1903 16 4598 16.770 2 591 322 673 20 57 81 60 32 Gotovina u blagajni 31. decembra 1903 Zajmovi kod zadrug Pokućstvo .... Zaostali interesi kod dužnika .... Tekući račun . . . 673 56 532 174 3.268 820 32 91 80 87 Zadružni dielovi Uložci i posode . . Predplaćeni interesi od dužnika. . . Reservni fond 1901. Čisti dobitak . . . 928 59 294 136 839 271 05 47 84 54 | 24 972 50 24.972 50 61.469 90 61.469 90 1 Gospodarsko društvo za štednju i zajmove u Rabu, registrovana zadruga s neomedjenim jamstvom, za upravnu godinu 1903. Zadrugara je bilo početkom g. 1903 75, tekom godine pristupilo 86, istupilo 3, stanje koncem godine 158 s uplaćenim dijelovima K 320. Novčani promet: K 95.188'SO. Prejemki (Debet) nr " Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Zadružni dijelovi . 326 Povraćeni zadružni Novac po blagajni . 11 567 18 Zadružni dijelovi 320 Štedionički uložci . 49 073 61 dijelovi .... 6 — Viseči interesi . . 478 41 Uložci 48 360 30 Kapitalizov. interesi 986 69 Povraćeni uložci 1.700 — Zajmovi zadrugarom 36.899 89 Č'sti dobitak . . . 357 98 Prislupnina . . . 172 — Kapitalizov. interesi 986 69 Inventar, 20°/o odpisa 92 80 Primljeni interesi 707 65 Izdani interesi . . 17 51 Povrač upr. troškovi 87 52 Troškovi uprave. . 118 20 Vraćeni nam zajm. 1.546 11 Inventar .... 58 — Viseči interes. . . 478 41 Zajmovi zadrugarom 38 446 — Viseći interesi . . 478 41 Gotov. 31 dec. 1903 11.567 18 53 377 99 53.377 99 49 038 28 49 038 28 Gospodarsko trgovačko društvo u Dobrinju, registrovana zadruga na ograničeno jamčenje, za upravnu godinu 1903. Broj članova koncem godine 1903: 115. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Zadružni dijelovi , Pristupnina . . . Zajam od Dobrinjsk društva za št.i za j. Od prodaje robe 1.221 115 2600 1.422 12 Izplata robe . . . Članar. Svezi u Pul Namještaj .... Upravni troškovi Povrata članarine . Gotovina u blagajni 31. decembra 1903 3.977 100 289 258 1 732 17 08 12 75 5.358 12 5.358 12 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) j K h Gotovina u blagajni 31. decembra 1903 Zaliha robe . . . Dužnici za robu . . Namještaj, 2°/o odb. Zadr. dio kod Sveze u Pulu .... Dakle gubitak . . 732 4.058 281 283 100 17 75 11 77 28 11 Zadružni dijelovi . Dug trgove, za robu Dug Dobr. društvu za šted. i zajmove 1.220 1.634 2 618 60 42 U 5.473 02 5.473 02 : 1 Kmetijsko društvo pri Sv. Emi, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za peto upravno leto 1903. Člani: stanje začetkom leta 584, v upravnem letu prirastlo 2, odpadli 3, koncem leta 583 z vplačanimi deleži v znesku K 1.752-—; odpovedano: 0. Denarni promet: K 53.519-85. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) nr h Dolgovi (Pasiva) K h Got. začetkom 1.1903 381 89 Izdatki za blago. . 24 380 25 Inventar, 10°/o odpis 269 25 Neporavnane fakture 7.999 06 Pristopnine . . . 4 — Voznina 391 19 Vrednost blaga . . 14.640 03 Izposojila .... 9 300 — Vplačeni deleži . . 1 60 Užitnina, kurjava in Terjatve na blagu . 4.204 20 Deleži 1.752 — Prejemki za blago . 26 251 37 svečava .... 473 01 Naložen denar . . j 2 — Pripisane obresti 389 86 Izposojila .... 400 — Upravni stroški . . 280 — Predpl. obr od izpos. 21 38 Rez zaklad 31. dec. Uradni stroški . . 30 72 Gotov. 31. dec. 1903 557 87 1902, °/o. , . . 229 78 Davki užitninski. . 7 88 Rez. zaklad 1. jan. Plačane obresti . . 489 12 1903, °/o ... 8 26 , glavnice . 405 50 čisti dobiček . . . 15 17 Časopisi in inserati 4 32 Izplačani deleži . . 19 — Gotov. 31 dec. 1903. 557 87 27 038 86 27.038 86 19 694 73 19.694 73 T Konsumno društvo Sv. Štefan ob Žili na Koroškem, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za osmo upravno leto 1903. Člani: koncem leta 1903 štela je zadruga 161 udov z ravnotoliko vplačanimi deleži; odpovedano: 0. Denarni promet: K 69.168'71. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Got. začetkom 1.1903 73 78 Izplačana dividenda 992 03 Golov 31. dec. 1903 86 81 Deleži 2 992 74 Vplačani deleži . . 26 77 Orodje 8 67 Naložen denar . . 567 73 Posojila 2 100 — Prejemki za blago . 34.527 21 Izplačani deleži . . 40 — Inventar .... 381 54 Neizpl. obr. deležev 405 58 Vrnjena posojila 200 — Vknjiženi dolgovi . 10 768 79 Dolg na blagu . . 17.638 63 Izdatki za trgovino . 2.669 02 Vrednost blaga . . 14.926 86 Rez. zaklad . . . 3 159 90 Izdatki za blago . . 30 631 23 Tekoči računi . . 311 70 Dividenda .... 746 58 Gotov. 31. dec 1903 86 81 34 627 76 34 627 76 27 043 43 27 043 43 II Kmetijska zadruga v Št. liju pod Turjakom, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za upravno leto 1903. Člani: koncem 1.1902 70, v upravnem letu pristopilo 0, izstopilo 3, koncem leta 67. Deleži: začetkom 1.1903 K 528‘20, v upravnem letu prirastlo K 9, odpadlo K 30; koncem 1. K 507'20; odpovedano: 0. Denarni promet: K 20.980-89. Prejemki (Debet) | K h Izdatki (Kredit) 11 h Blag preost. 1. 1902 j 66 07 Izdatki za blago . . 6.483 53 Prejemki za blago . 7.039 97 Izdatki za inventar . 225 77 Vplačani deleži . 9 — Voznina 205 52 kposojila . . . . 3 410 Upravni stroški . . Najemnina za 1.1903 Zaostala najemnina Izplačani deleži . . Pridobninski davek . Zavarovalnina . , Vrnjena izposojila . Obresti za 1. 1903 . Zaostale obresti . . Gotov. 31. dec. 1903 579 45 20 30 14 4 2.540 168 139 69 08 60 51 74 10 19 u 10.525 04 10525 04 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . Vr. inv., lO’/o odpis Vr. posl, 10°/o odpis Ara za stavb, prostor Naprej plač. obresti Tirjatve za blago . Gotovina 31. decem 1903 1 700 1 229 360 20 14 981 69 32 62 42 88 19 Izposojila .... Dolg na blagu . . „ „ poslopju . Deleži Rezervni zaklad . . 50/o obr. od tega . Na dolg voznina iz kolodvora . . . Čisti dobiček . . . 3 450 102 100 507 99 4 40 70 61 20 76 99 87 I 1 IJ 4375 43 4 375 43 Kraško vinorejsko društvo v Tomaju, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za trinajsto upravno leto 1903. Člani: začetkom leta 70, v upravnem letu prirastel 0, odpadlo 24; koncem leta 46 z vplačanimi deleži v znesku K 1.880-—; odpovedano: 0. Denarni promet: K 5.360'28. Prejemhi (Debet) K h Izdatki (Kredit) K | h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost 1. 1902! Prejemki za blago . Prehodni . . . . Zapadli deleži v dobro zadrugi . . 403 2.055 20 250 73 10 70 Izplačani deželi . . Vrnjena izposojila . Vzdrževalni stroški . Naložen denar . . Inventar premični . Upravni stroški . . Poštnine .... Obresti deležev . . Gotov. 31. dec. 1903 250 909 767 600 96 4 1 1 98 70 39 60 32 36 38 78 Vrednost blaga . . Vred. nepremičnega inventarja . . . Vred. premic, inven. Naložen denar . . Gotov, konec 1. 1903 1.008 3.844 255 600 98 92 46 78 Deleži . . i . . Neizpl. obr. deležev Rezervni zaklad . . Cisti dobiček . . . 1880 326 2.356 1.244 79 23 14 2 729 53 2 729 53 5 807 16 5.807 16 KMETIJSKO BERILO. Poljedelstvo. ModrinOTO kolobarjenje. (Mlajši starejšim v pomislek.) Oče Modrina, istna je, vi ste gospodar natančno tako, kot stoji popisano v knjigi. Kar ste se naučili in prevzeli od svojega očeta, to zvesto hranite in ne pustite najmanjše spremembe zraven. Samo vrata v hiši imajo sedaj ključavnice mesto starih kljuk, kajti s kljukami ni mogoče, kakor pravite, več izhajati, ker prihaja preveč gostov s predolgimi prsti. Trske in celo oljne leščerbe ste tudi že opustili, petrolej ali kameno olje gori ceneje, daje lepšo luč in veliko menj sitnosti. Staroslovanski leseni plug ste tudi spravili na podstrešje med staro šaro, vaši voli in konjiči stopajo čileje pred lepim Sakovim plugom iz čistega železa. Mesto stare ovsene brozge, ki so jo pili vaši pradedje, pijete zlato pivo, kadar se vam gabi voda, v mnogih krajih ljubi ljudstvo bolj rujno Božjo kapljico iz trte zvito, a marsikje „žrou (lastni izraz mnogih prizadetih) človeška bitja mesto vsega druzega špirit. Z eno besedo, oče Modrina, marsikaj ste morali, na dobro ali na slabo, vendar le spremeniti. Ljubi čas hiti naprej, časi se spreminjajo („tempora mutan-tur“ je rekel že rimski kmet, star kot zemlja) in mi se spreminjamo ž njimi. Kdor ne napreduje, nazaduje, se zgubi. Oče Modrina! Tako je, kot sem rekel in to velja posebno za kmete, za vas. Kmetje, ki imajo še danes tropoljsko gospodarstvo (en del prahe), kmetje, ki bi radi še pridelovali brošč (rastlina za škrbanje in praskanje sukna), ali oblajst (Isatis tinetoria rastlina za barvanje sukna. Obe rastlini so v preteklosti mnogo sadili in rabili), danes, ko izdelujejo tovarne lepe krampeže za sukno in je z rudninskimi barvami krasno barvajo, taki kmetje se potiskajo sami polagoma na podstrešje med staro, neporabno šaro in navadno pride posestvo njihovo prej ali slej na boben. In prav jim je. Zakaj pa se ne ozirajo na čas, v katerem živijo. Mi se moramo ravnati po času, svet se ne bo po nas. Laški pregovor v slovenski obliki se glasi: „Kdor če živeti, se dobro imeti, ta mora svet vzeti, kakor že je.“ (Chi vuol vivere e star’ bene, pigli il mondo come1’ viene). Kmetje, ki žive v krajih, kjer cvete sladkorna industrija, n. pr. po Češkem, sade sladkorno peso, zavržejo staro kolobarjenje, urede svoje njive za pridelovanje pese in —dobro jim gre. Pokrajine s zemljo za cikorijo pridelujejo veselo cikorijo itd., z eno besedo, prideluje se, kar da kaj zaslužka, za kar je zemlja pripravna, za kar imamo na razpolago delavne moči, za kar so ugodne podnebne in tržne razmere, a nič več pametni kmetje ne pridelujejo, kar so očetje nekdaj pridelovali in močno gojili. Marsikje pridelujejo dandanes repo za seme; za seme se skupijo lepi denarci, pravijo, toda ti ljudje nimajo zemlje zato. Pšenico pridelujejo, kjer ni tal zato. Cene prideluje ječmen, in njegovo ječmenovo polje bi bilo komaj dobro za ajdo. Jaz hočem le reči, oče Modrina, kdor hoče urediti svoje kolobarjenje, mora imeti najpreje jasen pojem o svojem polju, si mora reči: „Jaz imam tak in tak svet, na takem svetu rastejo take in take rastline, torej moram po tem urediti svoje kolobarjenje. Gori v Trepetali je precejšnja ploskev ilovnatega in glinastega sveta s črnico (humus), na takem svetu se izvrstno počuti pšenica, ječmen, pesa; tam zraven Mihelnovega vrta je ledina s srednje dobrim svetom dovolj globoka, da varno in lepo obrodi rž in krompir; težko ilovnato in glinasto parcelo v Spovinah bom zasejal z grašico, ovsem in bobom; lahka, plitva, in peščena zemlja na Ježah dobi ajdo, rž; globoka, sveža, srednje težka njiva na „Gmajenci“ dobi nemško in domačo deteljo; lažji svet obsejem s seradelo (krmska rastlina, pri nas malo znana), na vlažen svet pride švedska detelja; bela detelja raste na težki, vlažni in suhi zemlji. Kolobarjenje bo tedaj zelo različno za onega, ki ima tabo različna polja. Ako bi hotel vse obdelovati po enem kopitu, kakor se žalibog tolikokrat zgodi, tedaj mora iti navzdol in njegovo gospodarstvo bo žalostno. Ravno tako nespametno bi bilo, ako bi hotel kdo na polji, daleč od doma, pridelovati rastline, ki dajo veliko dela, kakor n. pr. trgovske rastline. Tu bi prišlo delo predrago; delo in čas bi snedla ves dobiček. Na takih parcelah napravite trajne nasade (kulture); posejte jih s krmo za seno. Ako imaš jasnost glede zemlje, tedaj poglej še, kako stoje razmere ozir vlage, globočine, humoz-nosti (je-li ima zemlja dovolj črne prsti ali ne), kako je zemlja pognojena. Zelenjadne rastline, gomolji (krompir na pr.) listne rastline (zelje) potrebujejo toplih, humoznih tal, obilo kalija, fosforne kisline in dušika. Rž zahteva fosforno kislino v prvi vrsti, potem pa dušik in kali; za grah in grašico je treba posebno apna k prejšnjim gnojilom izvzemši dušik itd. Ko si urejaš kolobarjenje, moraš biti na jasnem ozir množine gnoja in moraš se nadalje vprašati: Kakšne so tržne razmere (cene), predno sadiš to ali ono rastlino ? Koliko utegneš pridelati te rastline? Kolik bi bil kosmati dohodek ? Koliko me bo stalo delo? Moj ljubi očaModrina! Kakor vidite, kmet prav za prav ne sme biti nikakov tepec brez glave j treba se mu je mnogo učiti, treba mu je svet poznati, treba poznati naravo. Za kvarte in domino, za gostilno, za lov mu ne preostaje časa. Take reči niso za kmeta, kaj takega si more privoščiti samo oni, ki denarja ne služi sam, ki igra, samo za nekaj let vlogo gospodarja za kratek čas. Pojdite le večkrat po svojem polji, premišljujte, računajte, kako bi si mogli več pridobiti. Bodite pa previdni; napredujte polagoma, ni treba takoj podirati sveta, ne vihrajte divje v vse novo. Mirno, premišljeno k stvari. Dandanes to ni več tako težko. Gnojila so na prodaj; stroji so na prodaj ; železnica spravlja pridelke naprej, po ceni in hitro: z eno besedo, stvar gre če le človek hoče. Uredite si kolobarjenje, da boste imeli gospodarstvo, kakor na vrvici. Vsaka rastlinica mora biti na pravem mestu; vsaka pride za rastlino, ki je njena prava predhodnica : delo je razdeljeno, nikdar se ne kopiči, kolobarjenje je pravilno vrejeno. Od leta do leta se povzdiguje kmetija; vedno ro-dovitnejši postajajo travniki in njive; vedno je lažje gospodariti; vedno bolj se množijo letni dohodki gospodarjevi. Premišljeno, dobro premišljeno, zrelo premišljeno postopajte. Polagoma do cilja! Bog blagoslovi vaše delo, oče Modrina in vsi slovenski kmetje! _______ —o— Sadjarstvo. Tropine od sadja In njih poraba. Letošnja letina se mora šteti bolj med slabe. Po leti suša, na jesen pa deževje storilo je mnogo škode na pridelkih, tembolj mora toraj kmet paziti, da tisto, kar je pridelal, spravi v korist kolikor največ mogoče. In med tem so tudi sadne tropine pri stiskalnicah vredne, da jih porabimo do čistega v dobiček. Te se porabijo lahko na več načinov. Najprej se lahko napravi iz njih kis. Treba jih razdrobiti in namočiti in razdrobiti v gorki vodi ter za par tednov pustiti na ne premrzlem mestu. Pomniti je, da je za napravo kisa potrebna primerna gorkota, zato je dobro, da se namočene tropine hranijo na bolj toplem mestu, kakor pozneje tudi posoda z kisom. Kadar smo tropine s kisom že izprešali, še te tudi niso za zavreči. Večkrat se zgodi, da primanjkuje hrane za plemenske svinje v dolgi zimi. Takrat se povprašuje, ali ima kakšen sosed še kaj plev za oddati ? Mesto te še precej drago plačevati, pomaga si kmet sedaj v jeseni s tem, da iztisnjene tropine presuši na zraku, da ne splesnijo. Te se potem p videvajo h kuhovini za svinje; to pa po malem, da žival od njih kisline ne dobi skomine in rahlih zob. Brez dvoma ima tropina še vendar več redilnih snovij, nego pleve, katerih dostikrat ni drugo, nego same špičaste rese. Kmet, ki želi gojiti mlado sadno drevje, tudi ne sme pozabiti, sedaj si posušiti tropin, da iz njih dobi peške za seme. Ako so le-te skup stisnjene čez zimo shranjene, se jim v plesnobi skvari kaljivost. Treba jih toraj razdrobiti, na zraku presušiti in potem shraniti tako, da so obvarovane prehudega mraza, mokrote in pa miši ali ptičev. Le tako se mu bode mogoče zanesti, da, kadar v spomladi naseja v drevesnici mladi zarod, mu bode ta gotovo kalil in rasteh Iz tega razvidimo, da se pač izplača porabljati tropine. In ravno sedaj v jeseni, ko so še sveže, je pravi čas, da si je kmet lahko okovari. Kmetje ne pozabite na to! Pohorski. Perutninarstvo. Umetno perutnlnstvo v Ameriki. Povzeto po knjigi „Umetno perutnistvo“ spisal v nemščini Herman Schneider, 1904. Kakih 40 let sem bo, kar je postala perutninoreja v Ameriki obrt. Farmovec, energični obdelovalec ameriške planjave z železno voljo je kmalu umel izrabiti ugodne predpogoje in vse obilne tehnične pridobitve zadnjega časa zatonu-lega stoletja praktično izkoristiti. Predsodkov Američan ne pozna in da bi smatral stvar, ki mu prinaša veliko dobička, za „otročjo14 mu niti na misel ne pride. Ameriško perutninstvo je večinoma v rokah farmovca, njegovo gospodarstvo je za to kot ustvarjeno; skupnih vasij, kot pri nas, tam ni, mnogokrat je gospodar oddaljen več ur od svojega soseda. Mnogo farmovcev, ki so spoznali vrednost perutninstva, je spremenilo svoje kmetije v velike perot-ninarske zavode, o kakoršnih pri nas niti pojma nimamo. Imamo sicer tudi pri nas sem pa tj e kak perutninarski zavod (v severni polovici naše države jih je več, na Kranjskem mi je znan samo oni v Tržiču na Gorenjskem), po Nemškem in Francoskem celo mnogo, a ena velika razlika je mej zavodi na evropski celini ali kontinentu in mej onimi onstran morja. Pri nas cepimo in razbijamo svoje moči s tem, da gojimo po več vrst; ker ne vemo, kateri vrsti naj bi dali prvo mesto, zato si jih držimo več, težjih in lažjih, upajoč tako zvišati rentabilnost, Američan pa posveti vse svoje znanje in prizadevanje enemu plemenu, pa ima tudi potem velko-letne uspehe. Ako si ogledamo sliko takega ameriškega zavoda, takoj opazimo nekaj značilnega za ameriške razmere : tu ni nič stisnjenega ali malekostnega, ne zidovja in drugih ograj, vse je složno, lično in enostavno. Kako veliki da so ameriški perutninarski zavodi, o tem le par zgledov. Vzemimo takozvano oks-foresko perotninsko farmo. Kako duhohito je napravljena staja za plemenske race. Misli si dve dolgi vrsti nizkih kočic drugo vštric druge v določeni razdalji morda kakih 30 metrov. Vsaka vrsta ima 20 oddelkov po 50 plemenskih rac in vseh teh 2000 živali nakrmiti v eni uri ni nobena umetnost. Vmes mej obema vrstama je namreč zelo prostorno dvorišče, vsak oddelek ima svoj ograjen prostor kot tekališče in svoj ograjen oddelek v velikem ribnjaku, ki veže obe dvorišči. Nad teka-liščem je izpeljan na koleh majhen železen tir in iz železnega vozička se ob svojem času trosi krma na široke deske na tleh, za vsaki oddelek posebej. In potem vzgajališče mladih rac, kako ti je zopet bistroumno napravljeno! Sredi poslopja kurilna soba in na obe strani pred njo in za njo se razteza nizko poslopje. Vsaka polovica ima zopet na desni in na levi po 17 oddelkov, vsega skupaj je tedaj v 140 m dolgem poslopji 4 X 17 =68 oddelkov. Oksforska farma je proizvela predlanskim z 68 valivni-cami po 360 jajec 38.000 rac in 29.000 piščancev. Druga velika račjereja je ona gosp. Truslova v Stroudsbergu, ki producira na leto po 25—30.000 rac. Njegovi valivni vspehi niso nič posebni. L. 1902. je dobil iz 43.602 jajec samo 21.160 rac, to je 481/2°/o vseh podloženih. Evropejci hočemo imeti najmanj 70°/o, drugače stroj ni za nič. Amerikance je popolnoma zadovoljen s 50°/o. On si pravi: ako dobim iz 2 jajec eno raco, tedaj se mora to brezpogojno izplačati. Amerika se ponaša, da proizvaja največ perutnine na svetu. Toda pri tem niso odločivne velike farme? ne, ampak splošno razširjeno umetno perutninstvo tudi po najmanjših kmetijah. Vsak farmar, naj ima 10 ali tisoč akrov zemlje v lasti (1 akr je 0‘4 ha) se jasno zaveda, kakega pomena, da je perutnina in še posebej, kako veliko vrednost, da ima umetno valjenje in vzgajanje za gospodarja. Najbolj priprosta žena ti zna na prste našteti, katere prednosti ima valivni stroj pred naravno kokljo kokodačo. Da je to izredno razširjenje umetnega perutninstva ustvarilo trdi obrt, ki si jo večjo težko mislimo, to si lahko razlagamo. So tovarne, ki razpošljejo na leto čez 50.000 valivnic in veliko čez 100.000 umetnih kokelj za vzgajanje mladičev. Bistroumju in neutrudni ener-žiji priprostih farmovcev se ima zahvaliti Amerika v prvi vrsti za svoj sloves na polju perutninstva. — o— Kokoš „minerka66. Kokošja pasma minorka je prišla k nam iz Španskega, do sedanje popolnosti pa so jo pripravili Angleži. Perje te krepke, postavne kokoši je gosto in bogato in leži tesno na telesu. Najbolj priljubljena barva je temnočrna z bogatim zelenkastim kovinskim sijajem. Imamo pa tudi bele minerke, kojih perje mora biti lesketajoče belo kot svila. Jajca, ki jih znese ena kokoš na leto po 180 do 205, tehtajo 60, 70, da celo 80 gramov eno, pa tudi čez. Jajca so snežnobela. Meso minorke je nežno in belo; doraščen petelim tehta do 41/2 kg, puta kake 3 do kg. Ako pomislimo še, da je to pasmo zelo lahko rediti, da ne potrebuje veliko prostora, tedaj si lahko razlagamo, zakaj da jo ne samo kratkočasarji ampak tudi kmetje vedno bolj cenijo. Splošno. Zimsko delo. (Pismo starim in mladim slovenskim očancem.) V par tednih, tako kaže koledar, se prične zima, ljubi oča Andraž in čeravno smo še v pozni jeseni, vendar je pozorišče v naravi urejeno bolj za nastop zime s svojimi golimi vejami in piskajočo burjo, ki preveva kosti, zgodnjim mrakom in poznim svitom. Pomlad, poletje in jesen so proč s svojim veseljem in žalostjo. Nastopa zima s svojim veseljem in delom. Prijazno sedite zvečer skupaj v hiši, ženske predejo (kjer se je še ohranila ta lepa domača obrt), vezejo, šivajo, krpajo, kramljajo o tem in onem in zimski večer je za nje rajski večer, ki razvedri srce in dušo. Možakarji vlečejo iz svojih pip, gredo v gostilno, si pripovedujejo o slavnih činih starih dedov in požrtvovalnosti ruskega vojaka v vojski, o utrdbah in podkopih portarturskih ter o drugih učenih rečeh ali pa mečejo — kvarte. Po dnevu pokrivajo gospodar, domači sin, hlapec in dekla podsipnice z repo in peso ali mlatijo na podu, spravljajo drva, vozijo gnoj, lapor, delajo kompost v velikih kupih. V hlevu je glavna skrb, da je enakomerna toplota in da se krma pravilno meša in pripravlja. Živina se skrbno glešta in snaži, dovaja se s prezračevanjem svež zrak, gnoj se vsaki dan potrese s sadro (gips), da ne nastanejo razne bolezni in zato, da ostane dragocena rastlinska redilna snov, ki ji pravimo dušik, v gnoju ter ne izpuhti iz njega v podobi sopare. Glavna skrb se obrača seveda na krave; saj so ravno te po zimi nevsahljiv studenček, po katerem kaplja dnevoma grošek v hišo ali pa skupaj konci meseca v obliki kron in pe-takov. Kar se vprežne živine, posebno rejenih volov, neobhodno ne potrebuje, to se čez zimo proda. Brejim kobilam je treba streči posebno pazljivo, da se pač ne prehlade in ne zmočijo. Krilati rod na dvorišču pa dobi vsaki dan za malo južino zmečkanega kuhanega krompirja s korenjem še gorko, na to potrese skrbnejša gospodinja, ki bi rada zimskih jajec, še pest mesne moke (ki se dobiva po nizki ceni pri Fattinger-ju, Dunaj); a ob enem skrbi, da leže kurje grede nekoliko nad zemljo, da niso premrzle, ne vlažne, ne usmrajene, da ni v njih polno mrčesa, zato naj bodo tla v kokošnjaku potre- sena s pepelom, peskom in apnenim prahom. Kakor vidite, ljubi Andraž, je dela tudi po zimi do vratu, samo oči je treba odpreti, da se ga najde; posebno važne so po zimi tudi razne zboljšave na njivi in travniku, izdelava in poprava dobrega orodja za poletje i. t. d. Da ne pozabim, oče Andraž! Tudi duševno življenje mora biti po zimi čvrsto in živahno. Zima je čas duhovne setve. Poleg skrbnega izvrševanja dolžnostij napram Bogu in cerkvi, skrbite ljubi oča, da bodo udje Vaše družine, posebno sinovi od 16. leta naprej čvrsto in redno obiskavali shode bodisi kmetijskega ali izobraževalnega društva, ki je pri Vas; rečem Vam: kmet, ki ni vpisan v nobeno dobro društvo, sploh ni kmet, on ni poljedelec, on sploh ne spada v naš svet. Pravi, napredni kmetje se posvetujejo po zimi o skupnih podjetjih, kako bi si napravili skupno konsumno društvo (in nič se ne boje, če drugače misleči nasprotniki preklinjajo v dno pekla taka podjetja), čutijo že davno potrebo Rajfajzenove posojilnice, ustanovitve mlekarske zadruge, nekdo jim svetuje dobroto zavarovanja za življenje, drugi jih roti, naj skupno popravijo občinsko pot, kije sramota zanje in Kajnovo znamenje njihove zanikrnosti, gd. učitelj navdušuje k skupnemu naročilu dobrega sadnega drevja za spomladansko saditev, naštevajoč najprimernejše krajevne vrste in tako dalje. Zima je in ostane polje za duhovno setev in v vasi, kjer delujejo gg. župnik, župan in učitelj ter gospodarji lepo mirno in pogumno drug z drugim, tam je krasno, lepo živeti. V takih krajih se ljudje ne prekljajo s pravdami, ne posedajo cele dnevi po gostilnah, v takih vaseh je zapisana na duševnem praporu vsakogar besedica „delo“, in kjer je delo, mirno, zavedno, vrejeno delo, tam je sreča in blagostan doma. Slavno delo — okoli Božiča ali novega leta — najlepše in najvažnejše zimsko delo pa je račun, kajti kjer se ta še ni naselil, naselil tudi v najmanjšo kočico, tam o pravem gospodarstvu ne more biti govora. Danes tudi kmetijstvo ne shaja več brez računstva, kakor trgovina že davno ne, kajti danes gospodarimo s trgovcem vred tudi kmetje s pomočjo parnikov, železnic, brzojava iu vsakovrstnih iznajdb, ki vse vplivajo zelo močno na poljedelstvo in je spreminjajo. Kmet mora dandanes hočeš-nočeš misliti po trgovsko, mora računati, delati, ako noče da pride pod kolo. Kmet mora zdaj po zimi računati : Koliko si nažel, nakosil, nakopal, naruval? Koliko stane tebe samega 1 stot žita, 1 liter mleka, 100 kg krompirja, 1 kvin-tal sena? Kaj moraš spremeniti, ako nisi ničesar pridobil, ampak imel celo zgubo ? Kakšno je bilo kolobarjenje na tvojem polji? Ali je bilo pravo, ali ga je pa morda treba spremeniti ? Kako imaš postaviti rastline v vrsto kolobarjenja, da bo vsaka stala na mestu zanjo najbolj ugodnem ? (Če tega ne veš, čitaj pridno in s premislekom Rohr-mauovo „Poljedelstvo14, poglavje o „kolobarjenju11.) Ali naj pomnožim pridelovanje žit ali krmskih rastlin? Ali naj rabim umetna gnojila ali shajam z domačimi gnojem, ali naj pomnožim število molžne živine ? Ali naj vpeljem trgovske rastline, kakor zelje, lan? i. t. d. i. t. d. O, ljubi kmet, to je zimsko delo, delo polno okrepčila, polno veselja, a tudi delo, ki prinese dobiček, denar v hišo, če je prav premišljeno in dobro izpeljano. Pač dobro vem, ljubi oča Andraž, da niso vsi in da v mnogih krajih je le malo kmetov zmožnih vse to izpeljati. Časi so bili preje preslabi, malo se je storilo za izobrazbo kmečkega stanu in še zdaj se ga zanemarja na odločivnih mestih. Tu si mora kmet sam pomagati. On si mora poiskati dobrega sveta v kmetijsko-izobraže- valnem društvu, on se mora kot čevljar in krojač, pek in mesar učiti brati, mora imeti naročen dober kmetijski list, on enega, njegov sosed zopet enega in tako naprej. On se mora s svojimi prijatelji razgovarjati o tem, kar je čital, mora se dalje izobraževati. Pred vsem pa se ne sme strašiti leto za letom delati račun o svojem gospodarstvu. In to ni tako težko. Ako pridno bere „Narodnega Gospodarja11, dobi v njem tudi navod, kako mu je to storiti. Ubogajte me oče Andraž in ne boste se kesali. Računanje edino Vam pomore preko hriba. Rado Podgorski. Zelje, kako ga oko variti na zimo, da bode ukusno. Mnogokrat se sliši tožba: „Tako lepo zelje nam je zraslo, ali sedaj po zimi se nam je pa skoraj spridilo, kaj je neki temu vzrok?11 Na to odgovarjamo v kratkem, da se je zelje skvarilo vsled nepravilnega ravnanja, kadar se je spravljajo v shrambe. Da se to nebi več zgodilo, naj služi o tem kratek pouk o spravljanju zelja. Najprej nam je treba oskrbeti močno kftd, katera je najboljša iz hrastovega ali pa mecesnovega lesa. Dober je zato tudi drugi les, samo da je dosti močno narejena, da se zelje v kadi sme dobro potlačiti in zatem obtežiti, da pri tem vode nikakor ne spušča. Ako se namreč to zgodi, je zelje ravno radi tega gotovo skvarjeno. Kadar se zelje spravlja, naj se, če mogoče, to zgodi ob suhem vremenu. Ako pa je v tem času vedno dež ali sneg, naj se ono deva pod streho na manjše kupe, pusti za kak dan ležati, da se mokrota nekoliko odteče, (le se je pa prigodilo, da je zelje na njivi zmrznilo, ne kaže ga sekati tacega prej, predno se je samo stajalo. Zeljnate glave sekajo naj se previdno, da pri tem ne padajo na prst in se oblatijo. Prst se namreč težko da osnažiti, pa je zelju vsled gnjilobe močno škodljiva. Zatoraj pa se mora zelje, predno se glave režejo, vselej skrbno in previdno osnažiti. To se zgodi, da se glave od zunaj olupi in otrebi vse gnjilobe in nesnage, nato se glava prereže čez sredo in sedaj se izreže tudi sredina, katera je pretrda za rezanje k zelju. Se le sedaj se dd zeljnata glava pod nož. Priprava za zelje rezati je menda v raznih krajih različna. Vendar bodi si že taka ali taka, urejena mora biti tako, da reže vedno jednakomerno, to pa ne predebelo, pa tudi predrobno ne. Prvo je preokorno za v lonce in na mizo, drugo pa se v kadi preveč sprime in rado gnjije. Narboljša mera širokosti rezanega zelja je okoli pol centimetra. Tako, pa jednakomerno narezano zelje nar-bolj kaže za na kmetsko mizo. Sedaj pa, kam in kako naj se zelje shrani? Rekli smo, da v dobro pripvavljeno kad, katero je postaviti najboljše v kleti, to pa zaradi primerne toplote po zimi. Ondi naj se postavi kad kje bolj v sredi, to pa zato, da je več prostora v visočino, da se radi tega zelje lažje bolj trdno potlači, kar mu je čez vse potrebno. Predno sc zelje začne nositi v kad, položi se na dnu kadi po jedna vrsta celega zeljnega perja, to pa zato, da se pri izjemanju zelja od dna posode lažje odlušči. Sedaj se vsuje v kad jerbas zelja, katero se osoli vsaj z jedno pestjo soli in ko je to čez par minut z snažno umitimi nogami ali pa še bolje s tolkačem že do dobrega potlačeno, prinese se drugi jerbas, kateri se zopet osoli in potolče. Tako se ravna, dokler ni posoda polna. Tukaj pa mi je še nekaj omeniti. Da ima zelje bolj prijeten duh in okus, prideva se k soli navadno precej kumine. Nekteri radi dišave priporočajo celo nekoliko popra in gvirca v zrnu, č. g. žup- nik Kneip pa svetuje celo brinjeve jagode. Vendar to stori vsak po svoji volji in okusu, potrebno ravno ni. Samo soli mora biti zadosti. Ko smo zelje tako potlačili v kad, skrbeti nam je, da se ono sedaj zadostno obteži. Prirezati nam je iz desek primerno dno, katero se naloži navrh, pa mora biti za prst manjše na okoli od kadi, da se ne naslanja. Na to dno se naloži za utež zadosti kamenja, ali pa se pripravi vijak, da se zelje stisne. To stiskanje traja po več tednov, dokler se zelje ne skisa. Pa tudi kadar se zelje že odjemlje, se ne sme pozabiti na utež, samo da manjši velja. Kdor bo tako ravnal, si bode prihranil zelje, to okusno jed — za celo leto, brez da bi se skvarilo. Pohorski. Naročevanje v tuzemstvu izhajajočih časopisov in perijodičnih listov po posredovanju pošte. Priobčujemo naslednje izvod iz naredbe c. kr. trgovinskega ministerstva na Dunaju, 17. oktobra 1904 št. 54057. 1. ) Poštni uradi prevzemajo naročila na tuzemske časopise in pe-rijodične liste v ta namen, da je odpošljejo časniškim upravam. 2. ) Casniške uprave, ki dopuščajo, da jim naročila na ta način dohajajo, imajo bljižnjemu c. kr. poštnemu uradu naznaniti pismeno časnike in perijodične liste v svrho, da se iste vknjiži v čas-niški imenik I. Prijava mora obsezati: Ime časopisa ali perij odičnega lista in morebitnih rednih prilog, kraj, kjer izhaja list, kolikokrat izhaja, naročbeno dobo (ali mesečno ali četrtletno i. t. d.), sedež časniške uprave, oddajni poštni urad iste in naročbeno ceno za odpošiljanje potom pošte v tuzemstvu. Istotako sc ima vsaka prememba naznaniti pismeno dotičnemu poštnemu uradu. Casniški imenik I. izide vsako leto v polovici decembra; v polovici mesecev marca, junija, in septembra izidejo dodatki k istemu. Da se prijave ali popravke more uvrstiti v časniški imenik ali dodatke, morajo se poslati najmanj štiri tedne pred zgoraj navedenimi obroki; v nasprotnem slučaju bi se ne moglo jamčiti za uvrstitev. 3. ) Pri naročbi časopisa ali perij odičnegu lista plača naročnik naročnino in poleg te, pristojbino 10 st. za poštno posredovanje; to pristojbino se zahteva samo jedenkrat, ako naroči naročnik istodobno veče število iztisov jednega in istega časopisa ali istega perijodičnega lista in ako naročbena doba teh iztisov istočasno pričenja in neha. Naročiti se more samo za dobe naznačene v časniškem imeniku. Naročnik udobi o izvršeni naročbi in plačani naročnini pobotnico. 4. ) Naročila in naročnine pošiljajo se nemudoma pristojnemu poštnemu uradu časniške uprave, ktere dolžnost je, da iste pri poštnemu uradu prevzema. Dolžnost časniške uprave je, ako ni izjavila, da bode naročila in naročnine pri poštnem uradu sama prevzemala, da nastavi v to svrho pooblaščenca, kteri udobi vsakikrat poštno-uradni izkaz o prijetih naročninah. Za hranjenje se ne zahteva nikake pristojbine. Z izročbo naročila in naročnine je dolžnost poštne uprave storjena. Na preklic izvršenega naročila se samo ozira, ako ni bilo naročilo in naročnina časniški upravi še izročena. Pristojbine 10 st. se ne vrača. 5. ) Poštna uprava jamči samo za vplačane naročnine v oni meri, kakor za poštne nakaznice. V širši meri ne jamči poštna uprava in posebno ne za redno izročevanje naročil in naročnin za dolžnosti in obveznosti, ktere ima izdajatelj za vrnitev naročnin v slučaju da časopis prestane izhajati i. t. d. Na vsak način je to jako pametna in jako potrebna odredba. Ker smo že poslali postnemu ravnateljstvu izjavo, s k oj o smo privolili v ta novi način naročanja lista, se bo mogel ,,Narodni Gospodar" v bodoče tudi na ta novi način naročiti. Za posestnike na ljubljanskem močvirju. Da se povspeši obdelovanje močvirja in izkoriščavanje šote na ljubljanskem močvirju, določilo je c. kr. poljedelsko minister-stvo večji znesek in je razpisalo več državnih daril. Ta državna darila se bodo podelila: 1. ) za uzorno umetno pridelovanje krme na nepokritih močvirnatih tleh ; 2. ) za uzorno poljedelstvo na nepokritih močvirnatih tleh ; 3. ) za uzorno vrtnarstvo na nepokritih močvirnatih tleh; 4. ) za primerno porabo šote. Natančneji pogoji se najdejo v listu: „Zeitschrift fiir Moorkultur und Torfverwertung“ — letošnji zvezek št. 5. — oziroma je zvejo prizadeti pri svojih občinskih za-stopih. Nove dopisnice. Že nekaj dni so v prometu nove dopisnice, medtem ko stare ostanejo še v rabi. Nove dopisnice se razlikujejo od starih, da imajo na levi strani trikotni prostor, na katerega bo zapisal odpošiljatelj svoj naslov. Okrask, ki je bil nepotreben, izostane. S tem, da iz- polni izpošiljatelj oni prostor, si zagotovi, da se mu dopisnica vrne, ako je ni mogoče dostaviti naslovniku. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 37.: (J. H. v T.) Katere vrste jabolk naj cepim, da bi jih dražje in boljše prodal nego mašančkarje ? Odgovor 37.: Mašančkar tvori jako dobro kupčijsko blago in je toraj prav priporočljiv, ker rad rodi in jabolka so jako trpežna. Ako imate mnogo prostora, da se izplača zasaditi še par drugih vrst, potem bi Vam svetovali kanadsko rej neto (Canada Rtte.), ananas (Ananas), zlato zimsko parmeno (Winter-Goldparmane), baumanovo in sivo francosko rejneto (Baumann’s in Graue franzosische Rtte.), ter mogoče še štetinca (Stettiner) kaselsko rejneto (Casseler Rtte.), in pisanega kardinala (Geflammter Kardinal). Je sicer še mnogo takih vrst, ki bi pri Vas dobro vspevale, toda boljšo kupčijo bodete napravljali, če posadite le malo vrst pa mnogo od ene sorte, ker potem je obiranje in spravljanje mnogo lažje in tudi cenejše, ker se več naenkrat naredi. Tudi je priporočljivejše pomno-ževati bolj pozne vrste. Vprašanje 38.: (J. H. v T.) Je zdravo pokladati živini jabolčne tropine ? Odgovor 38.: Ge jih le živina rada je, potem ji lahko brez skrbi pokladate bodisi frišne ali že kuhane tropine. Seveda ne smejo biti že pokvarjene. Navadno jih živina sprva ne mara, a potem se tudi tej krmi kmalu privadi. Prenajesti se pa ne sme. Vprašanje 39.: (J. H. v T.) Ali res ni dober sveži konjski gnoj za gnojenje vinogradov. Je bolje rabiti ga samega ali pomešati z drugim gnojem. Kedaj je bolje gnojiti, jeseni ali spomladi? Odgovor 39.: Sveži konjski gnoj je dober za gnojenje v težkih, ilovnatih in bolj mokrotnih zemljah, ker zemljo rahlja in jo ogreje. Ni pa priporočljiv v peščenih zemljah. V takih je bolje pomešati ga s kravjim ali s prešičjim gnojem, ker sta bolj mrzla. Gnoj se navadno le spomladi ob prvi kopi podkopava, zlasti pa še razkrojen, vležan gnoj; toda podkoplje se ga lahko tudi jeseni, pa plitveje, da hranila v teku zime ne zginejo pregloboko v zemljo. Prinnmčn en ■ Vzajemna zavaroval-rnpurOCd se . llica proli požarnim škodam In poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša. Dmnrn -ret InH nerabljeno, proda neka UlllcllU *d. IGU mlekarska zadruga. Pojasnila daie .Gosnodarska zveza1. I ali dva mlekarska učenca sprejme večja mlekarska Zadruga. Pojasnila daje „Zadružna Zveza1. Badema (v Istri), , svoji zadružni kleti 4000 lil črnega in 500 bi belega vina. Kdor hoče kupiti izborno istrsko kapljico po zmernih cenah, jo dobi zanesljivo pri gospodarskem društvu v Bademi. Službo poslovodje leten mož, ki že več let deluje pri velikem konsumnem društvu ter vse tozadevne posle popolnoma pozna. Več se izve pri našem uredništvu. Zajamčeno pristno vino Kmetijsko društvo v Vipavi veliko množino, katero prodaje za mašna vina belo od 40—30 kron 100 l postavljeno na postajo Postojna. Rudeče pa od 35—40 kron. Zadrugam in večjim odjemalcem oddaja vino po izjemnih znižanih cenah. V zalogi je tudi tropinsko žganje. Na Nižje-Avstrijskem proda se 1155 oralov gozda Starost in vrste: 285 oralov 61—80 let 224 „ 31—60 , stare smreke, 365 „ 21—40 „ jelke, hoje, bukve. 181 „ 1-20 „ Oral je 57 arov. Cena: 360.000 K; potrebna svota: 180.000 K. Ker se dobijo za zemljo kupci, se da to posestvo dobro parcelirati — in ostane kupcu gozda samo les. Poizvedbe na: 3—1 R. R. 122 posterestante. Karlovi vari. Češko. Združene tovarne za volnene izdelke prodajo letos spet samo po meni direktno konjerejcem približno 4000 takozvanih vojaških konjskih odej. Gena: 1 samo K 4-40 in par samo K 8*40 (6 parov poštnine prosto.) Odeje — tpinnosive — so debele in trpežne ter grejejo kot kožuli, velikost 150/200 c?n, toraj pokrijejo celega konja. — Razločno pisana naročila naj se pošiljajo na Stelner-jevo komisijsko trgovino združenih tovarn za odeje, Dunaj II., Taborstrassc 27. — Denar se pošlje v naprej, sicer se naročilo izpelje proti povzetju. Za odeje, ki bi ne prijale, vrnem denar. Velika ponaročila, tako od posestnikov Gebauer, Noisternig, Mallnilz, župnik Bardin, Lang, Rotter, Suchodoli itd. IS!—i! Kmetovalci rešite svojo živino mehčine in krhkosti kosti, kar je po mnenji živinozdravnikov neizogibno, ker ima letos krma premalo rudninskih snovij s tem, da ji redno pridevate garthel-novo Majno apno. Nekaj dek vsaki dan v preprečenje koristi več, kot ravno toliko kil, če se je bolezen že pojavila. Potrebuje se za pol leta zn eno kravo 6—7 kfl, za 1 svinjo 3—4 /r ti v ^rac^cu’ Annenstrasse 26. O S-4 r$ r*4 o fT^lS ?ro5im berite! pre5im berite! »IR v_i — ▻> Ti s r$ KI Zadovoljno jfam potrdim, da so od $aše cenjene tvrdke ti ti C-*" J> za našo mlekarno postavljeni stroji, in mlekarske oprave sploh «3 najboljše kakovosti in nas v vsaki svrhi popolnoma zadovoljujejo. ti ti* O (J[ opravičenim ponosom se zato lahko sklicujete na tukajšno mle- •ti G> M karsko opravo, katera se gotovo lahko prišteva k najmodernejšim o ta O ti« o CL, delovršbam. Spoštovanjem Deželna mlekarna in šola ja sirarstvo v jarome riju, Moravsko. Kromeriž, dne 20. maja 1903. (Anton (iiisiffl, /. r. ravnatelj. ti- CT> e e s e • e e • • • • • e Gospodarska zveza centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, Gradišče št. I (uhod: Kongresni trg št. 16) j g za svoje elane vseh gospodarskih potrebščin, posebno pa umetnih gnojil: Tomaževe žlindre, kalijeve soli, solitra, superfosfatov itd., modre galice, žvepla, krme, koruzne moke, otrobov itd., semen, živine, strojev, orodja itd.; vseh gospodinjskih potrebščin; vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov. Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 kg. naprej. • e e • e • e e e • e • C-fr* rti! rmamnn na patent valjčkih z inazljivimi tečaji OlrUJI Zd. I cZtUlluU lahko za goniti, kar prihrani 40°/o moči Reznica za repo in krompir, Mlini za drobljenje in mečkanje, Parnica za živinsko klajo, Prenosljive štedilne peči szkema7 liranimi ali neemaljiranimi vloženimi kotli, stoječe ali za prevožnjo, za kuhanje in parjenje živinske klaje, krompirja za različno poljedelsko in domačo porabo itd., potem Stroj za kuruzo roškati, Mlini za čiščenje žita, Čistilni stroji trijerji Stiskalnice za seno in slamo, Stroji za mlatiti, viteli, jekleni plugi, va-larji in brane. Najboljši stroji za sejati „AGRICOLA“ (zistein s premakljivim kolesom) jako priročni, brez spremenjalnili koles za vsako seme, za v goroJn dolino. Samotvorne patentovane briz-galnice za pokončavanje gren-kulje, na drevju in hmelju, škodljivcev, peronospore itd. Vse to stroje izdeluje po najnovejši odlikovani napravi Ph. Mayfarth & Comp. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par DUNAJ, II./1. Taborstrasse št. 71. " 24-6 Obširni leatalogi brezplačno. — Zastopniki in prodajalci se iščejo. Izdajatelj: Zadružna Zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik; Ivan Rožman, uradni vodja „Zadružne zvezeu. — Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani.