• .-.y^mm
m ii


tw&m

mm


na leden.
■
A
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
EVE! AMERIKA
Excellent
mednim.
p - ,
rfP
9>. NO. 93.
CLEVELAND, O. PETEK 15. NOVEMBRA 1912.
LETNIK
ROViCBi

Povsod po Ameriki nabirajo za Rudcči Križ na Balkanu. Čehi so poslali pet tisoč dolarjev.
OKLIC SLOVENCEM!
—Slovenci in Slovenke! Naši brati Cehi, Slovaki in Rusi so žrtvovali ogromne svote za stotisoče ranjencev na slovanskem bojišču. Ameriška vlada, je s pomočjo Rudečega Križa poslala $15.000 na Balkan, Slovenci v Ljubljani so naibran 20.000 kron, češki Sokol je daroval 50.000 kron, clevelandski Cehi in Rusi so nabrali čez $5000. Na desetisoče ranjenih Srbov. Bulgarov in Črnogorcev leii na bojišču brez pomoči in postrežbe. Da, poročajo, da psi ližejo ranjencem rane. Uso
—Tako poceni kot se sedaj prodaja zelje, se ni še nikdar prodajalo. Farmarji na farmah ga prodajajo po $3.00 ton, a po Clevelandu se prodaja od $4.00 do $5.00. Zelja se je letos izvanredno veliko pridelalo in je tudi kislo zelje tako poceni, da se ga dobi po $4-5° barel. letina je bila dobra.
Društvo sv. Vida, št. 25 K.S.K.J. ima na zahvalni dan svojo društveno veselico. Baje so odšli lovci že na lov na purmane, da jih prinesejo za žrebanje. Več prihodnjič v dopisu.
—Društvo Delavec, št. 51 S.D.iP.Z. ima v nedeljo, 17. no vcmb'ra prvo društveno veselico v Kogojevi dvorani, in sicer ob priliki enoletnega društvenega obstanka. To društvo jako ltpo napreduje, ima izvrstno vodstvo ter marljive člane. Posebnost na veselici bo. žrebanje za lepo zofo, ki je vredna $35.00. Rojakom pri-
Rusi mobilizirajo proti Avstriji.
Ruski ministri so sklenili, da mobilizirajo pol milijona vojakov na mejo proti Avstriji in proti Rumuniji. Rusi so povedali Avstriji, da je najbolje če miruje, ker sicer ji bo slaba predla. Srbi so prišli kljub protestom do Adri-janskega morja.
Strašni prizori na bojnem polju. Turki sekajo roke Kristijanom, rečejo nosove in ušesa ter iztrgi^ejo oči siromašnim prebivalcem. Drinopolje je padlo. Turki prosijo Bulgare same za mir. Bulgari bodejo narekovali mirovne pogoje Turkom. Brezprimerno junaštvo in hrabrost srbskih in bulgarskih junakov. Že samo ime Bulgar prežene Turke v beg.
Delav. konvencija
da vojske je strašna. Vsak priporočamo, da se udeleže vese-

za te slovanske žrtve, za naše brate, je prostovoljen, dan iz usmiljenega srca, in upamo, da ne bo Slovenca, ki ne bi prispeval v tako blag namen. Siromaki smo Slovenci, in tudi naše trpljenje je veliko, zato pa bije v nas gorko in plemenito srce, ki čuti in razumeva bolj kot drugi bratsko bol in bratsko gorje. Storite, kar vam veleva zlato slovensko srce!
V torek ob 8.. uri zvečer v Knausovi dvorani naj se zberejo ljudje, da se določijo ko-lektorji po naselbini. Ti 50 u-pravičeni nabirati darove, katere sprejema tudi naše uredništvo. Darovi se potem pošljejo na ljubljanskega župana, kot predsednika Rudečega Križa za Balkan, in tam razdelijo darove pravično. Imena darovalcev, ki darujejo vsaj en kvo-der se objavijo. Drugi slovenski listi se se že oglasili za darove, zato naj ne zaostanejo tudi Clevelandski Slovenci za drugimi. Poleg seje bo v torek pVi shodu tudi nekatj govorov o položaju na Balkanu.
—-Kdorkoli hoče videti v nedeljo, 17. noverribra v Knausovi dvorani igro "Detektiv*', ta naj pusti doma slabe in kisle obraze, vso čemernost in nevo ljo, prinese pa naj dobre in roke, da se bo držal za telo, ko se bo smejal. Enako šaljive bt»rke kot je "Detektiv" še nismo imeli zlepa na cleveland-skem odru. Videli bodemo tri oaenjene može, ki postanejo svojim soprogam nezvesti, detektivi jih zalezujejo, da se ne pregreše proti božjim postavam! V resnici, Sokol nam v nedeljo pripravi izvrsten večer za zabavo, kot je še nismo ifmeli. V očigled velikega truda in požrtvovalnosti igralcev je pričakovati polne dvorane. Pridite ob pravem času, da dobite dober sedež, prevsem pa prinesite pobio mero smeha s seboj, ker bodete vsega potrebovali, Na veselo svidenje torej v nedeljo pri Sokolu.
—Unija "modlarjev" je dobila svoje zahteve. 1. dec. bi se moral pričeti štrajk, toda kom-panije so dovolile zahteve delavcev, ki dobivajo od 1. dec. naprej 25c več na dan. Sledeče kompanije so dovolile povečane plače: Globe, WeMman Sewer. Cleveland Steel, Kilby, U. S. Pipe, Bawlers, Johnston in Jennings, City Foundry, Tylers, Madison in Fulton Fondry.
—|Seja Sk>v. Sokola se vrši v nedeljo, 17. nov. ob 9. uri zjutraj mesto popoldne in sicer radi veselice dr. "Delavec", katere se udeležijo tudi Slov. Sokoli..
—Pomotoma je bil izpuščen med oglasi na plakatih društva "Delavec", slovenski pogreb-" " 2ele, 6108 $t. Clair
lice. Začetek je že popoldne
—Slovenski lovci, sedem po številu odidejo v četrtek zvečer na lov in se vrnejo v so boto. Vprašali so nas, koliko zajcev naj prinesejo, da vedo dovolj nastreljati. To pa seveda ni v nobeni zvezi z nekaterimi lovci, katere smo videli te dnij na "marktu", kjer je bilo živahno spraševanje po zajcih. Tudi nečeino trditi, da so lovili mačke po dvoriščih., da bi se pripetilo tako. kot lansko leto. ko so "jagri prinesli v Cleveland nekaj "divjih mačkov". Sicer pa jim želimo lovski blagor in dobre oči, da ne bodejo postrani streljali.
—.Amat Meniet, stanujoč na 2459 Orange ave. je Turek in tako navdušen za svojo domovino, da je zgubil $1000. Amat je tožil namreč za $1000 odškodnine, ker se je neki kana udri pod njim in je dobil pri tem poškodbe. Na sodniji ga pa nihče ni rmogel razumeti. Konečno se je našel človek, ki bi znal razložiti Amatove želje, toda Turek je hitro vz kliknil: "That man, Bulgarian, I not talk to hiim!'' Nihče ni mogel prisiliti Turka, da bi govoril z Bulgarom. Ker vse nič ni pomagalo, je sodnik T-urka spodil iz sodnije. Zgubil je $1000.
—-Državna post a voda j a namerava izročiti sodnijam oblast, da slednje izdajajo dovoljenje za točenje opojnih pijač. Sodniki se pa temu sami upirajo, ker dobro vedo, da po tem pride velika korupcija med sodnike
—Zadnje čase je bilo napa denih več deklic, ki so se vračale iz večerne šole. ?^kaj je •bilo zlorabljenih, tpenih aH pokradenih. Vodja šol Frederick je naprosil raditega načelnika Kohlerja, naj nekoliko bolj pazi na večerne šole. Koh-ler je obljubil, da bo postavil posebne straže v "bližini večernih sol.
Mestni nadzornik plesal-nih dvoran je zopet na delu. Najiprvo bo pismeno opomnil vse lastnike dvoran, da morajo biti za časa predstave ali plesa vsa vrata, kjer so izhodi za slučaj ognja nezakljenjena, da v slučaju nesreče ljudstvo takoj odhiti ven. Mestni nadzornik se je izjavil, da nekateri lastniki dvoran sedaj, ko je mrzlo vreme, hitijo zaklepati izhode. To je proti postavi.
—'Farmer j i v Erie Co. so ponudili mestu Clevelandu 500 železniških.voz krompirja po jako nizki ceni. Mesto ima jako veliko skladišče na zapadni strani, kamor bi se spravil ves krompir, ki bi se prodajal po zinui, ko bi poskočile cene. Krompir je izvrstne kakovosti. Sedaj se posvetuje župan z mestnimi svetovalci, če bi kupili kroiripir. Farmarji ga ponujajo za 55 centov bušel in
stroške.
V Rochester, N. Y. zboruje American Federation o! Labor. Delavski delegate iz vseh držav.
Pozor občinstvu.
SOCIJALISTI.
Slovenski clevelandski trgovci naznanjajo občinstvu glede prihodnjega reda v trgovinah.
GLEDE PLAČEVANJA.
iFitrograd, 14. . novembra. Zborovanje ministrov je pn današnji seji sklenilo, da mobilizira Vse vojaštvo v šestih distrktih Ministri so se sešli < posebnemu zborovanju, ii> trajalo je šest ur predno so >rišli do sporazuma.
Brzojavka iz Kišineva poroča, da se je /ačela velikanska mobilizacija ob rusko romunski meji. Ta armada bi imela iti* na pomoč Bulgarom.
Druga brzojavka je pa prišla iz Kijeva, ki pravi, da Rusija mobilizira ob avstrijsko ruski meji. Trdovratna poročila trde, da je Rusija žo mobilizirala v kijevskem. varšavskem in vilnskem distriktu. Potniki, ki prihajajo iz Kijeva po ročajo o splošni mobilizaciji Vojaštvo šestih ruskih vojnih okrijev šteje nad pol milijona vojakov.
Carigrad, 14. nov. Turčija je prosila bulgarskega kralja naj ji za božjo voljo da premirja za osem dnij, da se nekoliko odpočije in reorganizira. Turška vojska je popolnoma potlačena in razbita, brez vsakega upa na kak uspeh.
Nazim paša, turški vrhovni poveljnik, je dobil naročila od svoje vlade, naj takoj stopi v dogovor z bulgarskimi generali glede premirja. Poslali so ga v tabor zmagovitih Bul-garov pri Čatalji. Kot odškod-
>:ja še sedaj ni odgovorila av-trijskim zahtevam naj pusti pristanišča ob Adrijanskem morju poolnoma pri miru in da osvobodi Albanijo. Pač pa hiti' z vso naglico proti luki Durazo, in nekatera poročila pra\ijd, da je srbska armada že dobila to važno pristanišče
v svojo last. Tudi nad črnogorskega kralja se je skopala Avstrija. Poslala je posebnega zaupnika k kral;u Nikoli, ki je povedal, da Črna gora ne sme VTze'i v svojo oblast pristanišč ob Jadranskem morju, ker ista pristanišča so namenjena za svobodno" Albanijo. (Da bi jih potem Avstrija mirnim potom spravila pod svoj klobuk) Črnogorski kralj pa je odgovoril, da on o tem ničesar ne ve ter da ni vezan ni nikogar.
Carigrad. 14. nov. Tukaj so danes zaprli več Mlado-Tur-kov. Iskali so tudi Djava be-ja, bivšega finančnega ministra in poslanika v Solunu, toda ga niso našli., Najbrž je pobegnil.
•Kapitan Persius, ki je vojni poročevalec na Balkanu poroča danes o vzrokih turških porazov. Izjavil se je, da imajo Turki še stare puške iz leta 1871. trojnih sistemov, torej ni nobene edinosti orožja v armadi. Vse puške imajo samo
prvo osramočene, potem pa nečloveško mučene. Naravna posledica tega je, da dobijo slovanski vojaki na Balkanu toliko več jeze in maščevanja v Svbi, da ne prizanesejo nobenemu Turku, pač pa vsakega us rele. Le kjer sami prosijo miru, jih odvedejo v ujetništvo. V neki' vasi je prišlo nasproti Sifliom 50 moških, ki so imeii vsi odsekano desno roko. Pozdravili so jih s solzami v očeh kot svoje rešitelje.
Orožni priizori se poročajo tudi iz Škoplja. Tam se je pri-drvilo več tisoč Turkov, ki so beza'li pred zmagovitimi Srbi. Prišli so do železniške postaje in turški vojaki so se streljali eden druzega, da bi prej prišli v železniški vak. Nad 200 mrtvih vojajkov je obležalo na kolodvoru.
■Srbski častniki se bojujejo kakor navadni pešči. V bitki prii Kumanovi je padel srbski polkovnik Glrišič z bajonetom v roki. Neki major je pobral bajonet in se naprej bori-l, pa že v petih minutah ga je zadela sovražna kroglja v čelo. V bitki pri kumanovi je bilo 8000 Turkov ubitih, 8000 ranjenih in 5000 ujetih. Srbi so zgubili 1000 mrtvih in 800 ran jenih.
Budimpešta, 14. nov. Tu se
Zadnje čase smo bili jako Rochester, N. Y., 14. nov. prizadeti od naših kornpanij, Konvencija 'največje -ameriške kjer blago kupujemo. Kar smo delavske zveze. American Fe- blaga dobili od kornpanij, nam deration of Labor, ki zboruje je vsaka kompanija vedno dala v tem mestu, je danes prizna- 30 dnij časa da ga plačamo, da la, da ne pripezna delegatov dobimo kaj popusta, polovic®: od unije delavcev, ki so za- smo pa morali veeno z goto-pes jeni v tovarnah, kjer izde- vini denarjem plačati, kar je lujelo parne, vodne in točne vsakemu dobro znano. Sedaj cevi. Tako se je izrazil pred- so se pa kompanije medseboj sednik Samuel Gompers, in pogovorile in odločno zahteva-konvencija je glasovala z njim jo od trgovcev, da mora naše z 191 glasovi proti 31. Del J ga blago biti plačano v 14 dnevih t je omenjene unije so morali' brez ugovora. Naši cenjeni od-potem iz dvorane.	jemalci se pa raditega ne sme-
Radikalni delegatje, katerih jo razburiti, ker mi isto zahte-je kakih 100 na konvenciji, in varno od njih, ker pod drugim ki so člani socialistične stran- pogojem sploh ne more noben ke. se 'bodejo potrudili, da trgovec svoje trgovine nadalje Gompers ne bo več zvoljen voditi. Naše odjemalce pa tr-predsednikoni. Gompers ni za- govci zagotovimo, da bodejo to. tla bi se delavska stranka zanaprej še bolje postrežem, direktno pečala s politiko, ke, če se udajo našiti; zahtevam, prepušča to političnim stran- kakor smo se morali tudi mi kam, socialisti pa hočejo, d* ticlati konvpanijam. Z začetkom American Federation of La- prvega decembra pridejo do-lior odobri socialistične dok- tične zahteve v veljavo za na-trjne	še odjemalce. Blago, ki se vza-
Watertown, Mass., 14. nov. me na knjigo, mora biti plača-ukaj so danes nastali nemiri, no v 14. dnevih, in takrat ima ko so skušali štrajkarji, kate- odjemalec pravico zahtevati rih je mnogo članov I. W. W. procente od svojega trgovca, preprečiti drugim delavcem, da Kateri pa plača v 30 dneh, zgu bi šli na delo k Hood Rubber bi svoje procente. Kdor pa v Co. Člani unije pravijo, da jt 3° dneh ne plača svojega bla-kompanija nalašč ustavila de- ne 'lobi pri nobenem trgov-lo, da bi zdrobila moč unije, cu več kredita. Da se odj«-komfpanija pa se seje izjavila, malti ne bodejo razbui ' da je prenehala za nekaj te ramo omeniti, da pri< dnov z delom, ker se bodejo veljavo brez ugovora pri v tovarni vršile poprave. To- trgpvinii za vsakega odjemalca, varna ima 4000 mož zaposlje- Clevelandski trgovd. nih.	(Adv. to. No. 96)
en naiboj. Potegnil je tudi ne- govori o nekakih predlogih
1 " ____ * _	_ 1 .. - ! 1. 1, n « 1»n 4	m n • Ki r a b rv »i^ 1 '
kaj mečev iz nožnic turških
nino za premirje so Turki Bulgarom dovolili, da takoj za-pustiijo vse trdnjave pred Čari-gradom, toda Bulgari mora obljrubiti, da ne pridejo v Carigrad. Tuirška vlada je pripravljena veliko žrtvovati Bulgarom. samo da Bulgari Turčije popolnoma ne ponižajo. Tn če bulgarski car Ferdinand sprejme. tedaj je mir blizu.
Turška vlada je bila prisiljena prositi Bulgare, ker je videla, da se Evropa kar ne more pripraviti na' posredovanje, in drugič ker je videla, da so
vojakov in je spoznal, da sa bij2 in meči niso bili nabruše-ni, kakor tudi bajoneti ne.
Nadalje je povedal, da< je vide! več baterij turških topov blizu Skoplja. Tem topovom se niti poznalo ni, da bi mnogo streljali". Turški topničarji so pač imeli poleg topov velikanske sode. v katerih bi moral biti smodnik, toda ko so odprli sode, so dobili v njem samo — žajfo. Nadalje poroča dopisnik, da je lakota glavni vzrok turških porazov. Vojno oskrbništvo v Carigradu sploh
Evropejske vlade ravno tako (ni bilo zmožno svojega posla
začudene nad zmagami Bul-garov kakor so Turki sami.
Po Carigradu se gov&ri, da so samo štiri velesile pripravljene posredovati, d oči m niste Nemčija in Avstrija še ničesar odgovorile. Raditega je potrta Turčija se obrnila naravnost na Bulgare in sklepa se tudi, da bodejo Bulgari diktirali mirovne pogoje.
Medtem pa so topovi za nekaj dnij utihnili. Bulgari se zbirajo in utrjujejo svoje stališče, in kakor hitro se boj znova začne, pride konec turške vojske.
In dočim se na Balkanu vsaj z besedami pripravljajo za mir, se pa Rusija pripravlja za vojsko. Vsi triletniki bi morali iti v sredini meseca novembra domov, toda vojno ministerstvo je izdalo ukaz. da morajo ostati vsi pri svojih polkih. Ruski zunanji minister je danes obiskal tudi srbskega poslanika v Petrogradu in mu povedal, da Rusija ne bo preprečila Srbiji, da si vzame kako pristanišče ob Jadranskem hiorju, toda če ji bo sila od Avstrije, tedaj ji bo Rusija prijateljsko pomagala.
Tisoče Turkov je pometalo proč svoje orožje, samo da so dobili košček kruha.
Ostudne grozovitosti se poročajo, kaj počenjajo turški vojaki na kristijanskih ženah. Kamorkoli pridejo Srbi, povsod dobijo na potu puške, topove, sablje in municijo. In kjer se Turki umikajo, tam je zaznamovana pot s požarom, umorom in ropom. V Janina dfctriktu so baši-bozuki požgali dvajset vasij. Arnavti so poklali mirne prebivalce v Janini, moške, otroke in ženske. Arta je polna grških ubeini-kov. Srbski častniki poročajo o nečloveških grozovitostih. ki jih počenjajo Turki nad krrsti-jani. Prišli so v neko vas, kjer so dobili 50 žensk, ki so imele odrezane nosove, oči skopane in roke odsekane. Videli so neko mater, ki je bila še živa, ko so sifoski vojaki prikorakali mimo. Poleg nje so se plazili majhni otroci, ki so imeli vsi izkopane oči' in porezana ušesa. Krik razmesarjenih kristi*-janov se je razlegal milje daleč. Pod drevesi so dobili zvezane moške, mrtve, in pepel pod drevesom je pričal, d* so
po katerih naj bi se končala vojska. Avstrija je pripravljena podeliti Srbiji nekaj okolic okoli Soluna, nadalje porabo nekega Jadranskega pristanišča, ki je zvezano z bosnijsko železnico. Afbanra postane neodvisna pod vrhovnim nadzor stvom Turkov. Solun postane mednaroden, Bulgari dobijo ozemilje Silistria, severno ot Kučuka do Črnega morja.
Iz Dunaja poroča neki list o nekem ujetem turškem major ju. On se zahvaluje bulgar sJcim vojakom za njih uljud-nost in postrežnost, s katero skrbijo za ranjence tako turške kakor svoje. Ko so ga vprašali zakaj Turki ne morejo zma gati, je odgovoril, da je. Turke Alah zapustil radi njih pre velikih grehov.
Kristus pride.
Zion City, 111., 13. nov, Vo liva, verski vodja- zionistov se je izjavil, da bodejo Turki premagani, potem pa pride kmalu Kristus na svet, da ga zopet odreši. Voliva pravi, da je svet prehudoben, da bi mogel še naprej v takih grehih živeti
$60.000 ukradenih.
Pariz, 14. novembra. Neki tat se je pri belem dnevu. pri plazil v največjo zlatarsko tr govino v Parizu in odnese $60.000, ne da bi ga opazili Prišel je skozi steno in je kra del, dočim so pred njim proda jalci prodajali.
Roosevelt in Wilson.
San Francisco Cal., 13. nov. Roosevelt je ddbil v Californiji 5 glasov več kot Wil
Železniška nesreča.
Pozor!
Indianapolis, Ind., 14. nov. [ Naš zastopnik v Johetn, Mr. Dvajset oseb je bilo ubitih in John Zivetz, 1306 Cora Ct. una mnogo ranjenih, ko je osebni v zalogi pratike. Prodaja jih vlak Cincinnati in Dayton že-|po komad, eznice zadel v neki tovorni vlak, ki je stal na tiru. Ubita e »bila neka mati z dojencem |	Ni umrl.
v roki. ki je tudi ubit. Oddana so bila napačna železniška znamenja.
-o-
Panamski prekop.
Los Angeles, Cal., 11. nov. Tukajšnja policija je bila obveščena iz Clevelanda, naj gre iskat nekega Cariocija, ki je mrtev. Policija je res šla na njegov dom, toda pri pragu jo* Washington, 14. nov. Taft je sprejel Cariovili sam in se ;e danes izdal proklaniacijo. zahvalil policiji za njen trud. glasom katere bo morala vsa- Povedal je da še živi, toda ka tujezemska ladija, ki bo ho- en dan prej si je hotel od za-tela skozi .panamtski prekop, »osti glavo vzeti. Sedaj mu je plačati $1.20 od vsake tone bolje, teže. Tivje^emske vlade so vlo-	0
žile protest. Ameriške ladi-je so proste. Ta cena je popolnoma pravična, ker ameriški narod je dal 500 milijonov dolarjev, da se je kanal zgradil, dočim bo imel ves svet dobiček od kanala.
Nemci ne dobe nič.
New York, 13. nov. Vojno tajništvo je naznanilo nemškim parobrodnim družbam, da ne smejo razširiti svojih dokov v New Yorku. Nemci pravijo, da pustijo New York in prelo-ie svoje doke v Boston.
Španski minister ustreljen.
Madrid, 13. nov. V torek je bil ustreljen prvi španski minister Canalejas od nekega anarhista, ki se je potem sam ustrelil.
Draga jajca.
New York, 14. novembra. Tu se prodaja ducat jajec po
ib /
Listnica uredništva.
Dopisi, ki danes niso v listu, pridejo prihodnjič na vrsto.
Mladi zločincu
Chicago, 11. nov. Včeraj so v tem mestu napadli dečki, v starosti 16 do 17 let policijo, ki jim je zapovedala, naj se razidejo. En policist je bil u-streljen.
DENARJE V STARO DOMOVINO polltjamo:
50 kron .......... ♦
100 kron ....................20.4
200 kron.........« sa
400 kron .......... za
500 kron.......... *»
1000 kron ..........*a
2000 kron ..........
6000 kron .......... *a
Pottarlna Jo vttota pri t oh Doma M nakazano »vot« Izplačajo braz vinarja odbit Na I« denarne poilljatve o. kr. pofttnl hranilni urad v 12 dneh.
Denarje nam poslati je i do 960.00 v gotovini v ali regletriranem ake po Domeetl all pa New Yc
82 C r^dtNK


tNDSKA Amerika.
IAJA V TOREK IN PETEK.
NAROČNINA:
«2.00 «3.00
Za Ckv*l*n<l po poiti.................. »2.50
i itarilk« po 3 o«nt«.
UpC j C
jmanjšem
dovolj
brtz podpisa in OMbnort« m m »pr«)em«io
h'
fm
i"
p.'-
M' i
ib-v k/-

E.' f.
Vb« pismu, dopiiii in dcnnr nnj pošilja na:
CLEVELANDSKA AMERIKA,
•110 ST. CLAIR AVE. N. E. CLEVELAND. O.
EDWARD KAUSH, PutaJlsher. LOUIS J. PIRC, Editor.
ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS.
Reiwl by 1.1.000 HlorenUii* < K nilnrr«) In the City « f t ltnUnd and elsewhere. Ad-er-tiling rate« on request.	v »
Za dvome in prostora v najmanjšem prostoru na svetu.
V dobri družbi imajo navadno, da raje sprejemajo našemljeno laž, kakor pa nago resnico.
■Na marsikaterem drevesu so mrtve, veje najboljše.
TEL. CUY. PRINCKTON 189
Entered h« »econd-cl»*H matter January flth 1909, at the post office at Cleveland, O. nnder the Act of M arch S, 1H79.
No 92 Fri. Nov. i5*i2 Vol V.
S3
Nauki za življenje.
česar ne želiš, da se ti zgodi, to ti gotovo prizadenejo drugi.
Vrednost misli ve ceniti samo oni, ki ima sam kako misel. Tepec nima mislij, torej tudi ničesar vreden ni.
Na majhnih nogah so včasih največje glave.
Niti pravično niti poceni ni, ikdor se jezi. Od jeze ima vsakdo sle od o.
Cim več truiti zahtevajo, tem, manj dobijo ljudje.
Najbolj naravno pri nekaterih ženskah je njih nenarav-most.
Se nikdar ni postala nobena •deklica hripava, kadar je klical* na pomoč, ko jo je kdo poljuboval.
t§krb se ni še pred nikomur skrila, kdor jo je iskal,
Človek, nikar se ne jezi. Posebno se pa ne jezi nad tem človekom, ki ti je dal ta svet, ker ga sam ne spolnuije.
Pametni mož se zjutraj zbudi, še predno začne budilka klicati na delo.	;
Mož, ki vrjame svojim lastnim lažem, ta trpi na otrpne-nju vesti. ,
'Ne kar dosežemo, pač pa kar moremo držati, to šteje v življenju.
Ko* je zgorel ogenj ljubezni, tedaj se pa grejemo ob pepelu spominov.	t*
Vest je neiprosen dolžnik, ki nas vsak dan in vsako noč muci s svojimi zahtevami. Pred vsako sodnijo lahko to vest potolažimo, toda pred zadnjo sodijo bodemo morali položiti račun. Krivica mora biti kaznovana.
Setev od včeraj, cvetje od danes, je žetev za jutri.
Nepotrpežljivost je mati nezmožnosti.
Dež pada na pravične kakor na krivične. Toda v največ slučajih ima krivični dežnik pravičnega.
Noben mož ne bo pozabil dofžnostij. ki jih mia napram svoji družini, dokler bo še kaj podpornih društev.
•Mož, ki se oženi radi denarja, tak mož je večne čase siromak.
2ena nikdar ničesar ne pozabi. Čez deset let zakona bo spomnila moža, kaj ji je obljubil kot njen zaročenec.
Ljubezen je slepa, je rekel neki mož, ko se je opazoval v ogledalu poleg psa neke žene.
V	vinu je resnica, toda prikaže se Šele tedaj, kadar resnice ne rn ore m o več ločiti od laSi.
Kdor je šel skozi življenje brez trpljenja, tudi nikdar ni uiival veselja v življenju.
čas je denar — toda samo za pridnega in za bogatega.
če se bojimo dneva sodbe, tedaj smo že sami priznali krivico irt smo že c^jsojeni.
Solze pri poroki so enake solzam pri pogrebu, ker so povzročene iz enakih občutkov. Ljubezen se nese k pogrebu. Tudi tolažba je enaka. Mi upamo na boljšo prihodnjost.
V	mestu Reno, Nevada, je velik vzrok za loči-
kdo omeni, da
Vojna na Balkanu.
Evropa strmi. ..
Z občudovanjem gfeda ves svet na armado balkanskih držav, vsa Kvropa strmi nad uspehi, ki so jih te armade v tako kratkem času dosegle in zaspani in nezmožni evropski diplomaciji zastaja sapa, videč, da je na Balkanu nastala nova velesila, ki je prečrtala in pohodila vse diploma-tične račune in načrte.
Kvropa je navajena smatrati turško armado za eno najboljših. "Turški vojak je prvi vojak na svetu" — to je bilo mnenje, ki so je do tninolega četrtka izražali vsi evropejski listi. angleški in nemški, franco-•ki in madžarski. In v dokaz tega so se vsi ti listi sklicevali na velikanske boje pri Plevni, meseca sept. 1K77. in na vse druge vojne Turčije, v katerih se je res vselej pokazalo, da je turška armada hrabra in vstrajna, kakor malo katera. To zaupanje v turško armado je bilo toliko večje. ker so jo nemški oficirji reorganizirali, jo ifcvežbali in ji vse pripravili, da bi bila Turčija kos vsaki vojni. Ne miški maršal von der Goltz, ki velja za prvega nemškega vojskovodjo, je vodil reorganizacijo turške armade in njemu so pomagali nemški ge-neralnistabni in ženijski oficirji. Po nemških načrtih je urejena turška armada, po nemških načrtih <0 zgrajene velikanske utrdbe pri Jedrenju, i/ozengradu in okrog Carigrada in turško armado vodijo oficirji, ki so se v nemških šolah, pri nemških oficirjih in v nemški armadi pripravili in izvei-bali za sedanjo vojno.
Kvropa je bila prepričana, cla bo ta turška armada brez posebnega napora porazila balkanske države, Evropa je računala na hitro in lahko zmago Turkov, to pa toliko bolj, ker je balkanske države kolikor toliko podcenjevala ali jih pa celo zaničevala. Angleži in Francozi so tako oddaljeni od Balkana, da ne morejo poznati ondotnih razmer. Nemci in Madižart pa so v svoji brezmejni ošabnosti in domišljavosti le vedno v. največjim zaničevan jem gledali na balkanske narode. Vedno so naduti Nemci predstavljali balkanske narode kot tolpo ušivih, delamržnih Ijudij, ki žive od tatvine, balkanske države kot korumpi-rane in ničvredne, balkanske armade kakor kake .tolovajske tolpe. Treba je samo gledati, kako "Simiplicissimus" ali "Muškete" in drugi taki listi, v katerih se zrcali nemška po dlost, slikajo balkanske narode in njih vladarje, kako so največji dnevniki vedno krvavo zasramovahi in sramotili bal kanske narode še pod cigane.
Zdaj pa kaj tacega. Evropa zija in "strmi in se prijema za glavo in ne more pojmiti, kar se godi na Balkanu. 2e hitro i<n vzorno uspela mobilizacija je Evropo presenetila, a ker Bolgari niso takoj udarili čez mejo. so ti "vojaški strokovnjaki" ki pišejo zdaj po nemških listih svoje budalosti, takoj uganili', da ima Bolgarska velike težave z mobilizacijo in da jo bo Turčija prehitela in poman-drala. Ti "strokovnjaki" še slutili niso. da Bolgarska zato ni koj udarila, ker je velik del svoje armade najprej tiho in neopaieno morala spraviti proti obrežju Črnega morja, od koder je potem udarila na Lože ngrad.
Neverjetnp hitro in naglo so prodrle balkanske armade naprej. Črnogorci, Srbi in Grki so šli zmagovito proti Turkom. Evropa pa tega sploh ni hotela verjeti, nego se je raje držala zlaganih turških brzojavk in na dolgo in na široko popisovala, kako drve Turki na Sofijo. kako so Črnogorce pri
sa Srbe

pri Kumanovu razmesarih in
kako in kako podajajo Bolgare
pri Jedrenju in Lozengradu. Nepozabna ostane kolosalna
bi a mala "N. F. Presse", ki je dvignila velikanski "geserres" zaradi zlagane turške zmage pri Potgorici, dasi tam sploh nobene bitke ni bilo, ali blama-ža "Tagesposte", ki je vzhi-čtna poročala, da so Turki pri Jedrenju Bulgare totalno popazili, ali blamaža "Grazer Tagblatta", ki je četudi ,previdno poročal, da so Turk, črnogorskega kralja vjeli. Ti listi se lahko tolažijo s tem, da tudi angleški in francoski listi niso dosti pametneje pisali. Razen slovanskih listov so samo ita-lijanski listi poročali objektivno in resnično.
Zdaj pa zia Evropa in strmi. In kaj ne bi! Svet še ni videl kaj tacega, kakor je to, kar se zdaj godi na Balkanu. Še nikoli ni nobena armada na svetu tako zmagovito prodirala, kakor prodirajo zdaj balkanske armade. Zmaga sledi ztragi in vsaka priča, da imajo balkanske armade znamenite vojskovodje, odlične stratege in brezprimerno hrabro in vztrajno vojaštvo. Je pač tako, da gredo balkanske armade za veliko idejo v boj, za vzvišene cilje, da gredo v boj z dušo in s srcem.
Nepopisen je vtisk, ki so ga dosedanji uspehi balkanskih armad napravili na ves svet. Tudi najvnetejši prijatelji Turčije priznavajo, da se Turčija podira, da je izgubljena, če se ji ne posreči premagati Bolgare pred Carigradom.
Odkar so Bolgari pri Lozengradu premagali Turke, preiskuje vsa Evropa, kaj je vzrok, da turška armada niti v stanu ni kljuibovati balkanskim armadam. Vse mogoče vzroke navajajo ti listi: Da je nemški maršal von der Goltz. ki je spisal že toliko lepih člankov o sijajnosti turške armade, storil veliko napako, ker je uvelje-val načelo splošne vojaške dolžnosti; prej so bili v turški armadi sami mohamedanci Goltz je pa uvedel, da so bili vzeti tudi kristijani in ti drže z Bolgari in z Grki, so podkopali starega duha armade in se v vojni slabo obnesli ter ipri prvi priliki dezertirali; da je politično strankarstvo med oficirji desorganiziralo armado: da je mladoturški režim vse stebre države podkopal itd. itd. Saj je brez dvoma, da je to v neki meri vplivalo na turško armado, a odločilno to ni bilo. BaDkanske armade zmagujejo, ker so boljše od turške in ker so balkanski vojskovodje boljši od turških. To je skrivnost velikanskih uspehov.
"Iz Slov. Naroda."'
Zgodovina ameriških držav.
8, Maryland.
Da ni bilo nekega kralja na Angleškem, bi imeli danes v Ameriki državo z imenom "Crescentia". To ime je hotel dati Geo. Galvert, lord Baltimore sedajni državi Maryland, Tedaj ni angleški kralj Karol I. je dovolil lordu Baltimore, da je naselil novo državo, toda kralj je prigovarjal lordu naj imenuje deželo "Mary's Land, po imenu njegove žene, kraljice Mary. In ker je bila kraljeva želja v ted'ajnih časih povelje, se lord Baltimore ni mogel ustavljati tej želji. Tako se je država imenovala mesto Crescentia — Maryland.
Geo. Calvert je umrl, predno je mogel državo naseliti. Njegov sin pa, Cecilij Robert, drugi lord Baltimore, je prišel tja leta 1634 s 300 naselniki. Maryfhnd je bila tedaj veliko večja država. Njeno ozemlje se je raztezalo po današnji državi Delaware, district of Columbia in po velikem delu Pennsyhanije. Tam kjer stoji danes Philadelphia, ji bila včasih še država Maryland. In v resnici so bili večni prepiri radi meje Pennsylvanije in Ma-rylandom, dokler nista prišla leta 1762 dva angleška inženirja, ki sta premerila vse ozemlje in naredila slavno znano "Mason in Dixon Line", ki je
v začetku so imeli
prebivalci Marylanda velike težave. Prvi boj se je vršil z oddelkom Virgincev, ki so leta 1631 se naselili pri Chesapeake zalivu. In tedaj ^e je prelivala tudi prva angleška kri med rodnim narodom na tujih tleh Amerike.
Potem je pa prišel oddelek puritancev, katere so segnali iz Virginije, ker se niso hoteli ozirati na nauke episkopalne cerkve. Posrečilo se jim je celo, da ?o za nekaj časa pregnali lokalne oblasti in se s^mi polastili vlade.
Maryland je bila ena izmed onih prvotnih 13 dr!?av, ki /o sk'enile otresti se angleškega jarma. 20.000 njenih državljanov se je hrabro borilo ves čas za svobodo. Leta 1790 pa je prepustila Maryland kos zemlje vladi; ua tem mestu se je postavilo glavno mesto Zje-dinrjenih držav, Washington.
Leta 1812 so se po Baltimore zopet vršili veliki boji. Angleži so napadali obrežje. Toda Marylandcani so>udi sedaj krepko pognali Angleže v beg. Če bi Angleži tedaj zmagali pri Baltimore, tedaj bi najbrž bile Zjedinjene države danes provincija Angležev. Marylandcani so se branili pri trdnjavi Fort MoHenry, kjer so pobili Angleže. Tedaj ie tudi nastala ameriška narodna himna: "The Star Spangled Banner". ,
Poteni je pa prišla meščanska vojska. Maryland kot država na meji med suženjskimi državi in svobodnimi, sprva ni vedela, kam naj bi šla. Južne države so jo vabile k setbi. "Maryland, my Maryland" se je glasilo zapeljivo petje juiž-nih plantažnih posestnikov. I11 (ločim se je 50.000 Maryland-čanov bojevalo s severnimi proti suženjstvu, je šlo tudi več tisoč državljanov k vojski južnih, držav. Enkrat je prišei tudi južni general Lee v Maryland in je mislil, da prestopi vsa država v njegove vrste, toda Marylandcani so ga kmalu zapodili nazaj v Virginijo.
Ko je vojska prenehala, se je država Maryland potrudila, da popravi svojo industrijo. Danes je ena najmanjših, toda najbolj cvetočih držav v Uniji.
Dopisi
Newburg, O. Gospod urednik! Prosim ponatisnite sledeče vrstice v predale nam' priljubljenega lista Clev. Am. Z delom gre prav dobro ter po-praševanje po delavskih močeh vsepovsodi. Kako dolgo bo temu tako pa ne veni, ker kakor vsakemu znano pride v kratkem času na krmilo naše vlade mož demokrat.
Prihodnjo netleljo, dne 17. novembra bodemo imeli v naši župniji sv. birmo, kakor je bilo že v tem listu poročano. In sicer bo delil zakrament sv. birme elevelandski škof ob tretji uri popoludne (stand, čas) v župnijski cerkvi sv. Lovrenca. Za dostojen sprejem mil. g. škofa se vsakdo dobro pripravlja in pri tem pa ne zaostajajo domača kat. podp. društva, katera se bodo zbirala v Mike Plutovi dvorani kakor mislim (natančno bode sporočeno v nedeljo pri obeh sv. mašah) ob drugi uri popold. ter odkorakala s svojimi zastavami in godbo na čelu proti Burke ave. kjer pričakujejo in tako počaste svojega višjega pastirja. Pri lepem vremenu korakala bode tudi domača šolska mladina.
Mlad. dr. sv. Antona Pad. se pa pridno vadi v streljanju za ta dan, za kar je že dobilo< sodnijsko dovoljenje. Mladeniči pa pod vodlstvom g. načelnika Al. Gliha, bodo pa svojo nalogo gotovo častno rešili. ■Mislim, da ne bo društvenika ta dan, ki bi se ne odzval korakanju, hišni posestniki pa kakor ob vsaki slavnosti, bodo tudi ob tej okrasili svoje hiše •z raznim 'zastavami in tako pokazali svoje spoštovanje do g. Š}cofa, nam Slovencem in fa-ranom to pa to v čast in fx>-nos. O slavnosti bolj natančno
sta, listu pa podvojeno predplaenikov. Ni
La Salle, III. Cenjeno ured. Blagovolite priobčiti naslednje vrstice v vašem cenj, listu.
Kakor druge naselbine tako tudi mi hočemo napredovati in doseči to, kar smo se namenili, namreč z zgradbo slovenskega doma v La Salle, 111.
Da pa dosežemo namen, potrebno je da vsak Slovenec kupi najmanj eno delnico -;družba je inkorporirana in ni zgovora, da bi kdo kaj zgubil ali poda* ril,
Vabijo se rojaki v La Salle in okolici, da se udeležijo seje, katera se vrši 24. novembra ob 2. uri popoldne v Kompovi dvorani.
Redne se vsako nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne.
P. Berger, tajnik.
Pripordčilo.
Rojakom v Brougthon, Pa. priporočamo kot edinega našega zastopnika Mr. Anton Demšarja.. Box 135. On je edini pooblaščen tam pobirati naroč-l.ino, in nihče drugi. Na njega se lahko zanesete kot na starega zanesljivega moža.
Upravništvo "Clev. Amerike"
"No Work-No Pa/
TheWarhingman's
ProbF

Vaem našim starim odjemalcem in prijatei nja va, da ava nakupila najboljega Žlahtnega da bodeva imaltt v zalogi pristno domače Vino.
RudeČe vino iz Concord grozdja, Belo vino Ntega in Katavba, Belo vino Delavare, Salen in kalifornijski rizling.
John Jerše & Mihael Jalovec
6424 SPILKER AVE., CLEVELAND, OHIO

J. S. Jablonski,
SLOVENSKI FOTOGRAF.
6132 ST. CLAIR AVE. H. E.
Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otroške slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano.
Zanomaijen prehlad.
Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER
J odstrani nevarne posledice, ako i se pravočasno rabi po predpisih, j ki so natisnjeni na omota. 25o. lin 50o. steklenice.— Pazite na ime in sldfm na omotu.
I F. M. MOITO* Cfc.21tftsH ttnst, ■»• York, I T. Dr. RlebUrjeT« Oodk« Plini« olajislo. „ (299. »II Ms.)	1
CORK TIP
tIGARETTES
Kvaliteta, ki zadovolji najbolj kritičnega kadilca. Narejene iz najboljega turškega tobaka za vse kadilce.
LEPA SATENASTA DARILA.
Izber
kraljev, Indijancev in narodnih zastav
V vsaki ikatljici
WSJ0
* Cigartl
ttgarattM
10 za 5c.
PRODAJAJO vm PRODAJALNE
Kupite fckHtljo. ki tuk ho prr-l.rltnlu SutcunuO ptifiincTft-
II« delaj« lepe »like.
P. LORILLARO CO.

|i iSlv
Cjud$ka brana.
V zadnjih letih so zdravniki posvečali največjo paznost vprašanju, kako naj se hrani truplo od mladinskih let do starosti. Strinjajo se v tem, da se lahko prepreči mnogo boleznij in tudi ozdravi, če dobiva truplo pravo hrano. Tako zdravljenje je prijetno in lahko. Potrebno je samo, da izberete hrano, ki vam ugaja, in da s poskusom določite, koliko hrane potrebujete. Če je apetit slafc*, ali prebava počasna, rabite
Trinerjevo Ameriško
GRENKO VINO. ~m
To znano zdravilo daje moč oslabelim organom pri prebavljanju in uravna njih delo. Očisti prebavljalne organe in jih naredi močne in čiste. To zdravilo priporočamo, če imate
(smz
zaprtje,
bolečine in krče, neprebavnost, glavobol,
bledost in slabost, Če ne more spati,
z guba apetita, nerazpoloženost po jedi.

Trinerjevo ameriško grenko vino se naj rabi kakor hitro zapazite najmanjši nered pri prebavljanju. Dajte to zdravilo deklicam in ženskam, ki imajo hrbtno bolezen ali glavobol, ki so nervozne, revmatične in slabe. Dajte to zdravilo onim, ki potrbujejo moči. Po lekarnah.
JOSIP TRINER,
Importer In exporter.
1333-9 S. Ashland Ave.

CHICAGO,
'-.■Pf-i


Hiše naprodaj
Najnovejše za rojake
Ustanovljena 13. novembra 1910. ;-—
Glavni sedež: Cleveland, O.
i	i L,
Predsednik: JOHN GORNIK,. »106 S t Clair Avenue, podpredsednik: MARTIN COLARIC, 1188 B. 61at St Tajnik: FRANK HUDO VERNIK, 1243 E. 60th Street. Zapisnikar: JOHN JALOVEC, 1284 East 65th Street. Blagajnik: MIHAEL JALOVEC, 6424 Spllker Avenue.
Nadzorniki: ANTON OftTIR, 6030 St. Clsir Ave.; FRANK tORIC. 1366 NaozorniKi. ^	^ MIHAEL WINTER. 6030 St. Clair Avenue.
JOHN MAJZELJ. 6128 Olaaa Avenue. Porotniki: ANT. AHCIN. 6218 St. Clair Ave.; FR. tIBBRT, 6124 Glass Ave. Pooblaifienec: ANTON QRDINA, 6127 St. Clair Avenue. Vrhovni zdravnik: J. M. SELI6KAR. 6127 St. Clair Avenue Val doplal In druge uradne stvari, naj se poftlljajo na glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. I Zvezlno glaallo " C LE VBLANDSKA AMERIKA"
Iz stare domovine.
m ■ j,--.
flC
KRANJSKO.
Deželni odbor kranjski je za ranjence v balkanski vojni dovolil 3000 K, s katero svoto bo po svojem preudarku razpolagal deželni glavar dr. Šu-steršič.
Umrla je v Ljubljani gospa Lina Pavločič, soproga kontrolorja Frana Pavločiča v prisilni delavnici.
Umrla je v soboto v Spodnji Šiški v starosti 53 let ga. Ana Zajec roj. Verbič, soproga ve-letrgovca in posestnika g. Al. Zajca.
Mokronog za ranjence na
Balkanu. V Mokronogu so se našli rodoljubi, ki bodo pobirali darove za ranjene sobrate na Balkanu. Nabiralno polo ima g. Peter Strel v Mokronogu.
Odklonjeni krst v novomeški kapiteljski cerkvi. V novomeški kapiteljski cerkvi se je pri-godil slučaj, ki ima spraviti v tir vprašanje ločitve zgornjega dela Bršljan od prečinske fare. Stvar je sledeča: Neki železniški uradnik, stalno name ščen na novomeški postaji, je •dobil v svoji družini novi prirastek. Otroka je bilo tret>a ifesti h krstu. Ker stanuje do-tični uradnik blizo kolodvora in spada še pod novom. obči no, je hotel pustiti otroka kr stiti v kapiteljski cerkvi. Ko so otroka prinesli h krstu in je vikar Supin zvedel, čigav je otrok, je zakrament sv. krsta kratkomalo odklonil. Rekel je, 4a morajo otroka nesti v Pre-čmo h krstu. Kaj je botroma drugega ostalo, nesla sta otro-lca nekrščenega zopet nazaj •Oče je bil nad to odklonitvijo v prvem hipu tako razburjen <ia je v prvem hipu sklenil, da otroka ne pusti tako dolgo krstiti, dokler se kapiteljski gospodje ne premislijo in bodo otroka še radi krstili. Šele vsled prigovarjanja botre in sorodnikov se je odločil, da pusti otroka krstiti v skoro eno uro heda oddaljeni Prečini. Za-Vaj je vikar odklonil ta krst? Ali zato, ker dotični' oče ni klerikalec, ali cerkveno pravo, tako določa, da otroku iz druge fare, čeprav pod isto občino, sosednja cerkev ne sme krstiti? To sta dane.' še nepojasnje ni vprašanji. Gotovo je le toliko, da spada del Bršljina, kjer doticni uradnik .biva, pod no vomeško občino, toda pod faro v Prečini. In to razmerje je rodilo že mnogo prepiia, kaj pa bi bilo, če bi bil kist nujen in bi botri v Prečini ne dobili nobenega duhovnika doma, kot se to sedaj ob času volilne agi tacije večkrat zgodi?
Požar in smrt V Velikih Žabljah je zgorel pretekli četrtek jitev vdove Marije Trohe. Le s tetžavo so požar omejili. Toda v sosednji hiši pri družini Slejko p. d. pri Cinkavih je zadela vsled razburjenja kap gospodarja Andreja Slejka.
PRIMORSKO.
Obesil se je pri Sv.Križu (Male Zabije) 60 letni posestnik Valentin Vatič. Možu se je v zadnjem času večkrat ble-dlo, samomor je izvršil v svoji hiši. ' '
Rimski parfum. V nekem grobišču ne daleč od so našli v nekem vrču v kateri je bil posu-
čeli izdelovati ta rimski party m in ga bodo prodajali popolnoma \ takih stekleničicah kakor je originalna.
V starem mestu v Trstu se je že več dni potikal po raznih gostilnah elegantno črno oblečen mlad mož Povsod je dobro jedel, in se zabaval, plačeval pa ni, ker je čakal na denar iz Amerike. V soboto je res dobil ta zagonetni mož neki ček za večjo svoto in ga takoj nesel v banko. Mesto, da bi se vrnil z denarjem v staro mesto, je šel na parnik, ki je bil namenjen odpluti v Ameriko. Medtem pa so v banki dognali, da je ček ponarejen. Policija je prijela elegantnega goljufa še predno je parnik od-plul.
Tržaška porota. V soboto se je vršila obravnava proti fotografu Krnestu M ioni ju iz Pulja, ki je bil obtožen, da je ponaredil več menic in oškodoval na ta način več trgovcev za svoto ki presega 2000, kron. Mioni je svojo krivdo tajil in se je v ol>če zelo spretno zagovarjal. Porotniki so po komaj 5 minutnem posvet-ovanju kriv. do zanikali, nakar je bil Mioni popolnoma oproščen.
Javne zgradbe na Reki. Finančni odsek občinskega sveta na Reki je sklenil, da se porabi ostanek mestnega posojila v znesku 3 milijone 560.-000 K za javne zgradbe. Pred vsem namerava občina graditi novo kopališče, štiri šolska postopa, večji prizidek k ubožni-ci za zapuščeno mladino in več vodovodnih in cestnih naprav.
Žrtev amerikanskega dvobo-
a. V petek popoldne se je ustrelil na Reki trgovski pomo čnik Josip Jakšič, ki je kmalu po samomoru umrl. V njegovem stanovanju je našla poli cija Jaksičevo poslovilno pismo, v katerem Jakšič med drugim piše, da je žrtev amerikanskega dvoboja. Policija, je uvedla obsežno preiskavo.
Samomor. Zaradi družinskih sporov se je v Trstu zastrupila 24 letna, v Skedenjski ulici št. 7 stanujoča, Marija Gomi zellj. Zdravnik rešilne postaje je nudil nesrečnici prvo moč nakar so jo pripeljali v bolni co, kjer je kmalu nato umrla
STAJERSKO.
Drobne novice. Iz Kindber ga poročajo: 28 letni delavec Kilian Durchlaufer, doma iz marijaceljske okolice, je v soboto ponoči umoril in oropal 42 letnega tovarniškega de lavca Freitaga. Durchlaufer je videl pri Freitagu nekaj ibo kron denarja in se je hotel istega na vsak način polastiti. Ko je Freitaga zavratno napadel, ranil in do smrti pretepel, ga je še napol živega vrgel v Murico, kjer je šele morilčeva žrtev umrla. Durchlau ferja so že dobili in zaprli — Iz Maribora poročajo: V nedeljo ponoči je zgorelo na Koroški cesti gospodarsko poslopje Jožefa Wessiaka. Zgore lo je veliko sena in gospodarskega orodja, živino so pa re šili. I iz Celja. V Koprivnici so našli utopljeno dveletno hčer kico neke dekle Zirpanc, ki slu ži v Zagrebu. Otrok je ljudem pri katerih je bil v reji, že pred dvema dnevoma zginil, na kar so ga vendar šH iskat in so ga našli v potoku. — Iz Smart nega ob Paki poročajo: Tu je davil dne 7. nov. župan M Pirtosek 70 letnici rojstva in obenem zlato
Rogelc. Občinski svetovalci so Stiglic, Jeraj in Turnšek. — V Cirknfci nad Mariborom je umrl 64letni kovač Ivan Princ. Bil je zavedno slovenski občinski odbornik obmejne clbči-ne Cirknica.
Med plesom je umrl v Mariboru uradnik Hans Gruber, sin lastnika tovarne za usnje. Rodlbina je priredila dne 25. oktobra domač plesni večer. Mladega Gruberja je med plesom zadela srčna kap in je takoj umrl,
- Nesreče v rudnikih. Dne 23.
oktobra se je v rudniku v Skalah ponesrečil rudar Fr. Mi-klavžina. Večja množina premoga mu je padla na desno nogo in mu jo zdrobila. — Rudar Vinko Uratoner v Trbov-jah se je 22. oktrobra hotel umakniti popolnoma naloženemu premogov e m vozu. Pri tem pa je prišel z levo roko med dva taka voza, ki sta mu roko zmečkala.
Skrivnostni strup.
Geneva, Italija, 10. Tukaj-šna policija je odkrila anarhi stično zaroto. Anarhisti so se zarotili, da zastrupijo milanske meščane, ki so ostro nastopil proti anarhistom. Osem meščanov je umrlo včeraj radi strupa, katerega so dobili poslanega po pošti kot "zdravi lo". Policija je zaprla nekega zdravnika in devet anarhistov.
2 hiše, na 40. cesti, ena 12 sob, druga šest sob. Lot 40x166 rent $42. Cena $4500. 2 hiše na 41. cesti, ena 8 sob. druga sedem, lot 40x140, cen $3200. Ena hiša na 43. cesti, 6 sob, ot 40x138, cena, $1800. Ena [lisa na 43. cesti, 9 sob, rent $24, lot 30x130, cena $2300. Ena hiša na- 51. cesti, 10 sob, druga 8 sob, loti 40x125, ena ima hlev, cena vsaki $2700. Hiša na 53. cesti, za 4 družine, rent $34,00 lot 4°*i2S» cena $3400. Ena hiša na 60. cesti, 8 sob, lot 40x176 cena $3300. Dve hiši na 63. cesti, lot vsak 40x110, cena eni $4200, drugi $2800. Zidana hiša na Addison Rd. 20 sob, lot 37x185, rent $77, cena $7500. Dve hiši na Carry ave, ena 10. druga 7 sob, lot vsak 40x145, cena $3100 in $2700. Hiša na Hom-mer ave. 8 sob, lot 40x120, cena $2800. Dve hiše na St. Clair ave. rent $42, lot 35x165, cena $4000. Dve Prodajalne na St. Clair, blizu 55.'ceste, lot 55x169, cena $10.000. In še več druzih v slovenski naselbini. Vprašajte pri Jakob Ti-sovec, 1156 E. 60. cesta. (92)
Najboljši naročnik je oni, ki vestno vselej prebere ves list, ga priporoča drugim in vselej ob času ponovi naročnino. Ali ste jo že plačali?
Pozor, Kansas City, Kans.
Naš novi in edini pooblaščeni zastopnik v tem mestu je Peter Schneller, 613 No. 4th Street. On je upravičen pobi-ratiti naročnino in opravljati vse take posle ki so v zvezi z našo tiskarno. Druzega zastop nika v tem mestu nimamo.
Mali oglasi.
V najem se oddajo prostori za mlekarijo, ko so, vrejeni po najnovejši modi. Istotam se oddajo tudi dve sobi za stanovanje. Poizvejte pri Fran Zakrajšek 6218 St. Clair ave.
- (93)
NAZNANILO.
Rojakom naznanjam, da sem odprl svojo čevljarsko prodajalno, kjer pa bom imel v zalogi tudi delavske" obleke in razne druge malenkosti. Vs«e bom prodajal po najnižji ceni. Se priporočam rojakom.
John Čemko. 15241 Saranac Road.
Collinwood, Ohio.
Naprodaj je fina hiša za štiri družine z vsemi modernimi napravami. Vprašajte pri Henry Okuszewski, 3614 E. 80th St.
(93)
Naznanilo in priporočilo.
Cenjenim rojakom v New burgu naznanjam, da sem odprl prodajalno na 3536 E. 8oth St. Toplo se priporočam za nakup zlatnine. Imam vsakovrstne ure in verižice, prstane, fonografne stroje in plošče, sploh vse, kar spada v zlatarsko stroko. Vsa popravila izvršujem točno in poceni Imam tudi zalogo čevljev vsake mere, za može, žene in otroke. Postrežba vedno točna in ulju-dna. Posebno se priporočam botram in botream za nakup birmanskih daril. Rojaki podpirajte stvojega domačina, ne pa tujca. St. 88-x	Jos. Marinčič
3536 E, 80 St,
Jedrni naš rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz W a-shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih de ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo Jn ne bodo od!padli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in knžicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne no^e, ozebline in vse druge sli-čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem za stonj ali pa pridite osebno.
JAKOB WACHCIC,
109a E. 64 Street. CLEVELAND, OHIO.
iPoooooofiTHinonoiTrffl nnnnnnnr-
CANDLER'S COAL CO.
Tu si lahko prihranite denar pri premogu, pesku, pepelu in opeki. Imamo tudi vozove na razpolago za vsa prevažanja. Telefonirajte Park 209 W. Naš urad je 16311 Saranac Rd. Collinwood, Ohio. "Brick Yard".	(4)
Deklica dobi takoj delo v zlatarski trgovini. Oglasite se pri Hueter Jewelry Co. 5372 Sfc. Clair ave.	(X92)
Kaj je glavobol?
Bolečina je vsled pritiska krvi na možgane skozi male živce, ki so tanjše ka'kor las, ker to jih raztegne, utegnejo prehudo pritiskati na moiga-nine celice in imate glavobol. Da ga olajšate, vzemite Seve-Jtove praške zoper glavobol (Severa's, Wafers for Headache and Neuralgia.) Te najbolj uspešno učinkujejo v vseh slučajih glavobola. Kupite jih od vašega lekarnarja in imejte jih vedno pri roki. Cena 25 centov — 12 praškov. Lzdeluje jih W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. -
AlriCo.
NAZN
Tem potom se naznanja članom dr. Slovenec št. 1. S.D.Z., da se gotovo udeležijo veselice društva Delavec, ki se vrši 17. novembra v Kogojevi dvorani. To je bilo sklenjeno na drtf-štveni seji. Društvo se zfoira na omenjeni dan od 4. popoldne v društveni dvorani, potem pa odkoraka na prostor veselice.	. Odbor.
10.000 funtov brinja.
Mrs. Gril naznanja, da je pravkar prejela h Trsta 10.000 funtov brinja, iz katerega se naredi znani najboljit brinje-vec. Zajedno naznanja, da je letos naredila 10.000 galon najboljšega domačega vina, ki je samo prve vrste vino. Vsi rojaki, ki se na njo obrnejo, bodejo gotovo dobro in pošteno postreženl
M. Grill, 5308 St. Clair ave. (91)
Pozor rojaki f
' . r. 1
Naznanjam rojakom, da prodajam zavarovalnino proti ognju od najbolj zanesljivih družb. Nekateri agentje me ob-rekujejo, da prodajam zavarovalnino brez vrednosti, kdor mi to dokaže pod prisego, mu dam $10.00 nagrade. Prodajam hiše in vam naredim vse potrebne papirje, ki se tičejo prodaje, brezplačno, Če kupitf. od mene. Joseph Zaje, 1378 E. 49»-h St,	(93)
Naprodaj je pohištvo za štiri fante ali pa za srednje veliko družino. Renta je $10.00, proda Se radi odhoda v drugi kraj. Kdor želi kupiti, naj se oglasi na 5904 St. Clair ave. (94)
Hiša naprodaj v Collmwoodu
v jako lepi okolici. Pripravna za mesnico ali grocerijo. Proda se, ker ima Ustnik še drugo hišo in potrebuje denar za zboljšanje iste, v kateri sam vodi obrt. ttiša je velika, ima prodajalno in stanovanje za dve družini Renta za oba stanovanja $20.00 na mesec. Za hišo veljk hlev za konje »n vozove. Lot 80x138. Poizve
ROOSEVELT IMI
lepe zobe, radičesar jih ka-iie, ko se smeje. Ali vas je sram pokazati svoje? Ali pokrivate usta z roko, kadar se smejate? Če je tako, bi vas rad videl. Slabi zohje veliko pomenijo, kakor slab želodec, slaba sapa, glavobol, upljiv na oči, rak na jeziku, gnjiloba ustnic, pege na obličju in več drugih boleznij. Tudi zastrupljenje krvi nastane. Moje cene so najnižje v Clevelandu za izvrstno delo. Z vsakim delom gre desetletna garancija, Samo pošteno delo je pri nas. Nizke cene. Drugi zahtevajo do 50% več. Prosta preiskava, ženska postrežba, govorimo v različnih jezikih. Vaš sosed je najbolje spričevalo za nas. Noben slučaj ni preteža-ven za mene. Zdravstveni urad. Prvi slovenski zobozdravnik v državi Ohio. Ne poslušajte posnemal-cev, ki vas lahko prešle-parijo. Glejte, da pridete v slovenski urad.
Dr.A.A.Kalbfleisch
White Cross zobozdravnik
6426 St. Clalr-av.
Odprto od 8. de 8.
Cleveland ima . najcenejši pliti.
Nobeno drugo ameriško mesto nimata-ko poceni plin kot Cleveland.
Vi ve- te, da je to res, it ste živeli ▼ dragih mestih. Če igtte plin v Clevelandu, hranite denar, Hišne stroške jako zmanjšate.
Važa hiša
- ie bolj čista in ugodnejša, če imate plin. Jed je hitrejša in manj draga. Če hočete kaj zvedeti o plinu, pridite ▼ naš urad in vpraSajte, Mi vselej radi 1 Ogovarjamo vprašanja.
" The East Ohio Gas Co.
.....1'" ' "■""
U(l East fch Stmt
Največja Slovenska trgovina
I3ST POG-BEBISTI ZJLTSTOTD
Rudeljena r dva dela In ▼ polni meri z najflneJHsri preskrbljena. Trgovina za nakup pohlfttva, orodja, pran« barve, stekla In drugo. Potrebni zavod Je z nmJfhMjHnd preskrbljen. Ml preskrbujemo naJlepAs sprevode v 1 UMU, zakmr Imamo brez Števila zahval. Za vsaki atasteJ I ambulance in fine kočije. Trgovina odprta noč ta dan. ročam vsem Slovencem In slovenskim društvoas.
I Anstro - Americana t
S« S. CO.
$ Dlrelitaa TOknfa med New YorUon In Avatro-Ofrako
NIZKE CENB.
Fina podvorba, električna luč, izvrstna kuhinja, prosto vino, kabine tretjega razreda na Indiji Kaiser Prana Joseph I. in Martha Washington. Govorijo se vsi 1 ^ avstrijski jeziki. .
Kompantja Ima alsdcfe drov^jake: Kaiser Frani Joseph I., Martha Washington, Laura, Alka, Argentina, Otcnia, in nov« ladlje st le delajo. Za vse podrobnosti se obrnit« na generalne agent«.
I Phelps Bros. & Co. ; t
Z fittagtai St Ncv M, M.
aH pa na priznane agent« v Z. P. in Canada

•V Collinwoodu, O., se proda lepa hiša s šestimi, sobami radi odhoda iz Clevelanda. Cena je $1000, plača se naprej $500, drago pa na primerna odplačila. Poizvejte pri F. Lah j 157 E, 61 st St.	(93)
Tel. Princeton 1381 Bell Bast 1881
A. GRBINA,
TRGOVEC ht
HIT IT. CLAW A1
Vi se bodete čudili
«t kak® velike koristi za človeško zdiavje je
Father Kneipovo grenko w<r
' —.— ^
To greirtco vino je eno najboljti^ kar jŠ1 je bilo dosedaj narejeno. To gredko vino je aarejtao iz najboljših gorskih zelišč in koreiiii, raditega najboljše zdravilo za notranje bolesni. Ne bodeašo m* dalje govorili o tem vinu, ker kdor ga bo poal ~ •e bo sam prepričal o njega pristnosti
Zahtevajte Knelpa!
katerega dobite po najboljših lekarnah n stilnah. Varujte st ponarejanja. Pravo Kneipovo ^ ko vino ima na vsaki steklenici natisnjeno sliko, _ kor jo vidite tukaj zgorej. Ako ga vai gostilničar iS lekarnar še nima v zalogi, pišite nam, ker smo art edini glavni založniki in razprodajald Kneipovega
Prva SlovenukH drnžbii
: a OHIO BRANDY DISTILLING š:
6102-04 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
iimtmiH iimimiMitim
IACID 7CI C SLOVENSKI POGMJ JUair JLitjL^Cif NIK IN TRGOVBC.
Priporoča se slovenskemu občinstva, da ga poaeti ob vsaki priliki, fl (Pogrebni zavod je izvrstno preskrbijea s najfinejšo opravo in fmifi kočijami f Zaloga pohištva, železnine, posode, barve stekla itd. Oprto noc in daa
JOSIP ŽELE, 6108 ST. CLAIR AVE.
X
-
-__
Dame de
Roman i« IS. itoletja po zgo-Joyinnkih zapiskih.
FRANCOSKO SPISAL VICTOR HUGO.
i ZA *tXEVELANDSKO AMERIKO" PRIREDIL L. J. P.
Mi Te«, deklfca, kaj sem po-Ua \edno vide! med knjigo :n m; bo i? Tebe, tvojo senco, po čobo svetle prikazni, ki je pri »Ja nekega dne pred mene. T j-da la podoba ni imela več one barve; bila je senčnata, temna - zj lasi na, kakor črn krog, ki fcr prime tvojega očesa, kadar 52 d^lgo gledal v solnce.
'usmili se me! Misliš, da si nesrečna. Gorj4, ti ne veš, kaj je nesreča. Ljubiti žensko — bft> duhoven — biti sovražen, ljubiti /- vso energijo duše — čutiti, da bi dal za njen najmlajši na smehljaj svojo kri, svoje življensko odrešenje, nesmrtnost in večnost, da svet in drugi.
. ________________obžalovati, da nisi kralj, cesar,
In to me je vedno podilo, ' arhangcl, da bi imela večjega neprestane je odmevalo tvoje sužnjega pod svojimi nogami, petje v mojih ušesfh, neprestano Videti jo, objeto v uniformi videl tvoje plešoče noge vojaka, in imeti ničesar dru-
" zega na ponudbo, kot duhovniško haljo, katere se ona bo ji, to so klešče, ki so bile razbeljene v peklenskem ognju! Srečen v primeri je oni, kate
pred mojim brevirjem, moje sanje po noči, moje misli p«» dnevu, vse je bilo polno teoc. Na vsak način sem pa misiil. da bi tvoja nova prikazen mi
razjasnila -položaj, ker ko sem rega žagajo na dva kosa ali
\r prvič videl, si nisem bil na jasnem. Iskal sem te. Z O pet sem te dobil. In ko sem ic t:del dvakrat, sem si žel«*, dn te vidim tisočkrat, da bi te imel vedno pred svojim popedom. Kdo more koga zadržati na potu pogube? Nič več ritem bi! mojster samega sebe. C^kal sem te pred hišami, čn-kal sem te na cestnih vogabh, Mrafil sem te s svojega stolpa.
Zvedel sem, kaj si ti:,Ci*gan-fca, Egipčanka, gitana, zingara. Kako sem mogel torej še nadalje dvomiti, da mora biti p"I tem ČaroVniia? Upal sem, da postava prežene nesrečo od mene. Neka čarovnica je zavdaia Hrano Astu; on je pa povzročil, da so jo sežgali, hakar je
ira s konji raztrgajo na štiri dele. Ali veš kaj je agonija, kadar v Tfolgih nočeh pokajo tvoje žile, poka tvoje srce, se razbija glava, in si z lastnimi zobmi trgaš meso raz telo. Ko te neizrečene bolečine neprestano polagajo na razbeljeno "e'lczo ljubezni, obupa, ljubosumnosti. Usmiljenje, deklica, samo trenutek, ali pa če mora tako biti, muči me z eno roko, laskaj se mi z drugo. Imej usmiljenje z menoj, deklica, usmili se me!"
Duhoven se je valjal v vodi po tleh, z glavo se je zaletaval v teške skale v zidu. Ciganka ga je poslušala, gledala •ga je. Ko je nehal govoriti, je vzkliknila: "Ah, moj Fe-
bil zdrav. Poznal sem ga. Skhv bus!"
M
nil sem, da poškilim isto zdra Jzposloval sem postavoy Iti je tebi prepovedala, da bi se kazala v bližine cerkve, v na-«ti. da te pozabim, ko te ne lim več; In kljub tej prepo-gi prihajala redno. Potem je pa navdala misel, da te Nekega večera sem jfckofl svoj načrt uresničiti. Dva sva bila. It sem te imel v kretnljih, da ni prifel sovrE-žni častnik in te rešil In takrat »e je začelo tvoj*, moje in njegovo trpljenje. Konečno pa, ko nisem vedel več, kaj naj naredim, sem te naznanil so-dniji. Menil sem, da te aažgn Imel sem ftsdi idejo, da te ba •odnijska oblast izročila meni, d« bi te imel v ječi, kjer bi ne mogla pobegniti. Ca j me, skoro končam. Nekega dne ■— zopet je solncc ;epo sijalo, pero videl nekega ki je korakal pred mene«! in govoril tvoje ime. Sledil sem mu, in kaj je bila posledica, il je znano."
Drhoven preneha z govorom. "Oh, moj ubogi Febu.«!' tO je bilo vse, kar je mogla deklica spregovoriti >e ega imena,** vzklikne du-tu»ven. ko zgrabi njeno roko * vso silo. *'Ne imenuj te^a imena f Nesrečna kakor sva, to ime naju je oba pogubilo. Ti trpiš; zaano mi je. Mrzla si, tema te dela slepo, ječa te zapira, pa vendar imai še nekaj fučt v kotičku svoje duše, kjer odseva otročja ljubezen do one. ga praznega moža, ki se igra s tvojim srcem, dočim jaz nosim t svoji duši ječo, v meni je zimski mraz, mraz obupa. Ali veš, kaj sem jaz trpel ? Bil sem navtzoč pri tvoji sodnji obravnavi. Bil sem navzoč, ko te je ona divja iver — oh, prepovedal sem vsako mučenje —• peljala k mučilnici f Videl sem, kako so ti strgali obleko, videl sem, kako so tvoje delikatne nde -zgrabtjale surove roke ra-Mja. Videl sem tvojo nogo, za katero bi dat cesarstvo, če bi jo mogel poljubiti, videl sem jo, Itako so jo prislili v strašno sbsiilo, ki spremeni zdrav ud v maso krvi in me%a. Pri krilna ki si ga vzdibnita od bolečin, sem si sam zabodel bodalo v svoja prša, katero sem nosil s seboj. Poglej, še sedaj kr-
odpre svojo doto haljo. Njegova prsa ibi se
MMj

SPv il>kt
Arbideakon se pa priplazi na kolenih do nje. "Prosim te!" kriči, "če imaš kaj čuta, ne zavrzi me! Ljutiim te! Nesrečen sem! Kadar izgovoriš to ime, tedaj mi je kot bi vsadila vso mrzlico v moje srce. Imej usmiljenje! Ce greš ti v pogubo, grem jaz s teboj. Prostor, kjer si ti, bo za mene paradiž; tvoj pogled mi je dražji kot nebeški. Ah, reci ,ali me hočeš hneti? Jaz mislim, da če ženska odreče tako ljubezen, da morajo gore razpasti na dvoje. Oh, če bi hotela, kako srečna bi bila! Bežala bi... pomagal bi ti k begu... poiskala bi .mesto, kjer je največ dreves, največ solnčnih žarkov, najibolj modro nebo."
Ona ga prekine z glasnim vzklikom: "Hej, oče, kri imate na svojih prstih!"
"Da, da," odvrne konečno, "norčuj se z mene, sikaj na mene, nadvladaj me! — toda pridi, pridi! Ne zgubiva časa. Jutri je, povem ti. Vešala na trgu Gre ve — ti ne poznaš ve-šal — pripravljena so že. Strašno je videti te na sramotnem odru. Oh milost, milost! Ah, pridi z menoj.Nikdar še nisem čutil kakor v tem trenutku, kako sifno te ljubim. Pojdi- z menoj. Vzemi svoj čas, da me ljubiš, kadar te rešim. Samo pridi. Jutri, jutri, vešala! Oh, reši se — ohrani se!"
Kot v blaznem položaju se duhoven približa deklici in jo hoče potegniti s seboj. Ona ga pa pogleda in reče: "Kaj se je zgodilo s Febusom ?"
"Ah f odvrne duhoven, ko spusti njeno roko, "ti nimaš usmiljenja!"
"Kaj se je zgodilo s Febusom?" vpraša ona mrzlo.
"Mrtev je!" odvrne arhide-akon.
"M'rtevP reče ona, "zakaj mi torej prigovarjatte, da naj živim ?"
On pa ni slišal. "Oh, da," reče, kot bi govoril s seboj, "mrtev mora biti. Bodalo je moralo zadeti njegovo srce."
Deklica pa plane proti njemu kot razljučena tigra in ga zažene proti stopnjicam z nadnaravno močjo: "Poberi se gr-doba, poberi se. morilec, pu-sti me tu, da wnrem. Da bi najina obojna kri zaznamovala z večnim pečatom tvoje oči!... Tvoja biti. duhoven! Nikdar, nikdar! Ničesar nas ne spravi skupaj, niti samo peklo! Poberi se, prokleti--. nikdar, nik-
rno in začne korakati vratom; odpre jih in odide, Ujetnica strmi za njim. Naenkrat se pa njegov obraz zopet prikaie pri vratih. Bil je pravi pošastni obraz. Ves peneč jeze in obupa zakriči v celico: "Povem ti, da >e mrtev!"
Ona pa pade z obrazom na tla, ničesar ni bilo slišati v ječi, kakor padanje vode. Popolna tema.
Šesto poglavje. Troje različnih Človeških src.
Febus pa medtem v resnici ni. bil mrtev. Taki možje kot je bil on, teško umrejo radi noževe rane. Ko je rekel mojster Laulir, posebni kraljevi advokat, Esmeraldi: "Febus umira!'' mu je najbrž kdo napačno povedal ali pa se je šalil. Dejstvo je bilo, da kraljevi advokat sploh ničesar ni vedel o Fetnisu.
Ne da bi bila Febusova rana lahka, vendar ne toliko teška, kot je mislil arhid-eakon. Moj-sterski zdravnik, h kateremu so vojaki prinesli ranjenega Fe-busa, se je z vso vnemo polotil njegovega zdravljenja. Mladost je Febusu seveda naj več pomagala, da se je hitro zdravil. Prišli so k njemu tudi uradniki od sodnije, katerim je moral vse natančno povedati, kaj se je zgodilo. Nekega lepega jutra pa, ko se je čutil boljšega, je pustil zdravniku svoje /'late ostroge kot v plačilo /.a zdravljenje in je odšel, ne da bi se poslovil. Seveda, Felni'sova i/poved pa ni kar nič upljivala na sodnijsko obsodilo. Pravica se je tedaj malo zmenila za resnico. Samo da je bil kdo obešen, pa je bila vsa sodnija zadovoljna. Mislil! so sodniki, da je Febus mrtev, torej so obsodili Esmeral-do.
FeJbus ni šel daleč. Le nekaj milj od Pariza je bila njegova gamizija, kamor se je zatekel. Začel je pa tudi premišljati, kakšne dogodke pravzaprav je preživel. Ljubezen ni morala to biti. Mislil je na prvi sestanek s ciganko, na uro snidenja v Parizu in na vražjega meniha. Mislil je, da to ni bila prava ljubezen, pač pa magika, mogoče čarovnija, ali pa celo sam živ hudič. Febus se je čutil osramočenega, kakor lisica, katero je kokoš vjela. Mislil je tudi, da se njegova afera ne bo pridigala po celem mestu. In v tem mišljenju se ni motil. V istih časih še ni bilo časopisov. V tedajnih časih so bili ljudje navajeni, da so na lastne oči morali videti vse, kar se je godilo. Obesili so kako čarovnico, pretepali berača. Minil je čas, in vse je bilo pozabljeno. V javnost ni prišlo mnogo javnih grehov.
Fefousa torej prav nič ni nadlegovala misel na Esmeraldo, ali Similar, kakor jo je klical, niti ga ni težila rana, katero mu je prizadjala Esmeralda ali vražji menih.; O tem ni bil popolnoma gotov. Sicer pa mu garnizija ni ugajala. Bila je to majhna vasica, s podrtimi ko Čami, s kmečkimi ženami z razpokanimi rokami. V tem položaju se je spomni! svoje Fler deliš, ki je bila lepa, pa je ime la tudi doto. Nekega lepega jutra torej, ko je zaljubljeni kavalir bil že precej ozdravljen, ko je upošteval čas dveh mesecev, ki sta minila od one afere, se je napotil k hiši Gon-delaurijevih. Ni se zmenil za ljudski naval, ki se je zbiral predceTkvijo Notre Dame; mislil je, da sedaj, ko je mesec maj, se zbira ljudstvo k kaki pobožnosti; privezal je torej svojega konja ob cestni kol in ponosno stopal po stopnji-ca<h v stanovanje svoje zaročenke Flerdelis.
Bila je sama s svojo materjo. Flerdelis je bila še vedno jezna radi prizora s čarovnico, njene koze, njene proklete alfabete in dolge odsotnosti Fe-busa; toda ko je vstopil v njeno sobo, je imel tako lepo obleko, tako lep pogled, da je bila takoj vesela. Plemenita gospodična pa je btfa še lepša kot kdaj prej. Febus pa, ki se je toliko časa ukvarjal s kmeticami v svoji garniziji, je takoj začutil toploto druge ljubezni in galantrije, mir je bil torej sklenjen isto minuto, ko je vstopil pri Flerdelis.
pri
him glasom začne ona svoje izpraievanjje, ki je bilo peti ljubeče, pol karajoče.
"Kaj si pa delal ta dva meseca, ti poredni mož?"
'IPrisegam," odvrne Febtis, "da si tako lepa, da bi celo nadškofu ne zameril, če bi se zaljubil v tebe."
Ona se je pa smejaJa. "Krasna, res! Moja lepota nima ni* česar pri namenu, gospod. Jaz bi rada imela odgovor na moje vprašanje."
"No, torej, draga nečakinja, pozvali so me v drugo garnizi-jo.'
"Kam 'pa, prosim?" In zakaj nisi prišel, da mi rečeš zbogom?''
"Bil sem sedem milj iz Pariza."
"To je blizu, gospod Zakaj pa me nisi prišel obiskat ?"
Febusa je neprijetno dirnilo
to vprašanje. "No..... naša
služba..... in, no, lepa nečakinja. bolan sem bil."
"Bolan!" vzklikne vznemirjena.
"Da. ranjen."
Uboga deklica se je vsa stresla.
"O, nič se ne boj " reče Fe bus, "nič ni bilo, Majhen prepir z mečem. Kaj pa tebe to briga ?"
"Mene ne briga?" kriči Fler. dels, ko dvigne svoje krasne oči v*e objokane. "Ti V» s veš, kaj govoriš. Kako si se zapletel v prepir? Jaz hočem vse vedeti." ,
"No, torej, lepa kuzina, prepiral sem se z Mahom Fedi-jem. poročnikom, saj ga poznaš, in eden je drugemu presekal nekaj reber. To je vse."
Febus je dobro vedel, da častna zadeva ali afera vselej povzdigne moža v ženskih očeh. Tudi Flerdelis pogleda kapitana z občudovanjem, ljubeznijo in zadovoljstvom. Ven dar še ni bila' popolnoma zadovoljna.
"Ah, Fe/bus," reče ona, "kako sem vesela, da si zopet zdrav. Jaz sicer ne poznam tvojega poročnika, toda hudoben človek mora biti. In zakaj si se kregal z njim?"
Sedaj je pa pričel Febus misliti, kako naj se izvije iz te zanjke.
"No, saj se ne morem spominjati več, nič ni bilo, beseda radi konja. Toda, draga nečakinja," kriči, da bi obrnil njeno pozornost drugam, "kaj pa se zbira množica na tem trgu? Le poglej, koliko ljudij je tam."
"Ne vem," odvrne Flerdelis. "Slišala sem samo, da se bo nekaka čarovnica pokorila pred množico, katero potem tudi obesijo."
Kapitan Febus je mislil, da odkar sta minila dva meseca, da to ne more biti v nikaki zvezi z Esmeraldo. Vendar je nadalje izipraševal svojo izvo-ljenko.
"Kako pa je ime tej čarovnici?"
"Ne vem," odvrne ona.
"In kaj pa pravijo, da je naredila?"
"Ne vem," pravi Flerdelis, ko zmigne z rameni.
Dalje prihodnjič.
Mnogo nesrečnih zakonov je posletfflca deklic, ki preveč hitijo in izberejo nepravega, ker mislijo, da pravi nikdar ne pride.
Imenik krajevnih društev S D. Z. v Ctoveliind, 0
Društvo št. i. Ustanovljeno 13. novembra, 1910, Cleveland, O. Predsednik John 2ulič, I1Q7 E. 61 St. Prvi tajnik Al. Stemberger, 1176 E. 61 St. Rd. Blagajnik Anton Vardjan, 6401 Bonna ave. Dr. zdravnik dr. J. M. Seliškar, 6127 St. Clair ave. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu na 6021 St. Clair ave. ob 2. uri popoldne, s. č.
Društvo št. 2. Priklopilo se k Zvezi leta ijlti. Cleveland, O. Predsednica Helena Per-dan. 1114 E. 63rd St. Prva tajnica Josipina Razing^r, 1164 Norwood Rd. Blaga j niča Marija Kranjc, 1139 E. 63rd St. Seje se vrie vsako drugo Ijo
3, t
7. novembra 1911. Cleveland O. Predsednik Josip Kalal 6101 St. Clair ave. Prvi tajnik Ed. Kalish, 6119 St. Clair ave. Blagajnik Jak. Požun, 1164 E. 61 st St. Seje se vrše vsako prvo ^nedeljo v mesecu ob 9. zjutraj s. č. na 6006 St. Clair ave.
Društvo št. 4. ust. 22. nov. 1911. Cleveland, O. Predsednica Rozalija Urh, 1158 E. 6oth Stneet. Tajnica Mary Colarič, 1188 East " 61 St. Blagajnica Ana Zorčič, 1390 E. 45th St. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v John Grdinovi dvorani ob pol osmih zvečer.
Društvo št. 5. Ustanovljeno 24. novembra 1911. Cleveland, O. Predsednik Frank Butala, 6220 St. Clair ave. Tajnik John Dejak, 1429 E. 39th St. Blagajnik Fr. Centa, 6009 St, Clair ave. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. s. č. na 6006 St. Clair ave.
Društvo št. 6. Ustanovljeno 10. decembra 1911, Nottingham, O. Predsednik Josip Drti-govič. Tajnik John- Korenčin, Blagajnik John Fabec. Vso korespondenco tikajočo se društva, naj se pošilja na tajnika fohn Korenčič, 6105 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu pri br. Jos. Drugoviču ob 9. uri zjutraj s. č.
Društvo št. 7. Cleveland, O. ustanovljeno n. februarja 1912 Predsednik Anton Kozoglav. Tajnik Jos. Brkopec, 1387 E. 39th St. Blagajnik Anton Cu-gelj, 1387 E. 39th St. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj na 6006 St. Clair ave.
NASI ZASTOPNIKI.
Sledeči rojaki bo pooblaščeni pobirati naročnino, naročati tiskovine In pobirati oglase v svojih našel binah.
COLORADO. Rockvalle,	- Ant. Bole, Box IS
Pueblo.....l. Vidmar, 903 B. B. St.
Colorado City,	Louia Lauahln,
314 So. 6th St. Trinidad, J. Novak, 312 W. Main St
CALIFORNIA. San Francisco,	Jakob Lauftln
2110
19th St.
Chicago, Sprlngflald,
ILLINOIS,
Prank Mravlja 2069 W. 23rd St.
Anton Kuinlk. 1201 Bo. 19th St. Joiiet, John Jevitz 1306 Cora St. La aalla, In okolico, A. Štrukelj 1202 Main St. South Chicago,	John Golob,
3546 — 95th St. Waukegan, Fr. Osredkar Box 646 No. Chicago, Fr. Oared kar Box 646 686 No. Broadway.
INDIANA. Indianapolis,	Al. Rudman,
737 Holmes ave. John Jarc, Box 183
Clinton,
E. Mineral, Kansas City,
Breezy Hill,
Frontenae,
Mulberry;
KANSAS,
Ig. Schluge, Box 47 Peter Scbneller, 613 North 4th St .John L&pajne, Box 61 Leo. Mlinar, Box 614 Fr. Crepinftek
E. 3rd
Klein,	Mike Burger, Box
Roundup, Frank Koren, Box 489. E. Butte, F. Bounchar, 30 Plum St. Red Lodge, Louia Jeller, Box 47. OHIO.
Barberton, In okolico, Al. Balant, 112 Sterling av«. Newark,	John Qabrovftek,
24 — 13th St.
OREGON. Oregon City,	M. Vldlc, Box 241
PENNSYLVANIA. Forest City, John Osolin, Box 492 Moon Run, Fr. Strmljan, Box 238. Manor, Frank Demšar, Box 263. Crab Tree, John Tome, Box 94, Meadow Lande In Cannonaburg,
L. Lenasl, Meadoy Lands, Box 63. Broughton, inn okolico, Ant. Demfiar,
Box 136.
Braddock in okolica, I. Grm, Box 67. Conemaugh, Fr. Preetavec, Box 174. 8teeiton, A. Hren, 229 So. Front St. Luzerne, A. Vozelj, 839 Bennet Se. Pittsburgh in Allegheny, Ignav Pod-vasntk, 4734 Hatfield St.
WYOMING.	š
Rock 8prlnga, A. Justin, Box 663 in Fr. Eržen, 760 — 9th St Superior,	Ant. Vehar, Box 162.
Diftpiondville, J. OloboCnlk Box 36.
WASHINGTON. Enum Claw,	Job. Malnarltch.
Ravensdale,	Paul Kos, Box 10.
Black Diamond, G. Porenta, Box 701.
WISCONSIN.
Milwaukee In West Allls, Ant. Hren, 493 Park St. Milwaukee. Sheboygan,	John Grandifi,
1119 North 8th St.
Fine importirane plošče, narejene od Glasbene Matice v Ljubljani:
Prijatlji. zd«j vesel bodimo, Ti si utcc zHiitudilfl, Jaz pa poidem nn Gorenjsko, Kie so moje rožice? Pleničc 'e prala, Ljuba 9i pomlad zelena, Prav lepo mi poie črn kos. Ko pr šel sem na sred vasi.
PIŠITE ZA POPOLNI CENIK
Transatlantic Record Co 25 W. 42ad Street, New Ysrk, N. Y.
=
po nizkih cei
Naše delo je izvrstno nasa postrežba je boljša naše cene so vedno nizke.
■•i
Oh. t.Ufoo.: > EAST 3628 L Ob.fl.fon.. i COT. 6e4S K
Pridemo iskat in pripeljemo na dom.
IZDELUJEMO NOVE OBLEKE PO PRAVIH CENAH.
F. H. Mervar,
133« EAST BStli ST.
Starejša ženska dobi takoj dobro službo pri slovenski rodbini, da pazi na otroke in pomaga pri gospodinstvu. Vprašajte p>ri A. Arko, 1306 E. 55. cesta.	(94)
Stanovanje se odda v najem, 4 sobe. Poizvejte pri J. Traar, 3855 St. Clair ave..

NAJBOLJ OKUSNI KRUH 1
Ali Veste, kje ga dobite? Pri prvi slov. ptkariji
1126 E. 68TH ST.
Sveži piškoti, svele slaščice vsake vrste, posebnost pa je
TORTA ZA POROKO
Priporočam k vsem slovenskim društvom, posebno pa tudi ženinom in nevestam. — Naročila sprejemata tudi gro->mm ceija Spech in Samkh na Glass are.

MICHIGAN. Ironwodd,	Joe. P. Mavrln,
132 Liutmore St. Mohawk In okolico, J. Kocjan Box 25
MINNESOTA.
Ely,	Jo«. J. Peahell Box 166
Aurora,	Jac. fierjak. Box 275
Gilbert	Louis Vesel.
Chlaholm,	John Arko. Box 826.
Eveleth,	John Kaufiek Box 615.
I KDOR HOČE DELA	*
; isr V«lllci Blovenako - Angleikl Tolmač "ti
d(Kbol«hko In hitro br« iiMtelj« priti«! |*a«l«Mlnc. Ko|l«* ob«eg» slov. ■ ngl. ritfOTor a« rtakdanlo potrebo, n^TpdlU am mngl. pita t o, apUovanJe angletkih plaem In k.ko t postane amerlkanski driavUan. Vrhutcga kaJIga Ima dosdaj n*J?e« I slov. angl. tn angl. slov. slovar. Knjig* trdo In okusno v platnu vesaaa (nad 380 strani) stane »3.00 in ar dobi prt:
V. J. KUBELKA, « »• ■« St, K« hrt,KI.
Hdlno In najvetyc saloinlltvo slov. aagl. in rasalb slov. kaj g. PiUte po eenlk.

ZABOZICIN
NOVO LETO
P
se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem ozira je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : : ; : : vse hitro in točno odredi. : : : s :
Prank: Sakser
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVENUE, N. E,