V NEDELJO BOMO IZVOLILI ŽUPANA Anton Tone Smolnikar in Demeter Sadnikar v drugem krogu Na lokalnih volitvah 22. oktobra smo izvolili novo sestavo občinskega sveta in svetov KS (z izjemo KS Kamniška Bistrica, kjer so volitve ponovno razpisane), o županu pa bomo ponovno odločali to nedeljo, saj sta se s tesno razliko v drugi krog uvrstila sedanji župan Anton Tone Smolnikar s 40,74% glasov in Demeter Sadnikar z 39,20% glasov. V drugem krogu bo torej pomemben prav vsak glas, zato ne dopustimo, da gredo volitve kot edinstven trenutek enakopravnosti mimo nas in na Martinovo nedeljo obiščimo volišča! Udeležba na volitvah 22. oktobra je bila 57-odstotna, kandidate za občinski svet smo volili z dvanajstih list in izbrali pestro sestavo. Po šest mest so dobile SDS, LDS in Lista Toneta Smolnikarja - Za Kamnik, ki je prvič nastopila na volitvah. Tri mesta pripadajo Novi Sloveniji, dve Socialnim demokratom, po enega svetnika pa so dobili Zelena stranka, SLS, SMS, DeSUS, Aktivna Slovenija in Obrt-no-podjetniška lista. SAŠA MEJAČ Več o volitvah na 3. strani. Uprizoritev zgodovinske igre na pobočju pod cerkvijo sv. Ane v Tunjicah Kulturno društvo dr. Franceta Steleta iz Tunjic je 6., 7. in 15. oktobra na pobočju pod tunjiško cerkvijo v počastitev 240-letnice blagoslovitve obnovljetie in povečane cerkve sv. Ane uprizorilo zgodovinsko igro Peter Pavel Glavar - Odisej iz Komende. Predstavo, v kateri so nastopali amaterski igralci iz Tunjic, Kamnika in Tuhinjske doline, pri pripravi in izvedbi pa pomagali tudi mnogi domačini, si je ogledalo lepo število ljudi. Več na 9■ strani. Karbonski most bo za našo občino prometna pridobitev, velika poslovna priložnost in arhitekturni dosežek O projektu HP FUTURE - Bridge oziroma karbonskem mostu, ki bo sestavni del nastajajoče povezovalne ceste, smo vam v Kamniškem občanu nekaj osnovnih informacij posredovali že v začetku oktobra, v ponedeljek pa sta župan Anton Tone Smolnikar in mag. Peter Pengal, svetovalec direktorja ljubljanskega podjetja DDC svetovanje inženiring d.o.o., kamniški javnosti podrobneje predstavila še tehnične značilnosti tega mostu, ki za našo občino ne bo samo velika prometna pridobitev, ampak tudi odlična poslovna priložnost za naša podjetja, ki se ukvarjajo s kompozitnimi materiali. ZORAN JEREB Več na 3. strani. Zgrajeni pločniki in novi kilometri cest za večjo prometno varnost in boljšo povezanost krajev Dolgoletna želja krajanov Raven, najvišje ležeče vasi v krajevni skupnosti Šmartno, se je uresničila. S skupnimi močmi jim je uspelo, da je z ureditvijo še zadnjega, najzahtevnejšega dela, 400-metr-skega odseka Ravne-Kleme- nov mlin, dokončana celotna cesta od Buča do najvišje kmetije v KS na nadmorski višini 900 metrov. Zato so se nadvse gostoljubni domačini 19. oktobra s ponosom in hvaležnostjo veselili ob simboličnem odprtju nove asfaltne pridobitve (na sliki), ki Izjemno nahajališče fosilov v Tun j iškem gričevju .Jpjppg Fosili morskih konji- 4 '"'iFsS.? Tomaž Hitij in Jure Žalohar pri raziskovanju geološkega bogastva Tunjiškega gričevja. Tomaž Hitij in Jure Žalohar, mlada zbiralca fosilov, sta v Tu-njiškem gričevju v minulem letu našla izjemne primerke fosilov, ki so le potrdili, da si Tunjice na svetovnem geološkem zemljevidu zaslužijo posebno mesto. Nekaj izjemnih fosilov, ki so naleteli na velik odmev tudi v tujini, predstavljata na razstavi z naslovom Preteklost, odtisnjena v kamnu, ki bo do konca leta na ogled v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Med približno tisoč fosili, ki sta jih v zadnjem letu našla na omenjenem nahajališču, je največ ostankov morskih rastlin, listov in vejic kopenskih rastlin, semen, pomeni lažjo,predvsem pa varnejšo pot v dolino. Ta razvejana cesta, ki ima obliko drevesa (takšen je tudi kažipot), povezuje vasi Hruševko, zaselek Cvaj, Praproče, Ravne in lepo zgodovinsko točko Goro s cerkvijo Sv. Miklavža. To drevo življenja je dobilo nove korenine, ki so nujno potrebne za življenje VERA MEJAČ Več o novih pridobitvah v občini na 5. strani. Naslednja številka časopisa Kamniški občan izide v sredo, 22. novembra. Članke in oglase oddajte do petka, 17. novembra, do 12. ure; zahvale pa do ponedeljka, 20. novembra, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel: 01/83 91 311, 041/662-450, e.naslov: sasa.meiac@siol. net ČE0TnumD««es je otvoritev res potrebnega pločnika, kar mi veliko pomeni. Trije učenci iz mojega razreda smo vsak dan hodili ob cesti, kjer so avtomobili švigali čisto mimo nas. Tukaj ni bilo dovolj prostora, da bi se lahko s kom srečala na poti iz šole ali v šolo. Zato so me večkrat pripeljali kar v šolo. Spomnim se lanske prometne nesreče, ko je avto zadel dekle in je padlo na polje. Upam, da se danes tudi ona veseli pločnika, po katerem lahko zdaj brezskrbno hodi. Po pločniku se sprehaja danes veliko ljudi in majhni otroci z mamicami. Učenci pa se lahko veselo pogovarjamo in šalimo, ko gremo skupaj od pouka. Upam, da bodo tudi bodoči učenci naše šole vedeli kako prijetna je šolska pot danes in po njej hodili veseli in brezskrbni«. Sošolec Andrej Majdič pa je med drugim povedal:«Kdor čaka, dočaka. Tudi mi na našem koncu smo na pločnik dolgo čakali in ga tudi dočakali. Šolarji, pešci in tudi vozniki smo zares veseli in srečni, da so tudi ljudje, ki jim veliko pomeni naša varnost.« S skupnimi močmi do novih pridobitev, ki se jih krajani Raven skupaj tudi iskreno veselijo Dolgoletna želja krajanov Raven, najvišje ležeče vasi v krajevni skupnosti Šmartno, se je uresničila. Dokončana je celotna cesta od Buča do najvišje kmetije v KS na nadmorski višini 900 metrov. Po novi cesti 400-metrskega odseka Ravne-Kle-menov mlin je pot v dolino lažja, predvsem pa varnejša. Rekonstrukcija najzahtevnejšega odseka, ki je trajala štiri leta in zahtevala 50 milijonov tolarjev občinskega denarja, je zajela tako ureditev sotočja dveh potokov kot tudi brežin, odvodnja- Da bo vožnja po novi cesti Ravne - Klemenov mlin varna bo pripomogel blagoslov župnika iz Smartna Jožeta Razingerja, v uporabo pa so jo družno predali: župan Tone Smolnikar, direktor PUH-a Aleš Horvat, predsednik gradbenega odbora Albert Žibert, podpredsednik in tajnik sveta KS Marko Sušnik ter tamkajšnji otroci: vanje, sanacijo plazov, zamenjavo dela visokotlačnega vodovoda, obnovo cestnih propustov in asfaltiranje za skoraj dva metra zvišanega vozišča. Dobrovoljni in nadvse gostoljubni domačini so se 19. oktobra s ponosom in hvaležnostjo veselili ob simboličnem odprtju nove asfaltne pridobitve, saj je po 22-ih letih dokončana cesta od Buča do Raven. Vsaka hiša je opravila 60 prostovoljnih ur in prispevala 135.000 SIT (ta znesek sta prispevala tudi dva »vikendaša«). Dela so izvajali PUH Ljubljana, Cestno podjetje Ljubljana in Komunalno podjetje Kamnik. Marko Sušnik, ki je bil tudi povezovalec programa, se je vsem zaslužnim pri izvedbi projekta toplo zahvalil, še posebej je izpostavil požrtvovalno delo Alberta Žiberta, ki sicer ne uporablja tega dela ceste, pa tudi sorodnikov nima tu. V spomin in zahvalo mu je izročil sliko tega dela Raven in hleb domačega kruha. Ob odprtju ceste je bilo prijetno opazovati gostoljubnost in prijateljski odnos ljudi tu gori pod lepo Goro s sv. Miklavžem. Domačini so družno pripravili pogostitev na lepo urejeni kmetiji na Ravnah 6 pri Kadunčevih, po domače Slemenškovih. Ponosno so povedali, da se večkrat skupaj poveselijo, ob tem pa kujejo nove načrte naslednjih skupnih akcij za napredek kraja. Tudi kmetijske stroje si na teh ‘hribovitih kmetijah izposojajo eden od drugega, da so bolj racionalno izkoriščeni. Še in še je dobrih del, ki jih ti pridni ljudje spoštljivo postorijo za soseda. Prepričani da je dobro sosedsko uci i uiuti i, imipivuaiuiiij, '“J"'" —- -----j—-j-----" SO, U3 16 ClODrO SOSCdSKO David in Boris Kadunc, Sonja Sušnik in Vita Trebušak, ki so kljub mrazu veselo razumevanje in pomoč prepevali, nato pa je Vita zbrane ogrela še s poskočnimi vižami harmonike. povsod, še posebej pa v Varneje po novih cestah Zgornje-Spodnje Palovče in Praprotno-Zakal Tudi krajani Zgornjih in Spodnjih Palovc so že težko čakali, da je še 300 metrov ceste pred zimo dobilo asfaltno prevleko. Celotna rekonstrukcija cestnega odseka zajema ureditev dobrih 800 metrov ceste in je potekala v zadnjih treh letih. Ureditev odvodnjavanja, spodnjega in zgornjega ustroja, asfaltiranja na klancu ter nato v lanskem in letošnjem letu še izvedbo druge faze, je Občino Kamnik skupaj veljala 17,7 milijonov tolarjev. Simboličnega odprtja asfaltiranega dela ceste, ki sta ga skupaj z otroci tamkajšnjih domačij v uporabo predala župan Anton Tone Smolnikar in predsednik KS Vranja Peč Avgust Smešnjavec, so se skupaj z gosti še posebej veselili krajani domačij, do katerih pripelje nova cesta, ki jo je blagoslovil župnik Štefan Stele. Po začetnih delih ureditve zgornjega ustroja v letu 2004 so 18. oktobra slavnostno obeležili tudi odprtje 650 metrov asfaltirane ceste Praprotno - Zakal. Celotna investicija z ureditvijo odvodnjavanja in asfaltiranjem je občino Kamnik veljala 10,5 milijonov tolarjev. Zaključuje se rekonstrukcija Ljubljanske ceste od Svetilnika do Mercatorja Nekaj pomembnih investicij pa še poteka ali se zaključuje v teh dneh. Po izgradnji 1800 metrov pločnikov in dveh avtobusnih postajališč v Šmarci, ki zagotavljajo varnejšo pot, se v teh dneh zaključuje tudi rekonstrukcija 800 metrov dolgega odseka Ljubljanske ceste od Svetilnika do Mercatorja z razširitvijo za vozni pas levih zavijalcev, ureditvijo zelenice, pločnika in kolesarske steze. Na desni strani bodo pridobili prostor za vzdolžno parkiranje. K 150 milijo nov vredni investiciji bo država prispevala 45 milijonov tolarjev, ki jih je občini uspelo pridobiti s prijavo na vladni razpis za regionalni razvoj. Železniška prehoda na Zapricah in na Streliški ulici bosta končno zavarovana V oktobru so se pričela tudi dela z urejanjem in zavarovanjem dveh nivojskih prehodov ceste preko železniške proge, in sicer prehod Zaprice in prehod Streliška ulica. Javna agencija za železniški promet, ki je za investicijo zagotovila 300 milijonov tolarjev, Občina Kamnik pa bo zagotovila še 42 milijonov tolarjev, se je odločila tudi za posodobitev avtomatskega zavarovanja obstoječih nivojskih prehodov na Kranjski cesti, Ulici Jakoba Alešov-ca, Ekslerjevi ulici in Poti na Poljane. Zaradi posodobitve celotne A strani proge v smeri jug £ sever vsi že zavarovani železniški prehodi ne delujejo, zato v času del velja spremenjena prometna ureditev. Zaradi zagotavljanja varnosti vlak na kamniški progi vozi samo do postaje Kamnik, potnike do postaj Kamnik-mesto in Kamnik-graben pa prepelje avtobus. Prav tako naj bi bili strpnejši tudi v primeru mo rebitnih daljših postankov pred zapornicami na Kranjski cesti in Ulici Jakoba Alešovca, saj je zavarovanje prehodov v času gradnje uravnavano ročno. Začela so se dela za izgradnjo tretjega in četrtega pasu obvoznice od Cankarjeve do Šolske ulice Z rekonstrukcijskimi deli na kamniški obvoznici se je začela težko pričakovana izgradnja štiripasovne obvoznice od Maistrove do Šolske ulice. Dela potekajo v strugi Kamniške Bistrice z ureditvijo brežin in sanacijo opornega zidu, kjer bodo pridobili prostor za kolesarsko stezo in pešpot. Investicija, ki je s 420 milijoni tolarjev uvrščena v državni proračun, občinski proračun pa bo k temu prispeval 160 milijonov tolarjev, se bo nadaljevala v prihodnjem letu z rekonstrukcijo vozišča, obnovo kabelskih vodov, zaščito plinovoda, ureditvijo meteorne kanalizacije, vodovoda in javne razsvetljave ter zaščito pobočja pod Starim gradom. VERA MEJAČ 25* \m\ un n m r m r r IL ■ 1 s>m« ■■ I ut I tavlja potrebnih delovnih mest in ne omogoča sinergijskih učinkov, ki bi vplivali na dvig kakovosti življenja. Menedžerji se zavedajo, kako pomembne se spremembe v pravo smer in ob pravem trenutku! Na koncu bi se želel iskreno zahvaliti vsem, ki so me v tem dolgem volilnem obdobju podpirali, mi na kakršen koli način pomagali, mi stali ob strani in zame glasovali. Posebna zahvala pa gre moji družini! Pridite na volitve in glasujte po svoji vesti! Vaš Demeter Sadnikar NSi MovaSlovenUa SDS SLS. Slovenska ljudska stranka Naročnil Tomaž Hitij in Jure Žalohar, mlada zbiralca fosilov, stavTunji-škem gričevju v minulem letu našla izjemne primerke fosilov, ki so le potrdili, da si Tunjice na svetovnem geološkem zemljevidu zaslužijo posebno mesto. Nekaj izjemnih fosilov, ki so naleteli na velik odmev tudi v tujini, predstavljata na razstavi z naslovom Preteklost, odtisnjena v kamnu, ki bo do konca leta na ogled v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. bogatejša za marsikatero znanje sta se Jure in Tomaž po mnogih terenskih izkopavanjih po večjem delu Slovenije lansko leto odločila sistematično raziskati nekatera nahajališča v Tunjiškem gričevju. »Vse skupaj se je začelo že v prvih razredih osnovne šole, ko smo si šli z domačimi ogledat razstavo fosilov in mineralov v Tržič in tam me je zbiratelj fosilov France Stare iz Žabnice povabil v svoj geološki krožek, ki ga je vodil v osnovni šoli v Stražišču. Mene je stvar takoj zelo navdušila, tako da me je mami vrsto let tedensko vozila v Kranj na ta krožek,« se svojih začetkov spominja 23-letni Tomaž Hitij iz Godiča, študent dentalne medicine, ki je na omenjenem krožku spoznal tudi zdaj 28-letnega Jureta Žaloharja iz Kranja, s katerim sta tako že v osnovni šoli skupaj s svojim mentorjem in ostalimi mladimi navdušenci iz krožka spoznavala geološko bogastvo Tunjiškega gričevja, saj so se pri svojem terenskem delu največkrat odpravili prav v Tunjice. K navdušenju nad raziskovanjem je veliko pripomogla zgodba, ki sojo mladi zbiralci v krožku vzeli za svoj moto. »Bogastvo okamnelega sveta v Tunjiškem gričevju je že v drugi polovici 19. stoletja začel spoznavati Simon Robič, takratni kaplan na Šenturški gori in eden najpomembnejših slovenskih naravoslovcev tistega časa. Zanimala so ga vsa področja naravoslovja in med drugim je zbiral tudi fosile. Nekega dne mu je eden od domačinov prinesel približno deset centimetrov velikega fosilnega polža, poznanega kot kranjski polž. Strokovnjaki so tega polža na začetku prejšnjega stoletja opisali kot novo vrsto in zapisali, daje bil najden pod Sveto Ano v Tunjicah. Kmalu pa so se pojavile dileme, ali je bil polž res najden v Tunjiškem gričevju, ali je bil morda tja od kod prinešen. No, naš mentor nam je vedno govoril, da bomo tudi mi našli tega polža in dokazali, da dejansko izvira iz Tunjiškega gričevja, in res sva leta 1994 skupaj z Jakom Zevnikom takšnega polža tudi našla,« se svoje prve večje in pomembnejše najdbe spominja Jure. Navdušenje v vseh teh letih ni izpuhtelo in Fosil komarja je tako dobro ohranjen, da so vidne številne podrobnosti. Zaliv »Panonskega morja« Tunjiško gričevje so od sredine 19. stoletja poleg Simona Robiča raziskovali še mnogi drugi domači in tuji raziskovalci, saj seje kmalu izkazalo, da so geološke plasti na tem območju neverjetno bogate s fosili. »Na tem področju, velikem približno 33 kvadratnih kilometrov, je ti-sočmetrska skladovnica miocen-skih sedimentov. To področje je včasih prekrivalo »Panonsko morje« ali točneje Centralna Paratetida, kot ga imenujejo strokovnjaki, in prav tu je bil najbolj zahoden zaliv tega morja. Najstarejše plasti terciarne starosti najdemo pri Podgorju, stare so 35 milijonov let, proti severu so nato vse mlajše in dosežejo starost okrog devet milijonov let. Fosili v nahajališču, kjer sva midva največ kopala in našla največ izjemnih stvari, so stari 13 milijonov let«, razložita in nadaljujeta, da se plast na tem nahajališču imenuje ko-prolitni horizont po koprolitih oziroma iztrebkih vretenčarjev, ki so najbolj značilni fosili teh plasti. A najbolj izjemni fosili, ki sta jih našla v teh plasteh, so žuželke, semena, cvetovi, meduze in drugi fosili, med katerimi je največ školjk in različnih polžev. Morsko okolje - zaliv, kjer so se te plasti odložile, je bilo zelo mirno, brez morskih tokov in z globino nekaj deset metrov. Razmere so bile idealne za ohranitev tako občutljivih živalic kot so žuželke, morski konjički in celo meduze. Najstarejši morski konjički na svetu Med približno tisoč fosili, ki sta jih v zadnjem letu našla na omenjenem nahajališču, je največ ostankov morskih rastlin, listov in vejic kopenskih rastlin, semen, plodov in cvetov, polžev in školjk, mnogoščetincev, meduz klobučnjakov, pajkov in paščipalcev, fosilnih žuželk, rib, iztrebkov in morskih konjičkov. Prav slednji so Juretu in Tomažu prinesli največ veselja, saj se je izkazalo, da so primerki, najdeni v Tunjiškem gričevju s trinajstimi milijoni let najstarejši tovrstni fosili na svetu in so od doslej najstarejših opisanih morskih konjičkov, najdenih v Italiji, starejši za kar osem milijonov let. A z majhnimi, od nekaj milimetrov pa do nekaj centimetrov velikimi primerki, tankimi kot nit, je povezana tudi anekdota, ki jo danes v smehu rada povesta. »Enkrat sva na terenu našla kamnino, polno nekih majhnih fosilov, in Tomaž me je vprašal, kaj je to, pa sem mu rekel, da so neke ličinke, da je tega tu dosti, in da to ni nič posebnega, da naj kar stran vrže. No, Tomaž tega vseeno ni storil in pozneje se je izkazalo, da so bili to mladice morskih konjičkov, ena najpomembnejših najdb, ki pa je takrat še nisva znala prepoznati,« je povedal Jure. Nahajališče je izjemno tudi zato, ker sta v njem našla fosilne meduze, kar so doslej zabeležili le na redkih nahajališčih po svetu. Fosilne meduze so namreč izredno redke, saj nimajo trdnega notranjega skeleta in so večinoma sestavljene iz vode, zato se lahko ohranijo le v najugodnejših razmerah. Med najdbe, na katere sta poleg meduz in morskih konjičkov še posebej ponosna, uvrščata še različne cvetnice in semena, ter Drage volivke in dragi volivci, hvala za izraženo zaupanje in podporo na volitvah. Vsak Vaš glas je posebna zaveza nam k še boljšemu delu v prihodnje. LDS Kamnik in Marjan Smole - Levček www.kamnik.lds.si TERME' TERME SNOVIK - KAMNIK, d.o.o. Molkova pot 5 1241 KAMNIK SNOVIK , svet termalnih UŽITKOV V naročju Kamniških planin, v objemu bogatih gozdov, čistega zraka in zdravilne vode raste nova termalna oaza. V svoj kolektiv vabimo kandidate, ki iščejo ustvarjalno in dinamično delo ter so ambiciozni, komunikativni in pripravljeni na nove izzive: >- kuhar ( m/ž) -1 delavec Pričakujemo: - IV. ali V. stopnja šolske izobrazbe - kuhar - pogovorno znanje enega svetovnega jezika - leto dni delovnih izkušenj v kuhinji >- natakar (m/ž) - 2 delavca Pričakujemo: - IV. ali V. stopnja šolske izobrazbe - natakar - pogovorno znanje enega svetovnega jezika - komunikativnost in urejenost - leto dni delovnih izkušenj v strežbi Delovno razmerje bom sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: TERME SNOVIK-KAMNIK, d.o.o., Molkova pot 5, 1240 KAMNIK. Za dodatne informacije pokličite na tel št: (01) 83 08 602 od 12. do 15. ure. O izbiri bomo kandidate pisno obvestili. SI ifZ^EST NOVA poslovne storitve . urejanje delovnih razmerij . odškodninski zahtevki # izdelava etažnih načrtov . vpis v zemljiško knjigo • druge poslovne storitve Steletova 8a, Kamnik, tel.: 01-83-10-960,041706-099 faks: 01-83-10-965, e-mail: silvest@siol.net L am Bus DRUŽBA ZA PREVOZ POTNIKOV, TURIZEM IN VZDRŽEVANJE VOZIL d. d. vabi na razgovor kandidate za voznike avtobusov v primestnem potniškem prometu in občasnih prevozih - turizmu Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: - končana osnovna šola, - vozniški izpit »D« kategorije, - licenca za voznike »D« kategorije ali opravljena NPK za voznika v cestnem prometu, - državljanstvo Republike Slovenije, - aktivno znanje slovenskega jezika, - uspešno opravljen psihološki pregled, - lastno prevozno sredstvo, - mobitel. Kandidatom, ki imajo opravljen vozniški izpit za »C« kategorijo, nudimo možnost kreditiranja za pridobitev vozniškega izpita »D« kategorije. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov KAM-BUS, d. d., Perovo 30,1241 Kamnik. “ • hV: Preparacija fosilov zahteva veliko natančnosti in potrpljenja. vse tiste fosile, ki so - čeprav s prostim očesom včasih komaj vidni - tako dobro ohranjeni, da je mogoče videti celo najmanjše podrobnosti, kot so oči, dlačice, trni, žela, legla, krilca in tipalke pri žuželkah, ter celo barva kože pri ribah. Niso pa vsi fosili tako majhni. Pri izkopavanju sta namreč naletela na še eno čudovito najdbo - kar 30 centimetrov velik fosil ribe iz družine zobčastih ostrižev. Znanje, občutek in sreča Prav pri fosilnih ribah se pogosto zgodi, da je fosil prekrit Fosil obžrtega lista. z različnimi plastmi sedimentne kamnine in le dobro oko poznavalca lahko prepozna velikost in vrednost takšne najdbe. Obdelavi takšnega fosila rečemo preparacija in Tomaž ima s tem delom že precej izkušenj. »Veliko natančnosti in potrpljenja je potrebnega pri tem delu. Kakšna plast se enostavno odlomi, spet kje drugje gre bolj počasi. Včasih se kaj tudi ponesreči, a prav pri tej ribi, ki sem jo prepariral približno tri dni, se je vse lepo izšlo,« je povedal in zaupal, da si pri tem delu pomaga kar z natančnimi zobozdravstvenimi svedri in drugim orodjem. Kako pa sicer poteka delo na terenu in kako fosile sploh najdeta? »Po toliko letih že dobiš občutek za to, kje boš kaj našel - kar čutiš, da mora tam nekaj biti. Še zdaleč pa ne gre le za naključje in srečo - poznati moraš geološke karte, spremljati je treba tudi strokovna dognanja in brati strokovne članke, tako da pogosto že po starosti in okolju nastanka kamnine veš, kaj bi tam utegnil najti.« Fosile nato doma preparirata, fotografirata in dokumentirata, tako da se za vsak fosil, ki konča skrbno spravljen v škatli, ve, kje in kdaj je bil najden. Nahajališče in zbirka si zaslužita status in zaščito »Želiva si, da bi država to nahajališče, ki je res nekaj izjemnega, zaščitila kot naravno dediščino Slovenije in da bi zbirka fosilov, ki so bili tam najdeni, kot celota dobila nek status. Predvsem pa si želiva, da bi po tem terenu hodilo čim manj radovednežev, ki s svojim izkopavanjem pogosto naredijo veliko škode in če že najdejo kakšen fosil, ne vedo, ne kaj je, ne koliko je star, kaj šele, da bi ga znali zaščititi. Na koncu jim prav nič ne koristi,« opozarjata Tomaž in Jure. »Zbirka je res edinstvena na svetu in z veseljem sva jo pripravljena odstopiti kakšnemu muzeju za nadaljnje študije, če bi le kdo pokazal kaj zanimanja.« Zanimivo pa je to, da so za njuno raziskovanje izvedeli že preko meja: med drugim so jima sodelovanje ponudili strokovnjaki na ameriški University of Kansas. Zbirka si namreč zasluži še veliko pozornosti. Razstava v Prirodoslovnem muzeju Slovenije Nekaj izjemnih fosilnih najdb sta Tomaž Hitij in Jure Žalohar skupaj z Matijo Križnarjem to jesen predstavila v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Vitrini četrtletja, kjer sta pripravila razstavo z naslovom Preteklost, odtisnjena v kamnu. Razstavo sta pospremila z zanimivim predavanjem o omenjenem nahajališču in vseh izjemnih najdbah, ki ga bosta ponovila tudi v Kamniku, ter slikovno bogatim katalogom z istim naslovom. Če vas zanima, kako izgledajo najstarejši morski konjički na svetu, kakšne so fosilne rožice in kako izgledajo najmanjše podrobnosti na enajst milijonov let stari fosilni osi, si razstavo v Ljubljani še lahko ogledate do konca decembra. JASNA PALADIN Foto: Jure Žalohar P®Vabljcrti V/rij*t*Ti bar v fergevsj^eth ccftbru Mali grad ? POSEBNA PONUDBA V NOVEMBRU: ob kavici prejmete kupon, 10 kuponov pa prinaša bon za brezplačno moško a striženje ali žensko fen frizuro v fv IdCLA Frizerstvu Žagar. BAR MABTINOVO SOBOTNO Odprto: pon.-sobota 7h - 23\ DOPOLDNE OB ZLVI GLASBI nedelja 7" -13" NARODNOZABAVNEGA ANSAMBLA H 1 f| I K BŠX/^8eif 1 |!BiS 111: Sl fl fmgl iIkH ^ mm pl j ipp ] Ssj' * LIRA SREBRNA V PRAGI Pevci kamniške Lire so se zadnja leta posvečali študiju programa, ki je bil v prvi vrsti usmerjen k poslušalcem ter usklajen z nujnimi spremembami ob prehodu generacij. Tako je poglavitna skrb veljala ohranjanju redne dejavnosti, študiju novega in nekoliko spremenjenega programa, ohranjanju stikov s prijateljskimi zbori doma in v tujini, dve leti nazaj pa so pevci naštudirali zahtevnejši angleški program in nastopili v prestižni londonski Albert's Hall. Leta so ob tem neopazno minevala in v Urini kroniki je že več kot 10 let, kar se je zbor nazadnje udeležil kakega mednarodnega tekmovanja. Odločitev za udeležbo na pevskem tekmovanju je zorela dolgo časa, dozorela pa tik pred jubilejnim letom praznovanja 125-letnice Prvega slovenskega pevskega društva. Z udeležbo na 20. mednarodnem pevskem tekmovanju »Praga cantat 2006«, ki je potekalo v Pragi med 26. in 29. oktobrom, seje Lira oddolžila za »izpad« tekmovalne dejavnosti in se vrnila na tirnice iz njenih najbolj plodnih časov. Tekmovalo je 38 zborov iz vsega sveta, med njimi tudi pet zborov iz Slovenije. Lira je nastopila v kategoriji moških zborov, kjer so se predstavili še zbori iz Švice, Norveške, Nemčije, Venezuele in slovenski Talum iz Kidričevega. Tekmovanje pa je potekalo še v kategorijah ženskih, etničnih, mešanih in posebej kvalificiranih mešanih zborov. Pevci so se na tekmovanje pripravljali postopoma skozi vse leto in predstavili program, ki je bil med najtežjimi v kategoriji moških zborov. Na dan tekmovanja je mestna gneča v Pragi skoraj onemogočila pravočasen prihod na prizorišče tekmovanja, kar je lahko eden od razlogov, da tekmovalni nastop ni potekal še bolj sproščeno. V slogu retorike simpatično gostobesednega vodiča, ki je imel navado reči: »Bodi kakor bodi,« so pevci nestrpno pričakovali odločitev strokovne žirije, ki so jo sestavljali ugledni mednarodni strokovnjaki: Felix Resch iz Italije, Hellmuth Drevves iz Avstrije in Jakub Zicha ter Miriam Nemecova iz Češke. Na slovesnosti ob podelitvi nagrad je med pevci nestrpnost rasla skupaj s pričakovanji. Srebrna plaketa, ki jo je zbor prejel, je po besedah predsednika Jožeta Prezlja plačilo za trdo delo in pra- vična ocena kakovosti, s katero se je Lira v sedanji zasedbi predstavila žiriji. Člani žirije so opozorili na ubran in discipliniran zvok zbora, ki je še posebej navdušil s pestro dinamiko v Gallusovem Libertas animi. Prav tako so opazili kakovost solističnega prispevka Primoža Krta. Zboru napovedujejo lepe razvojne možnosti. Zborovodji prof. dr. Andreju Missonu je bilo pri tekmovanju najbolj pomembno, da se je Lira predstavila realno, s pevci, ki so dejanski člani, brez potez, ki bi udeležbo omogočile le izbranim. Tako je srebrna plaketa dosežek, ki povezuje vse člane zbora in obeta še več zdrave družabnosti, s katero se na Urinih potovanjih vselej povezuje kopica nepozabnih veselih dogodivščin. Vodič Leon je pevce potolažil s šaljivo mislijo, češ, da je v kategoriji ženskih zborov osvojil zlato plaketo in nagrado za najboljši zbor dekliški pevski zbor Radost iz Godoviča, s katerimi je v Idriji že skupaj koncertirala Klapa Mali grad. Po njegovih besedah si žirija ni mogla privoščiti, da bi vse zlate plakete podelila Slovencem. Tudi tokrat so Liraši po tekmovalnem delu namenili še dva dni ogledu Prage in njenih znamenitosti. Ob spremstvu partnerk in prijateljev se je družba razživela in se povezala ob majhnih prigodah, ki bodo ostali zapisani v spominih in na fotografijah. Na njih so nasmejani obrazi kot odraz vedno vedrega razpoloženja v zboru. To je tudi odraz vzdušja, iti vlada med generacijami, vzdušju, ki je kakovost in ga ne more oceniti nobena zunanja komisija, ne barva osvojenega priznanja. Liraši tako ob tradiciji ohranjajo tudi družabnost in povezanost; kot poročajo kronike, bo prihodnje leto temu že 125 let. Zadnji dan turneje po Pragi so se Liraši srečali s člani moškega zbora praških učiteljev, s katerimi zbor prijateljsko sodeluje že več kot 20 let. Oddolžili so se za lansko gostovanje v Kamniku in priredili skupen večerni koncert v cerkvi sv. Neže. Druženje ob skupni pesmi in zvokih instrumentov je trajalo pozno v noč, ko se je avtobus zadovoljnih udeležencev počasi napotil proti Kamniku. Doma so zbor sprejeli prijatelji s čestitkami, med katerimi je bila prva brzojavka župana Antona Toneta Smolnikarja. ALBERT MRGOLE Peter Pavel Glavar - Odisej iz Komende Kulturno društvo dr. Franceta Steleta iz Tunjic je 6., 7. in 15. oktobra na pobočju pod tunjiško cerkvijo v počastitev 240-letnice blagoslovitve obnovljene in povečane cerkve sv. Ane uprizorilo zgodovinsko igro Peter Pavel Glavar - Odisej iz Komende. Delo prikazuje življenje Petra Pavla Glavarja (1721-1784), najdenčka - sina neznanega očeta in matere, ki so ga našli na pragu komendskega župnišča. Nezakonsko rojstvo je bilo tisti čas velika ovira za duhovniški poklic, ki ga je želel doseči. S pomočjo družine, ki ga je sprejela v rejo, komendskega župnika, ki ga je vseskozi podpiral, z nadarjenostjo, pridnostjo in vztrajnostjo je dosegel svoj cilj. Leta 1751 je postal župnik v Komendi. Peter Pavel Glavar je slovel kot duhovnik, ki je skrbel za duhovni in gospodarski napredek ljudi. Od leta 1752 je župljane poučeval ljšal zakupne pogodbe za Komendo, zato se je moral preseliti na graščino Lanšprež pri Trebnjem. Tudi na Dolenjskem je poučeval kmete, kako je treba obdelovati zemljo, da bo obilneje rodila, kako gojiti zdravo živino in kako pridelovati dobro vino in med. Iz nemščine je prevedel in z lastnimi spoznanji dopolnil Janšev Pogovor o čebeljih rojih. Svoje premoženje je v oporoki zapustil siromašnim, bolnim in ostarelim ljudem iz komendske župnije ter lanšperške gospoščine. Iz tega denarja so leta 1804 v Komendi sezidali bolnišnico - Glavarjev spital, kjer so številni upravičenci dobili dom in zdravstveno ter duhovno oskrbo. Umrl je 24. januarja 1784 na Lanšprežu, kjer je pokopan v grajski kapeli, (prim. http://sl.wikipedia.org/wiki/Pet-er Pavel Glavar) Besedilo igre je po različnih virih sestavil Franc Juvan. Delo ban Klemenc, Gašper Sedušak, Jan Černevšek, Miha Zabavnik, Rok Klanšek, Matjaž Klanšek, Peter Stele, Tomaž Stele in Slavko Smolnikar. Kot kronist je dogajanje povezoval: Dominik Krt. Pri oblekah in rekvizitih je svetovala etnologinja dr. Marjanca Klobčar. Ob nastopajočih pa bi bilo treba omeniti še veliko domačinov iz Tunjic, ki so na vznožju pobočja postavili oder za občinstvo, uredili samo pobočje, opravili veliko prevozov, skrbeli za red, prodajali vstopnice, pritrkovali, streljali z možnarji itd. Predstavo je podprlo več sponzorjev, med njimi tudi občini Komenda in Kamnik. Zelo velik delež je prispevalo podjetje Graditelj, ki je posodilo elemente za oder. Župnik Pavle Juhant pa je dal nastopajočim na voljo celotno župnišče, jih moralno in organizacijsko podpiral. Čeprav so bili oktobrski večeri p E M j M im gL/Fji II tJM krščanski nauk tudi na domovih, o napredku učencev pa je pisal zapiske, poleg je zapisoval razne zanimive podatke in pripombe o dogajanjih v tistem času v Komendi. Tako je nastal zelo dragocen Glavarjev Status animarum (družinska knjiga) za obdobje od 1754 do 1766. Leta 1760 je v Komendi ustanovil zasebno šolo z internatom, da bi nadarjenim revnim učencem omogočil nadaljnje šolanje v mestnih šolah. V Komendi je sezidal beneficiatsko hišo, v katero je namestil knjižnico s približno 2000 knjigami, v Tunjicah je povečal in obnovil cerkev (1766). Leta 1766 mu malteški viteški red ni več poda- je režiral Dominik Krt, organizatorka je bila Ana Stele, sceno sta izdelalajanez Humar in Janez Leskovec, avtorja razsvetljave sta bila Miha Urbanija in Matjaž Sedušak, tehnično pa je predstave oskrbel Dream studio Krt. V glavnih vlogah so nastopili amaterski igralci iz Tunjic, Kamnika in Tuhinjske doline: Dare Gregl, Anže Slana, Anže Gregl, Janez Novak, Urša Klemenc, Spela Šmidovnik, Bogo Čimžar, Marjan Gregl, Matjaž Sedušak, Andreja Matjaž, Rok Zadnik, Karmen Kaplja, Ana Stele, Vida Zabavnik, Marija Šmidovnik, Tadej Stele, Blaž Vrabec. Ostali nastopajoči: Uroš Stele, Klemen Sedušak, Ur- hladni, si je vse tri predstave ogledalo veliko ljudi. Prizorišče in dogajanje sta povzdignila vreme in samo okolje. V jasnih nočeh je bila mogočna belina tunjiške cerkve kulisa, ki je ni daleč naokoli. Kulturno društvo dr. Franceta Steleta je s predstavo prikazalo del slovenske zgodovine. Množični obisk pa priča o tem, da si ljudje tudi v televizijskih časih in mnogokrat preveč poplitvenega poklicnega gledališča želijo iger, ki poudarjajo temeljne vrednote človeškega življenja. Verjetno je to ena od smeri, ki naj bi jo razvijala amaterska gledališča. MARJETA HUMAR Foto: Matjaž Sedušak Kmetijsko podjetniški sejem v Komendi Pozornost so pritegnili plemeniti haflingerji S ponudbo kmetijske mehani- zbornice Slovenije Nataša Belin-zacije, razstavo konj pasme haflin- ger in komendski župan Tomaž ger in telic je v lepem poletnem Drolec, ki je v slavnostnem na-vremenu od 6. do 8. oktobra v Ko- govoru še posebej izpostavil pri-mendi potekal jesenski kmetijsko zadevno delo dolgoletnega pred- podjetniški sejem, ki ga je tudi sednika Konjeniškega kluba Ko-tokrat pripravil Konjeniški klub menda in glavnega organizatorja Komenda v sodelovanju z občino sejma Lojzeta Laha. S ponosom je Komenda. Sejem sta odprla v.d. govoril tudi o preselitvi hipodro-direktorja Kmetijsko gozdarske ma v bližino nOve poslovne cone, Burjevi iz Potoka v Črni vzrejajo rodovniške konje plemenite avstrijske pasme haflinger (gorski konj ali kot mu pravijo zlati konj z zlatim srcem) že preko 30 let. Trenutno imajo dva plemenska žrebca v državni lasti, pet lastnih kobil in tri žrebičke. Na nedavni razstavi tri in štiriletnih žrebic in kobil z letos rojenimi žrebički na kmetijsko podjetniškem sejmu v Komendi je bila njihova štiriletna kobila Dreja nagrajena s tretjim mestom, predstavila jo je Anja Burja, ki že od malih nog živi s konji. ki se bo razprostirala na površini 23 hektarjev in bo ena največjih v Sloveniji, regijsko pa največja med 47-timi poslovnimi conami. Belingerjeva je poudarila, da Komendski kmetijski sejem postaja eden naj večjih v Sloveniji. Pohvalila je sodelovanje občine in obljubila, da bo KGZ storila vse, kar bo potrebno za nov centralni kasaški center v Komendi. Kot uvod v sejemsko dogajanje sta Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana in Kmetijski inštitut Slovenije pripravila »Dan krompirja«, na katerem so razpravljali o klimatskih spremembah, vplivu namakanja in novih sortah krompirja, vzgojenih na kmetijskem inštitutu. Odprtje kmetijsko podjetniškega sejma so popestrili pevci Mešanega pevskega zbora Komenda, ki ga vodi Lojze Kolar, zaplesala je Folklorna skupina DU Komenda z vodjem Valterjem Horvatom, otroški pevski zbor OŠ Komen-da-Moste pa je pripravil prisrčen nastop. Na sejmu so se predstavili kmetovalci, KGZ Slovenije, Kmetijski zavod Ljubljana, Sindikat kmetov Slovenije, Društvi podeželskih žena Kamnik-Komenda in Domžale, Kmetijska zbornica z avstrijske Koroške, Turistično društvo Komenda, Ustanova Petra Pavla Glavarja in Društvo stari traktor Moste. Razstavljala so najpomembnejša slovenska podjetja, ki se ukvarjajo z izdelovanjem ali trgovanjem kmetijske mehanizacije, in domači podjetniki. Govedorejsko poslovno združenje je predstavilo telice črnobe-le, lisaste in rjave pasme. Slovensko združenje rejcev konj pasme haflinger je sejem popestrilo s promocijsko razstavo tri in štiriletnih žrebic in kobil z letos rojenimi žrebički. Živali je strokovno ocenil priznan strokovnjak in predsednik Svetovnega združenja haflingerjev iz Ebbsa na Tirolskem. Tretje mesto je pripadlo štiriletni žrebici Dreni rejca Marjana Burje iz Potoka v Črni pri Kamniku. Predstavila jo je njegova 17-let-na hči Anja, dijakinja 2. letnika Ekonomske šole v Kamniku, ki od malih nog živi s konji, ukvarja pa se tudi z dresurnim jahanjem. Že pred dvema letoma sta se na prvi državni razstavi haflingerjev na kmetijskem sejmu v Komendi dva Burjeva konja visoko uvrstila - kobila na 1. mesto in žrebec na 4. mesto. Letos je priznana regijska organizacija za haflingerje iz vse Slovenije organizirala čisto pasemsko konjenico v Logarski dolini. Burjevi vzrejajo rodovniške konje avstrijske pasme haflinger (gorski konj) že preko 30 let. Trenutno imajo dva plemenska žrebca v državni lasti, pet lastnih kobil in tri žrebičke. Eden od žrebcev je pripeljan z avstrijske Koroške in je bolj moderen tip haflingerja - višji jahalni tip, kar je zdaj trend v svetu. »Prednost tega konja je v mirnem karakterju in v skromnosti v prehrani«, pravi Marjan Burja in doda, da se njihovi konji pasejo na višini preko 1300 metrov v vseh vremenskih razmerah (dež, nevihte, veter, videzu. Naj dodamo, daje Ministr-snežna ploha). Vso zimo so čez stvo za kmetijstvo, gozdarstvo in dan na prostem, so zelo odporni prehrano v septembru z odločbo in prilagodljivi konji. Haflinger priznalo pasmo konj haflinger za je povsem samostojna pasma, na- slovensko tradicionalno pasmo stala na temeljih arabskega konja, konj. kar se kaže v njenem plemenitem VERA MEJAČ Prenovljena podoba Trga talcev V teh dneh Trg talcev v Kamftiku dobiva novo podobo, ki bo v ponos mestu. Delavci Cestnega podjetja Ljubljana in kamniškega podjetja Žurbi team po načrtih arhitekta Tomaža Schlegla zaključujejo z deli prenove trga, včeraj so zaključili s polaganjem betonskih plošč in granitnih kock, okrog prenovljene fontane - spomenika talcem so položili granitne plošče, urejajo pa še parkirišče na robu trga. Dela, opravljena v slabem mesecu dni, veljajo skupaj z obnovo fontane (obnovil jo je Metod Humar iz Šmarce) 42 milijonov tolarjev. Občina bo iz proračuna prispevala 32 milijonov, deset milijonov tolarjev pa je sofinancerski prispevek trgovskega podjetja Engrotuš, ki ima poleg trgovino. Obnovljen trg bo slovesno odprt ta petek opoldne. SAŠA MEJAČ vL Ej jggj la. Ib' »Prometna nesreča, razlitje nevarnih snovi, požar v stanovanjskem bloku, požar v gozdu, zlomljena drevesa na električni napeljavi, voda v kleti hiše...« Vse to so pozivi, ki jih dobivajo gasilci na svoje pozivnike ob katerikoli uri, v sončnem, oblačnem, deževnem ali sneženem vremenu, med delavniki in prazniki... Ni dneva in ure, ko se ne bi žrtvovali za pomoč drugim. Vsekakor pa je pot od majhnega »gasilčka« do operativnega gasilca dolga in zahtevna. Prestati morajo precej preizkušenj, tečajev, usposabljanj, izobraževanj ter pokazati veliko praktičnega znanja na vajah. Prav usposabljanju prostovoljnih gasilcev je bila namenjena interna vaja tehničnega reševanja, ki je potekala pred gasilskim domom Kamnik v soboto, 21. oktobra. Kaj natančneje se je dogajalo, smo povprašali organizatorja in vodjo vaje Mitja Kemperla. »Scenarij vaje je bil, da naj bi se na cesti v zid zaletel osebni avtomobil, v katerem je ostal vkleščen ponesrečenec s sumom poškodovane hrbtenice. Gasilci smo najprej prikazali pravilno stabiliziranje vozila, odstranitev stekel, namestitev vratne ter hrbtne opornice KED poškodovanemu vozniku, nato pa smo s škarjami in razpirali odstranili poškodovan bok vozila ter tako omogočili iznos ponesrečenca. V nadaljevanju vaje smo preizkusili še ročno vlečno napravo (T1RFOR), ročno dvigalko, teleskopski cilinder, s katerim si pomagamo ob hujši deformaciji potniškega prostora avtomobila za odmik volanskega obroča. Nato smo vozilo prevrnili na bok, prikazali njegovo stabilizacijo v tem položaju ter odstranitev strehe. Poudariti je treba, da nam je bilo pri sami vaji v veliko pomoč dvigalo HIAB, nameščeno na tehnično - reševalnem vozilu, saj omogoči hitrejše in varnejše posredovanje v različnih nesrečah, kar se je že pokazalo v resničnih intervencijah«. Na vaji so tako poleg tehničnega znanja gasilcev preverili tudi opremo za tehnično reševanje, ki se nahaja v tehnično - reševalnem vozilu, ki ga je PGD Kamnik pridobil v lanskem letu. Gasilci so preizkus dobro prestali, »ponesrečenec« je preživel, vaja je uspela, prostovoljci pa so več kot odlično pripravljeni za resnične preizkuse, ki se, na žalost, zgodijo vse prevečkrat. Poleg intervencij v prometnih nesrečah gasilci posredujejo tudi ob razlitju nevarnih snovi in GASILSKA VAJA SEKTORJA TUHINJSKA DOLINA NA SV. VIDU Gasili požar na nadmorski višini 844 metrov V petek, 13. oktobra, je v okviru meseca oktobra - meseca varstva pred požari, v Zg. Tuhinju, potekala gasilska vaja sektorja Tuhinjska dolina, v kateri je sodelovalo vseh 6 prostovoljnih gasilskih društev, ki pokrivajo ta sektor: PGD Srednja vas, PGD Sela, PGD Šmartno, PGD Zg. Tuhinj, PGD Špitalič in PGD Motnik. V vaji je sodelovalo 92 gasilcev in gasilk s 15 gasilskimi vozili. . Simulacija gasilske vaje je bil požar v naravi pri podružnični cerkvi Sv. Vida nad Zg. Tuhinjem, ki leži na nadmorski višini 844 m. Zvoki siren so ob 16. uri naznanil požar. 5 avtocistern je krenilo na pot in z zgornje strani cerkve izvedlo napad. Ob požaru je pri cerkvi potekala simulacija nudenja prve pomoči krajankama, ki sta jo izvedli dve bolničarki. Pri Mlinarju je bilo črpališče, od tod je bila speljana verižna vaja z B vodom. Na celotni trasi vaje, ki je bila dolga 1600 m, je bilo postavljenih 6 motornih brizgaln. Od črpališča do požarišča, pri višinski razliki 330 m, je bilo potrebnih 29 minut, da je bila voda na kraju požara. Velik pomen je imela analiza vaje in medsebojna diskusija mnenj. Povzamemo lahko, da so tovrstne vaje vedno priložnost za osvežitev in potrditev gasilskega znanja, a hkrati tudi pokazatelj poznavanja posameznih, tudi višje ležečih območij Tuhinjske doline, predvsem pa pokazatelj pripravljenosti razpoložljivih sil, gasilske tehnike in vozil, s katerimi razpolagamo prostovoljna gasilska društva. Po besedah sektorskega poveljnika Staneta Hribarja se raven tovrstnih vaj iz leta v leto izboljšuje in samo stremimo lahko k temu, da bodo gasilci še naprej, glede na zahteve sodobnega časa, pripravljeni svoj čas žrtvovati za izobraževanja in usposabljanja, saj je to ključ do pravilnega in hitrega ukrepanja ob nastanku požara ali druge nesreče. Za sektor Tuhinjska dolina PGD Zg. Tuhinj Gašenje požara v naravi ostalih naravnih nesrečah. V letošnjem letu so do konca oktobra svoja vozila iz garaž zapeljali že več kot stokrat. Število intervencij v preteklih letih se giblje med 150 in 160 na leto, kar v povprečju pomeni njihovo posredovanje vsak drugi dan. V praksi pa seveda ni tako, saj se nemalokrat zgodi, da posredujejo večkrat na dan ali pa celo več dni skupaj, kar se dogaja ob večjih gozdnih požarih. Ne smemo pozabiti, da gasilci z nesebično pomočjo drugim tvegajo svoja življenja... Mirta Kadivec IZ GOSPODINJSTEV ZBRANIH 100% VEČ NEVARNIH ODPADKOV Na 30 lokacijah na območju občine Kamnik je 14. in 21. oktobra potekala Akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, ki jo je organiziral PUBLICUS - koncesionar za izvajanje gospodarske javne službe v občini Kamnik, izvajal pa KEMIS - strokovno usposobljen izvajalec, registriran pri ARSO za zbiranje, predelavo in odstranjevanje nevarnih odpadkov. Občani so dokazali, da jim ni vseeno za okolje, saj so kljub predvolilnim aktivnostim prinesli v premično zbiralnico dvakrat toliko nevarnih odpadkov kot v lanskem letu, število udeležencev pa je bilo skoraj trikrat tolikšno kot lani. Zbrali smo 10.205 kg nevarnih odpadkov (lani 4.720 kg); akumulatorje, izrabljena motorna in jedilna olja, ostanke barv in lakov, pesticide, topila, čistila, zdravila, kisline in alkali-je, baterije in spray-doze, odpadno embalažo onesnaženo z ostanki nevarnih snovi in drugo. Ob upoštevanju povprečno nastale količine nevarnih odpadkov v gospodinjstvih 0.4 kg/osebo na leto smo zbrali v letošnji akciji za 25.512 oseb nevarnih odpadkov. Akcije seje udeležilo rekordnih 329 občank in občanov (lani le 123). To kaže na naraščajočo okoljsko ozaveščenost, kar pa je edini porok za zdravo in čisto okolje. Gotovo je še veliko gospodinjstev, ki hranijo nevarne odpadke doma dobro zaprte in na varnem mestu. Mogoče upajo, da jih bodo še porabili. Teh odpadkov pa nikar ne odvrzite v posodo za komunalne odpadke, temveč jih prinesite na akcijo zbiranja nevarnih odpadkov, ki bo spet organizirana jeseni 2007! Mojca Požar Štunf SKRITA NEVARNOST, KI PREŽI NA NAS Ob najdbi neeksplodiranih ubojnih sredstev je potrebno pravilno ravnanje Na celotnem ozemlju republike Slovenije se nahaja veliko ostankov najrazličnejših neeksplodiranih ubojnih sredstev iz prve in druge svetovne vojne, pa tudi iz osamosvojitvene vojne. Tudi na področju občine Kamnik vsakoletno prihaja do najdb nekaj primerov neeksplodiranih ubojnih sredstev. Nanje naletimo pri delih v gozdu, adaptacijah starejših zgradb, zemeljskih delih,... Največkrat naletimo na ročne bombe, granate, mine, različne vrste vžigalnikov, streliva ter letalske bombe. Značilnost teh sredstev je, da so iz neznanega vzroka za- tajili oziroma se niso aktivirali, ali so bili postavljeni, podtaknjeni ali shranjeni kot vojni plen. Skupna značilnost vseh teh sredstev je, da ob nepravilnem ravnanju z njimi pride do eksplozije. Posledice eksplozije takega sredstva so' požari, zrušitve objektov, hude telesne poškodbe ali smrt. V izogib posledicam zaradi nepravilnega ravnanja ob najdbi neeksplodiranih ubojnih sredstev se ravnamo po danih napotkih: 1. Ko pride do najdbe neeksplodiranega ubojnega sredstva, se tega sredstva ne dotikamo ali ga premikamo. 2. Mesto najdbe nevarnega predmeta zapustimo po isti poti, po kateri smo do njega prišli. 3. Vsi prisotni naj se mimo umaknejo iz nevarnega območja. 4. O najdbi nevarnega predmeta čimprej obvestimo Regijski center za obveščanje na telefonsko številko 112 ali policijo na številko 113; pri tem sporočimo čim-več podatkov o mestu najdbe in najdenem predmetu. V nobenem primeru sami ne prevažajte teh sredstev! Tomaž Kregar Pripadnik regijske enote za varstvo pred NUS MKK VZTRAJNO NAPREJ DO SVOJIH PRAVIC V gasilski vaji sektorja Tuhinjska dolina je sodelovalo vseh 6 prostovoljnih gasilskih društev, ki pokrivajo ta sektor: PGD Srednja vas, PGD Sela, PGD Šmartno, PGD Zg. Tuhinj, PGD Špitalič in PGD Motnik. V vaji je sodelovalo 92 gasilcev in gasilk s 15 gasilskimi vozili. Ker je prišlo v postopku denacionalizacije do določenih napak, za katere ni bila »kriva« Meščanska korporacija Kamnik (MKK), je le-ta morala dopolniti svojo vlogo. Te dopolnitve je oddala do roka in sedaj se bo postopek vračanja nadaljeval na osnovi dopolnjenih dejstev. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bila večina premoženja že dvakrat vrnjena, vendar so dejansko vračanje zadržale pritožbe državnega pravobranilstva in občine Kamnik. Dopolnitev vloge, med katero so bila tudi geodetska identifikacijska potrdila, ki ob vlaganju zahtevka v letu 1994 niso bila potrebna v tako kompleksni obliki, je podalo skoraj 75% upravičencev. Vsi tisti razlaščenci oziroma njihovi dediči u pravni nasledniki, ki sedaj niso hoteli ali mogli biti vključeni v dopolnitev vloge, bodo morali, če bodo hoteli uveljavljati svoje deleže na osnovi deležnih pravic v skupni lastnini, to storiti sami. Vendar celotno vračanje ne bo teklo zelo hitro. Določeno premoženje bo vrnjeno hitro in enostavno, pri drugem pa se bo verjetno kar precej vleklo, saj imamo take zakone, ki so omogočili »legalno krajo« - nekateri so kljub temu, da je bilo zemljišče v denacionalizacijskem postopku in da je bil prepovedan pravni promet z njim, enostavno vpisali svoje lastništvo nad njim ali ga celo prodali tretjim osebam. Glede na to, da so z vsemi temi dopolnitvami nastali tudi veliki stroški, ki jih bistveno povečujejo še stroški ovrženih tožb, bodo člani morali dati »premostitveno« posojilo, ki bo vrnjeno takoj, ko bo MKK dobila nazaj dovolj premoženja. Razpis takega posojila je bil sprejet že na zadnji skupščini, vendar še ni bil realiziran, ker je sprva kazalo, da ne bo potrebno. B_ Po||ak Zaposlimo delavca za čistilno-vzdrževalna dela, razvoz perila in montažo senčil. Starost: 20-30 let. Izpit B kategorije! PULITUS d.o.o., Sela pri Kamniku 10B, 1241 Kamnik Tel.: 01/8392 489, 041 625 046. ALKAM d.0.0. Kamnik Podjetje za projektiranje, proizvodnjo in montažo stavbnega pohištva objavlja prosta delovna mesta: 1. Obdelovalca kovinskega pohištva Pogoj: opravljena poklicna šola 2. Strojnega ključavničarja Pogoj: opravljena poklicna šola 3. Vodjo projekta Pogoj: VI. ali V. stopnja strojne oz. gradbene smeri 4. Prodajnega referenta gradbenih proizvodov Pogoj: V. ali VI. stopnja strojne oz. gradbene smeri 5. Samostojnega projektanta Pogoj: VI. ali VII. stopnja strojne ali gradbene smeri Nove sodelavce bomo zaposlili za določen čas, s trimesečnim poskusnim delom z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili in kratkim življenjepisom, v katerem skušajte predstaviti pridobljena znanja in izkušnje ter svoje sposobnosti, pričakujemo v 14 dneh po objavi. Prošnje pošljite na naslov: ALKAM d.0.0. KAMNIK Ljubljanska cesta 45,1241 KAMNIK Jubilejni koncert v počastitev 80-letnice kamniškega glasbenega velikana Boža Matičiča FRANCI PUŠNIK IN NJEGOVA KITARA GLASBA JE NJEGOVA NEPOGREŠLJIVA SOPOTNICA V soboto, 28. oktobra, je harmonikar Božo Matičič, ki je več kot 65-letno glasbeno dejavnost letos spomladi pozlatil z občinskim priznanjem, svoj nedavni 80-letni jubilej praznoval na najlepši način - z glasbo, prijatelji in številnimi ljubitelji glasbe. Na triurnem koncertu v Domu kulture Kamnik, ki ga je povezoval Tone Ptičar, so ob slavljencu nastopili še njegovi glasbeni sopotniki: Jožica Kališnik, Janez Majcenovič, Rok Lap, Pavle Zidar in Folklorna skupina Društva upokojencev Kamnik. Še posebej je razveselil nastop Božovih vnukov - Anje na flavti in Gašperja na harmoniki. Številni navdušeni obiskovalci koncerta in nastopajoči so s svojo prisotnostjo ponovno potrdili veličino dela Boža Matičiča na področju glasbenega ustvarjanja in spodbujanja dosežkov kulturnega ljubiteljstva na Kamniškem in dragocenost njegovega prispevka k prepoznavnosti Kamnika v slovenskem in mednarodnem prostoru. Kljub temu, da je Božo zakorakal v deveto desetletje svojega življenja, je številne navzoče tudi tokrat prepričal s svojo energijo, dobro voljo in vzdržljivostjo. Z bogatim aplavzom so se mu zahvaljevali skozi ves njegov pester skoraj triurni nastop. S čudovitimi melodijami kromatične harmonike, prepevanjem, jodlanjem in njemu značilnim žvižgom nas je popeljal v davna trideseta leta prejšnjega stoletja pa vse do danes. Lepo je bilo poslušati izvedbe znanih partizanskihjiesmi, ki jih je Božo igral že v Slandrovi brigadi in 14. diviziji, o čemer še posebej ponosno spregovori. Za zaključek jubilejnega koncerta je Božo z 20-minutnim nepretrganim igranjem in prepevanjem dvorano popeljal po svetu. Melodije Havajev, Argentine, Amerike, Španije, Italije, Dalmacije, Srbije, Grčije, Madžarske, Tirolske, Rusije, na koncu pa kamniška Veselo v Kamnik so še posebej prevzele zbrano množico. Ob harmoniki je zapel še pesem, ki jo je sam napisal in uglasbil v Beogradu leta 1950, o Kamniku in kamniških planinah: »Prelep planinski kraj, je Kamnik s planinami zdaj...« Božo je poleg koncertne dejavnosti in izvajanja pestre programske ponudbe in virtuoznih izvedb melodij kot solist ali spremljevalec različnih glasbenih izvajalcev na pomembnejših prireditvah, proslavah in svečanostih v domačem kamniškem okolju med drugim tudi zavzet društveni delavec in dolgoletni nosilec vidnih funkcij v različnih organih kulturne politike, številnim organizatorjem prireditev je neštetokrat pomagal tudi pri tehnični izvedbi prireditev. Ob tej priliki je Božu čestital tudi župan Tone Smolnikar in mu v zahvalo za požrtvovalno kulturno delo izročil knjigo Ivana Sivca z naslovom Brata Avsenik. Božo se je rodil 17. septembra leta 1926. Njegovo življenje je vseskozi povezano z glasbo, družinske glasbene korenine se širijo naprej. V domači hiši na Trgu svobode v Kamniku so imeli vaje člani ansambla njegovega očeta Poldeta. Njegovi otroci in vnuki so tudi glasbeno dejavni, na Božo je še posebej ponosen, da se družinske glasbene korenine širijo. Na jubilejnem koncertu sta ga razveselila vnuka Anja na flavti in Gašper na harmoniki... ... Božo jima je ganjen prisluhnil. kar je upravičeno ponosen. Hči Mirjana, ki je bila sprva flavtistka v Mestni godbi Kamnik, igra violino v Simfoničnem orkestru Domžale-Kamnik od začetka njegovega obstoja, v njem že sedem let igra tudi njena hči Anja, sin NASA ANKETA Sveti Martin naredi iz mošta vin‘ Pravi star slovenski pregovor. Vendar je za nastanek vina iz mošta potrebno veliko, veliko več kot le sveti Martin... Kaj vse se zgodi, da iz grozdja nastane mošt in kasneje vino? Mošt je vmesni proizvod med grozdjem in vinom -je tekoči del grozdne jagode. Med njegovimi sestavinami prevladuje voda, v njej pa so raztopljeni različni sladkorji, kisline, encimi, barvila in ostale spojine, ki dajejo moštu značilno barvo in okus. Iz mošta nastane vino z biokemijskim procesom, ki ga imenujemo alkoholno vrenje ali alkoholna fermentacija. Pri tem sodelujejo žive celice kvasovk, ki v mošt pridejo s površine grozdne jagode. Sladkor razgradijo na alkohol, ogljikov dioksid in nekatere stranske produkte, ki so pomembni pri aromi vina. Prav prijetna aroma (poleg nekaterih zdravilnih učinkov vina v omejenih količinah) pa je razlog za nazdravljanje z rujno kapljico. Pa poglejmo, kaj o Martinovem, ki »svoje poslanstvo« dokončno opravi 11. novembra, pravijo mladi Kamničani. Ana Marko Luka Aco Blaž Ana: Martinovo je vsekakor priložnost za še en dober žur v prijetni družbi. Potrebno pa je poudariti, da alkohol v omejenih količinah na organizem dobro vpliva, saj ima kar nekaj zdravilnih učinkov, nasprotno pa v večjih količinah vsekakor ni priporočljiv. Marko: Martinovega ne praznujemo prav posebno. Doma ne pečemo goske, se pa dobimo s prijatelji in pogledamo kakšen dober film. Luka: Na martinovo iz mošta nastane vino. Ta »praznik« mi ne pomeni nič, ker ne konzumiram alkohola v večjih količihan. Kakšen kozarček pa spijem po kosilu, da poskusim in ugotovim, kakšna je nova letina. Aco: Martinovo včasih praznujemo, včasih ne. Za letos še ne vem, kaj se bo dogajalo. Vse je odvisno od dobre družbe in trenutnega navdiha. Blaž: Martinovega ne obešam na velik zvon, ker je ta v zadnjem času preveč komercialno obarvan. Tudi alkohola v velikih količinah ne uživam, kakšen izbran kozarček pa se odlično dopolnjuje z dobrim obrokom. MIRTA KADIVEC Gašper pa igra harmoniko in nastopa kot solist ter s sestro Anjo v manjšem ansamblu. Božov sin Sašo je pri omenjenih simfonikih igral violino, pri kamniških godbenikih pa trobento, kjer je igral rog tudi Božov pokojni sin Davorin. Božo je ponosen tudi na sestro Cveto in brata - častnega občana Kamnika Ceneta Matičiča, ki je bil zborovodja in pevec Lire že od daljnega leta 1930. Božo Matičič s posebnim spoštovanjem govori o Mestni godbi Kamnik, ki je bila ustanovljena leta 1898. Po nekajletnem mrtvilu sta jo s Francijem Sprukom leta 1976 ponovno oživila. V njej je Božo 20 let igral bobne, prav toliko let je bil njen predsednik. Vojna leta so bila zanj izredno težka. Od leta 1947 do 1952 je živel in delal v Beogradu, kjer je imel svoj ansambel, nato se je vrnil v rodni Kamnik in delal v KIK-u do upokojitve leta 1987. Ob povratku v Kamnik je leta 1952 ustanovil ansambel Veseli Hribovci, imenovan tudi Miki jazz, ki je deloval do leta 1979- Od takrat dalje Božo uspešno nadaljuje samostojno glasbeno pot. Ljudje mu radi prisluhnejo in samo želimo si, da bi nas še dolgo razveseljeval s svojo vedrino in prijaznostjo. Božo, hvala in iskrene čestitke! VERA MEJAČ LE PESEM JE MOJE BOGASTVO Ko sem se pred dnevi vrnila domov na Brezje nad Kamnikom, meje na okenski polici čakala bela ovojnica brez naslova. Z nekoliko negotovosti sem jo odprla in bila prijetno presenečena. V njej je bil nov CD Francija Pušnika z ljubeznivim dopisom: »Spoštovani! Prav je in spodobi se, da rečeš HVALA, če ti nekdo ponudi roko, ko to potrebuješ. In vi ste jo meni ponudili. Ko se vas prosil za finančno pomoč pri izdaji moje zgoščenke, niste oklevali. Prispevali ste po svojih močeh. Meni vsekakor vsak vaš prispevek mnogo pomeni, kajti to pomeni korak bližje k izpolnitvi mojih želja in ciljev. Pregovor pravi: Kdor poje, slabo ne misli! In jaz pojem z veseljem, iz vsega srca, kajti šele, ko zboliš, znaš ceniti vsako - še tako majhno izboljšanje. Ce pa se ti zdravje povrne v taki meri, kot se je meni, pa je to skoraj čudež. Občutek imaš, da ti je nekaj podarjenega. To pa je treba deliti z drugimi. Zato želim tudi moje pesmi deliti z vami. Hvala vam, da ste mi to omogočili. Lep pozdrav! Franci Pušnik«. Priznam, da so me te tople besede globoko ganile, še bolj pa sem bila ganjena ob poslušanju petih novih pesmi s prelepim besedilom Ivana Sivca in prečudoviti glasbeni spremljavi Francija Lipičnika. Velik prispevek so dodali tudi vokalistka Viktorija, tonski mojster in producent Dušan Zore ter harmonikarja Robert Smolnikar in Frenk Burja, ki so Franciju pomagali pri glasbeni uresničitvi njegovega sanjskega projekta. Zakaj je ta CD-ejka za Francija Pušnika tolikšnega pomena, ne da bi pri tem pomislil zgolj na slavo? Franci je bil pred šestimi leti operiran. Imel je raka na jeziku in kazalo je, da v življenju ne bo nikoli več mogel govoriti, kaj šele prepevati. Toda zgodil se je »čudež«, kot sam imenuje ta preobrat v njegovem življenju. S pomočjo dobrih strokovnjakov dr. medicine mag. Boruta Sotoška in asistenta dr. Davida Dovška ni samo spregovoril, temveč je po letu dni ob spremljavi kitare začel celo prepevati. »Le pesem je moje bogastvo« je bila prva velika stvaritev na CD ob nesebični pomoči Ivana Sivca, Francija Lipičnika in vokalistke Viktorije. Vsi, ki smo poslušali to prečudovito pesem, smo bili ganjeni. Francija smo spodbujali naj nadaljuje svoje sanje, da bi postale resničnost. Njegova skromnost in pogum sta neomajna, zato mu ni bilo potrebno preveč prigovarjati. Ob pomoči dobrih ljudi je nastal nov projekt, nova CD, s katero bo marsikoga navdušil in prepričal, da ne smemo kloniti v še tako težkih trenutkih. »Spoznal sem, da na svetu nisem sam, še posebej kadar sem v družbi prijateljev in ljubiteljev petja,« pravi Franci in doda:«Ko zdaj zagledam modro morje ali se spomnim na lačne otroke po svetu, mi stopijo v oči solze sreče. Živim! Vse pesmi, ki jih prepevam, so dokaz, da se življenje nikdar ne konča, da sanje ne poznajo konca.« Prijaznega, ljubeznivega, pa vendar skromnega Francija lahko spoznate tudi v živo. Vsi, ki obiskujejo Svetega Primoža nad Črno pri Kamniku, ga dobro poznajo. Petru Uršiču pomaga v tamkajšnji okrepčevalnici, kjer rad zabrenka na svojo kitaro in zapoje. Vsi ljubitelji petja pa se mu lahko pridružijo in preživijo prav prijeten izletniški dan. MIRA JANČAR NAJ VEČJE EVROPSKO PRIZNANJE Nova razstava Mimi Pollak Zgovorne podobe planine in pastirskega življenja Mimi Pollak iz Kamnika je pred dnevi v Galeriji Dom v radomeljskem kulturnem domu pripravila že svojo četrto samostojno fotografsko razstavo. Avtorica - dolgoletna članica Foto kluba Mavrica, fotografinja 1. razreda Fotografske zveze Slovenije in predvsem velika ljubiteljica gora in Velike planine, je na tokratni razstavi predstavila prav barvne fotografije z Velike planine, na katero z veseljem zahaja že od otroštva, zadnjih trinajst let pa poletja na planini preživlja kot pastirica. Fotografije zato zgovorno predstavljajo planino v najrazličnejših podobah, v različnih letnih časih, pričajo o pestrem pastirskem življenju, nepogrešljivih kravah, značilni arhitekturni dediščini in še mnogočem. »Svoje vsakoletno pastirsko življenje in delo na Veliki planini je avtorica izkoristila za izredno prizadevno in tankočutno fotografi- ranje krajine in redko videnih dogodkov. Fotografije odlikujejo poznavalsko izbrani motivi in trenutki fotografiranja, dopolnjeni z izrednim občutkom za kompozicijo in barve,« je o Mimi Pollak med drugim zapisalfotograf in alpinist Stane Klemenc, njenih fotografij pa ne cenijo le fotografi, temveč tudi etnologi, saj predstavljajo dragoceno etnografsko gradivo. Odprtje razstave v sosednjih Radomljah sta s svojo glasbo obogatila Božo Matičič in Janez Majcenovič. JASNA PALADIN ZA KAMNIŠKEGA INOVATORJA Župan Anton Tone Smolnikar je v teh dneh sprejel kamniškega inovatorja IVANA ZRIMŠKA. Po lanskem priznanju za najboljšo novost s področja medicine v Ženevi, je na letošnjem sejmu novosti IENA 2006 v Nurnbergu, 4. novembra, poleg zlate medalje prejel tudi veliko nagrado EVROPSKEGA ZDRUŽENJA INOVATORJEV za sistem za zgodnje odkrivanje bolezni dojk. www.studentski-klub.com Svečke ob dnevu spomina na mrtve smo prižgali, spomnili smo se vseh, ki smo jih (in jih še imamo radi), pa jih na žalost ni več med nami. Zato izkoristimo vsak prosti trenutek za druženje s prijatelji v dobri družbi, da nam pozneje ne bo žal. In kdo je dobra družba? Za aktivno preživljanje prostega časa vsekakor Študentski klub Kamnik. Tudi v novembru smo pripravili kar nekaj aktivnosti za vse naše člane. Zamudili ste Cosmic Bovvling, ki je bil res zadnji v tem mesecu, ne pa tudi v tem letu. V tem tednu se nam obetata dva glasbena večera - eden obarvan z bolj komercialno glasno, drugi povsem klasičen z vokalno glasbeno skupino Domen. Skupina pod umetniškim vodstvom Matjaža Praha bo s svojimi glasovnimi sposobnostmi napolnila Salon gradu Zaprice v petek, 10. novembra. Pet dni pozneje bo priložnost za vse tiste, ki vas zanima, kako je plezati po Tajski. V knjižnici bosta zanimivo in neobičajno potopisno predavanje z njune avanturistične dogodivščine pripravila Martina Mali in Martin Bombač. Prvo nagrajena na tokratnem foto natečaju; avtor: Simon Podgoršek, naslov: Mala bela čaplja na solinah Za pravšnjo mero adrenalina tokrat ne bo poskrbel paintball, ampak njegova izboljšana verzija - airsoft. Vse skupaj je veliko bolj realistično kot paintball, poleg tega izstrelki ne puščajo barve, letijo v bolj ravni liniji in še bi lahko naštevali, ampak najbolje bo, da razlike ugotovite na svoji koži. Šport ni nevaren ob pravilni obutvi in opremi, je pa primeren tako za punce kot fante. Najbrž ste se že spraševali, kdaj bo tradicionalno Brucovanje v Domžalah, ki se vedno zgodi novembra. Ne, nismo pozabili nanj, prihranili smo ga za konec meseca in za vesel začetek najbolj veselega meseca v letu. Da pa ne bomo govorili samo o prihodnosti, na hitro preletimo pretekle dogodke. Zaključil se je fotografski natečaj na temo voda. Naša vsakdanja, nujno potrebna, vir vsega živega na našem planetu. Avtorjem poslanih fotografij domišljija dobro služi. Na kakšne načine in kako vidijo vodo skozi fotografski objektiv, si lahko ogledate v naših klubskih prostorih od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 18.00 ure ter ob petkih do 15.00 ure. Naslednji foto natečaj bo razpisan po novem letu, tokrat z manjšimi spremembami, ki pa vam jih bomo sporočili pravočasno. Do takrat le pridno iščite nenavadne, zanimive, smešne in neponovljive trenutke ter jih ovekovečite za vedno. Mirta Kadivec pr-kamnik@studentski-klub.com Foto natečaj, airsoft, brucovanje... MC Kotlovnica v polnem zagonu Že pred časom smo pisali, da so se v novo nastalem mladinskem centru Kotlovnica začele stvari resno odvijati. Trenutno je najbolj pestro vsak petek in soboto, saj se dogajajo koncerti glasbenih skupin in nastopi DJ-jev. Za popestritev in nekoliko drugačno zabavo pa bosta v prostorih mladinskega centra organizirana tudi študentski žur (18. 11.) in zabava z namenom opozarjanja na boj proti AIDS-u, Gumarjada, ki bo potekala 2. decembra. Trenutno pa se najbolj odmevno dogaja cikel koncertnih večerov, ki so ga odprli ljubljanski Frozenchild in z glasnim nastopom dodobra prevetrili Kotlovnico ter tako »pripravili teren« za ostale glasbenike, tudi za Non, ki so nastopili v petek, 3• 1 F Skupino Non morda poznate že od prej, ko so nastopali pod imenom Kslht ter izdali tudi debitantski album, In profit=duša. Kakorkoli, sedaj so svojo zvočno podobo nekoliko posodobili s kančkom elektronike, še vedno pa so ostali zvesti zvoku, ki so ga igrali že prej: glasen alter rock s prepričljivo interpretacijo vokalista. Petkovega koncerta se je sicer udeležilo le manjše število glasbenih navdušencev, a fantov iz Non to ni motilo. V skoraj uro in pol trajajočem nastopu so v skupek avtorskih skladb vključili tudi zanimivo priredbo pesmi It’s no good kultnega britanskega benda Depeche Mode. Bendu Non je angleški zvok očitno kar precej blizu, saj na trenutke močno spomnijo na sodobne alter zvezdnike Placebo. Kljub omenjenima vplivoma pa Non v avtorsko glasbo dajejo dovolj originalnosti in svežega pristopa, da ne poniknejo v množici skupin brez pravih idej. Koncerti in dogajanja v Kotlovnici so torej v polnem zagonu in na voljo prav vsem, ki si želijo od bliže videti, kaj se dogaja na področju kamniške mladinske kulture. Ekipa MC Kotlovnica IZMENJAVA NA OŠ FRANA ALBREHTA Teden med 13. in 20. oktobrom je bil za učence in učitelje na Osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku pomemben teden. Pričakali smo goste iz nizozemskega mesta Leiden in jih ves teden gostili na domovih in v šoli. Slovenija se je v tem tednu pokazala v najlepši luči. Vreme Skupina ob Bohinjskem jezeru nam je bilo vseskozi naklonjeno, sonce nas je spremljalo vse dni pri vseh dejavnostih. Prvi dan smo porabili za spoznavne igre in skupaj uživali sonce ter prečudovit razgled na novo urejenem šolskem vrtu. V soboto smo se z avtobusom odpravili na Primorsko, kjer smo si ogledali Škocjanske jame ter obalni mesti Piran in Portorož. Nedeljo smo organizacijsko prepustili družinam. V ponede- ljek smo vsi skupaj prisostvovali pouku na šoli, se predstavili članom kolektiva in popoldan pisali članke v spletni učilnici. Vreme je bilo prelepo in sonce nas je zopet zvabilo na travnik, kjer smo se preizkusili v nogometu. Torek dopoldan so zaznamovale delavnice o Sloveniji (http:// stochat.av-studio.si/). kuharska delavnica in delavnica s področja likovne vzgoje. Na koncu smo vsi skupaj z veseljem preizkusili rogljičke, pica roladice, koktelje, gibanico in torto, ki jo je za svojo gostjo spekla mama gostiteljica. Popoldan nas je v svoji rezidenci sprejel nizozemski veleposlanik z družino ter v angleškem jeziku prijazno odgovarjal na naša vprašanja. Ogledali pa smo si tudi znamenitosti našega glav- nega mesta. V sredo nas je pot peljala na Gorenjsko. Slap Savice, Bohinjsko in Blejsko jezero so na vse nas naredili velik vtis. Del četrtkovega dopoldneva smo preživeli v računalnici, kjer smo z veseljem pisali o vtisih preteklih dni. Ob 10. uri nas je v TIC-u sprejel župan občine Kamnik in nam povedal veliko zanimivega o mestu, njegovi zgodovini in sedanjosti. Skupaj z vodičko smo nato odkrivali lepote starega mestnega jedra in prisluhnili legendi o kamniški Veroniki. Popoldan smo namenili športnim aktivnostim in sprostitvi, kajti zvečer nas je čakala še zaključna prireditev, na kateri smo se predstavili širši javnosti. S projektom e-twin-ning smo na šoli začeli že v preteklem šolskem letu, kjer smo si prek spletne učilnice (http:// www.vreemdetaal.nl/moodle/) izmenjali nekaj tipičnih receptov nacionalnih jedi. Odlično sodelovanje smo želeli nadgraditi tudi z izmenjavo, katere prvi del smo uspešno pripeljali do konca. Veselimo se že našega obiska Nizozemske v marcu 2007. Lidija Vidmar in Anita Rusak Kastelic Kamniški dijaki v evropskem parlamentu Lanskoletni devetošolci dveh kamniških osnovnih šol smo se na povabilo evropske poslanke Mojce Drčar Murko v začetku oktobra udeležili tridnevne ekskurzije v Bruselj, kjer smo obiskali evropski parlament (EP). Letos spomladi se je evropska poslanka prijazno odzvala vabilu OŠ Toma Brejca in OŠ Marije Vere na pogovor o delu poslancev in delovanju EP na področju varovanja okolja. Vloga evropskega parlamenta se povečuje na vseh področjih; ob ustanovitvi leta 1958 je bil zasnovan zgolj kot posvetovalna skupščina. Kot zanimivost naj povem, da na začetku poslanci niso bili voljeni neposredno, pač pa so jih imenovali državni parlamenti. Seveda EP še danes nima enakih pristojnosti kot nacionalni parlamenti, njegova največja vloga pa je v soodločanju o proračunu EU in pri dajanju mnenj in soglasij k evropskim zakonom. V parlamentu nas je sprejela naša gostiteljica in nam predstavila področja, s katerimi se trenutno največ ukvarja. Eno od teh je problematika zdrave prehrane, vključena je v pripravo zakonodaje za varstvo potrošnikov. Aktivno je udeležena v pripravo nove direktive o odpadkih in Strategije o naravnih virih. Pred kratkim pa je bila ena izmed pobudnic podpisovanja Resolucije o prepovedi uvoza proizvodov tjulenjih mladičev na območje EU. Podpisovanje v EP je bilo tako uspešno, da mora Evropska komisija pripraviti zakonski predlog, ki bo prepovedoval uvoz in tako v EU ne bodo več vzrok množičnemu pobijanju živali. Na poti smo si ogledali eno največjih znamenitosti — Atomium. Postavljen je bil v času svetovne razstave v Bruslju leta 1958, letos pa so ga po dveh letih obnove ponovno odprli za javnost. Atomium nas je s svojo velikostjo presenetil in uživali smo v nekaj sekund dolgi vožnji z dvigalom do najvišje krogle, ki sega 102 metra visoko. Atomium simbolizira 165 milijard-krat povečan atom železa, sestavlja pa ga devet krogel s premerom 18 metrov. Hkrati je lahko v njem 1.000 ljudi. V najvišji krogli je poleg enkratnega razgleda na Bruselj poskrbljeno tudi za gurmanske užitke obiskovalcev. V dveh kroglah so na ogled različne razstave; v prvi je stalna razstava o obdobju, ko je bil Atomium zgrajen, v drugi pa so v času našega obiska razstavljali »barbike« skozi zgodovino. Enourna vožnja z avtobusom nas iz Bruslja pripelje v Waterloo, prizorišče slavne bitke med Napoleonom in proti-francosko koalicijo, ki ga je leta 1815 dokončno porazila. Bojno polje je še danes ohranjeno v prvotni obliki, poleg pa so postavili visok hrib s spomenikom. Polni vtisov iz evropske prestolnice Bruslja, valilnice demokracije, se vračamo v Kamnik in upamo, da bomo naše stike s slovenskimi poslanci v evropskem parlamentu še naprej poglabljali, tokrat na srednješolski ravni. Mislim, da delim mnenje vseh udeležencev in vabim gospo Mojco Drčar Murko med mlade tudi na kamniško gimnazijo Tekst in fotografije DANAJA FABČIČ POVSE ŠCRM Kamnik, l.D V Bruslju pred eno najznamenitejših turističnih točk - kipom Manneken Pis. Nadonafoi prodajalec in distributer PNEUMATiC CENTER V a šr p er cner s. p r o fi I o m lanovoS7. Kamnik, tel:01/ 83 08 350 Izkoristite najboljšo ponudbo. g® «fe ® n8 VVOKOHAMA ^numop Najboljša ponudba zimskih pnevmatik 185/60R15.T yYOKOHAMA V901 21.600 SIT 195/65R15.T /$ JgTVOKOHAMA j||| V901 24.000 SIT , 1S5/60R15. T yVOKOHAMA V901 24.960 SIT . 205/56816,H JTVOKDHAMA V901 RF 43.920 SIT 225/55817,H y . Cene veljajo na gotovinsko plačilo ah kartico BA Maesfro. Objavljene cene so preračunane po enotnem paritetnem tečaju 1€ ~ 239.640 Sil. ‘Ob nakupu štirih pnevmatik in/aii alu. platišč BROLINE KAMNIK Kamniške odbojkarice so po dveh gostovanjih v prvi ligi pri Novi Gorici in Kopru v tretjem kolu prvič igrale pred domačimi gledalci. Njihov nasprotnik je bila močna ekipa Vitala. Kljub temu, da so bile gostje favoritinje, pa se Kamničanke niso predale in so celo dobile drugi set, v tretjem pa bile zelo blizu prve točke, a je na koncu zmanjkalo kanček sreče. V četrtem setu so bile Ljubljančanke boljše in zasluženo sla vile s 3:1. Na tretjem gostovanju pa se je končno odprlo tudi igralkam Bro-line. Na pomembnem gostovanju pri ekipi Šentvida, so Kamničanke zaigrale kot prerojene in popolnoma nadigrale domače igralke. Za piko na i je manjkala le najvišja zmaga, ki pa se jim je izmuznila iz rok v tretjem setu. V zadnjem setu so Kamničanke prepustile domačim le petnajst točk. Kljub Letošnje leto se je za kegljaško sekcijo Društva upokojencev Kamnik končalo nadvse uspešno, saj toliko lovorik v enem letu doslej še niso osvojili. Uspehov polno leto je napovedala že zmaga na majskem tradicionalnem troboju upokojenskih ekip, ki so ga Kamničani pripravili na svojem novem kegljišču in gostili še ekipi iz prijateljskih društev iz Slovenj Gradca in Prevalj. Kamniška moška zasedba, ki jo vodi Rudolf Vidic, je v tekmovanju na borben način z desetimi igralci zanesljivo zmagala in že drugič prevzela prehodni pokal. Bistveno boljši pogoji za treninge, ki jih zdaj v Kamniku omogoča lansko leto odprto novo šeststezno kegljišče, so k intenzivnejši vadbi in večjim uspehom privabili tudi žensko kegljaško ekipo DU Kamnik, ki se je po dolgih sušnih letih letos udeležila regijskega prvenstva upokojencev v Kranju, kjer je zabeležila odličen rezultat. Članice ženske ekipe, ki so tekmovale v disciplini 4x120 lučajev, so namreč pometle z vso gorenjsko konkurenco in kar nekoliko presenetljivo osvojile prvo mesto. S tem dosežkom, ki sta ga s posameznimi uspehi kronali predvsem Marija Dimic in Jožica Vidic, si je ženska ekipa pridobila pravico do nastopa na državnem prvenstvu. »To. se je zgodilo prvič v zgodovini našega društva upokojencev, kjer kegljaška sekcija deluje že od leta 1976, zato gre našim športnicam izreči vse čestitke,« je bil zadovoljen predsednik DU Kamnik Stane Simšič, Rudolf Vidic pa je dodal, da so se ženski ekipi z istim uspehom pridružili še moški. Njihova zmaga sicer ni bila presenetljiva, saj so v Kranj prišli v vlogi favoritov. Za ekipo DU Kamnik so nastopili: Karel Klemenšek, Franc Novak, številnim poškodbam v ekipi sta trenerja Kramar in Belavič, kot kaže, našla zmagovito sedmerko. Pri Kamničankah sta v Ljubljani blesteli Koroščeva na »prisilnem delu« na mestu blokerke in Božičeva na liberu, svoje pa je opravila tudi organizatorka igre Matijaše-vičeva. Ko seje razigrala še Kocjančičeva, je bil uspeh zagotovljen. Vpetem kolu pa so v Kamniku gostovale Jeseničanke. Tekmuje bila izredno pomembna za obe ekipi, saj je neposredno odločala o repu lestvice. Kot kakšna rutinirana ekipa so Kamničanke s 3:0 odpravile gostje in se tako povzpele celo na peto mesto s šestimi točkami. Prva dva seta sta bila sicer odločena šele v napeti končnici, ko pa so zgoraj omenjenim igralkam svoje dodale še Vodebova na bloku, Strel Kosmačeva na sprejemu in Mijočeva v napadu ter Kranjčeva na podaji, so bile gostje usojene Drago Leben, Vojko Poljanšek in Rudolf Vidic. Prav slednji se je med posamezniki najbolj izkazal, saj je s 564 keglji osvojil prvo mesto, le malo za njim pa je kot tretji s 536 podrtimi keglji med posamezniki končal Vojko Poljanšek. Obe ekipi sta se tako z nazivom regijskih prvakov uvrstili na državno prvenstvo in se tako z velikimi črkami zapisali v društveno kroniko. Državno prvenstvo se je 5. oktobra odvijalo na Ravnah na Koroškem. Nastopilo je deset ženskih ekip s petimi tekmovalkami in dvanajst moških ekip s po sedmimi kegljači. »Ženske so začele tako dobro, da je že kazalo na novo presenečenje, vendar so v nadaljevanju kegljale nekoliko slabše in za borih deset kegljev zaostale za zmagovalnimi stopničkami in osvojile nehvaležno, čeprav še vedno odlično četrto mesto. Vse čestitke Miji Grilc, Mariji Korošec, Nadi Lotrič, Jožici Vidic in Danici Volčič,« so bili pohvalni moški kolegi, ki pa so isti dan četrtemu mesti dodali še en odličen rezultat. Vztrajni treningi dvakrat na teden in dolgoletne izkušnje so jih namreč pripeljale do naslova državnih prvakov, kar jim je uspelo drugič v vsej društveni zgodovini. V zmagoviti ekipi so nastopili kegljači, ki so zmagali že na regijskem tekmovanju, pridružila pa sta se jim še Franc Poljanšek in Roman Torkar. »Začeli smo nekoliko slabše, a smo igro vseskozi stopnjevali. Predvsem pa se nismo obremenjevali z rezultatom, tako kot naši tekmeci. Vseskozi smo se vzpodbujali in morda tudi zato podrli kar štirinajst devetk, kar je močno pripomoglo h končnemu rezultatu - 614 podrtih kegljev in prepričljivi zmagi!« na poraz. Samo enajst točk gostij v zadnjem setu pove vse. Ob koncu seta so priložnost za igro dobile prav vse kamniške igralke. Ta konec tedna pa so Kamničanke gostovale pri Benediktu. Na žalost so na pot odšle brez Kocjančičeve, kar pa se v prvem setu ni poznalo, saj so Kamničanke povedle tudi z 19:15, na koncu pa zaradi nekaj nepotrebnih napak dovolile domačim, da so set dobile. V drugem in tretjem setu seje kamniška igra popolnoma podrla in domače so zlahka prišle do zmage. Kamni-čankam tako ostaja grenak priokus, da bi lahko iz Benedikta odšle z večjim izkupičkom. Pred igralkami Broline Kamnika pa je sedaj izredno naporen november, saj bodo odigrale kar sedem tekem. To sredo so doma gostile v Pokalnem tekmovanju ekipo Škofje Loke. Že v soboto, 11.11., ob 17.30 uri, pa v 1. DOL doma gostijo ekipo Izole, kjer bodo zopet naskakovale tri točke. V ponedeljek, 13-11., ob 18.00, pa se obeta pravi spektakel, saj bo v Kamniku gostovala trenutno najboljša slovenska ekipa - Nova Gorica. Kamničanke Vas vabijo, da se jim pridružite in s športnim navijanjem pripomorete k še boljšim igram in dosegu cilja - obstanku v druščini najboljših. Cicol. EKIPE CALCIT KAMNIKA NA DOBRI POTI V prvi vrsti je potrebno omeniti kadetsko ekipo Calcit Kamnika, ki seje brez poraza uvrstila v »A kadetsko ligo« državnega prvenstva. Moštvo kadetov pod vodstvom trenerja Aleša Hribarja je na zadnjem turnirju v Ljubljani premagalo ekipo Šempetra z rezultatom 2:0 in ekipo Črnuč z rezultatom 2:1. Mladinska ekipa Calcit Kamnika se je uspešno odrezala na četrt finalnem turnirju, kjer je osvojila 2. mesto in se s tem uvrstila v pol finale državnega prvenstva. Na turnirju v Kamni-kuje najprej premagala ekipo iz Škofje Loke, nato pa še ekipo Logatca. Zadnjo tekmo pa je izgubila proti ekipi Brezovice. Med igralci ni bilo poškodovanega Bernarda Bezka, ki je bil lansko leto nepogrešljiv člen tako mladinske kot tudi kadetske ekipe. Tudi za drugo člansko ekipo Calcit Kamnik je uspešno obdobje, saj ostaja z enim samim porazom še vedno na vrhu lestvice. V soboto bodo Kamničani gostovali v Portorožu, kjer se bodo pomerili z lanskoletnim zmagovalcem v 3. DOL zahod. Prva članska ekipa Calcit Kamnik je v 5. krogu državnega prvenstva doma izgubila proti ekipi Astec Triglava, v naslednjem krogu pa je v gosteh premagala ekipo Fužinar Metala Ravne. Sledijo tri domače tekme in sicer prva v soboto, 11.11., kjer se bodo igralci Calcit Kamnika pomerili z ekipo Krke. V sredo, 15.11., se bodo Kamničani v osmini finala pokalnega prvenstva pomerili z ekipo Logatca, v soboto, 18.11., pa z ekipo Salonita Anhovo. Pričetek vseh tekem bo ob 20.00 uri v Športni dvorani Kamnik. Varovanci trenerja Gregorja Hribarja vabijo vse zveste navijače, da s tribun pripomorejo k boljšemu vzdušju v dvorani. V ________________________J JASNA PALADIN Ženska in moška kegljaška ekipa DU Kamnik ponovno uspešni! Uspešno leto za kegljaško sekcijo DU Kamnik Mladi tekači KGT Papež uspešno zaključujejo sezono gorskih tekov Mladi tekači KGT Papež so renjski pokal, so stopničke od Jaka Aljaž, med dečki je tretji pridno trenirali pod trenerskim 1.-3. mesta zasedle deklice Dia- Primož Pančur in peti Mitja vodstvom Ivana Urha, na Kotnik, Maruša Jeras in Sara Kotnik, med mladinci pa so od se udeleževali tekem na drž- Kregar. Dečki Blaž Jašovec, Jaka 3 -5. mesta uvrščeni Klemen in avnem nivoju (Pokal Slovenije Aljaž in Mitja Kotnik pa so v raz- Rok Markuš ter Uroš Tomec, v gorskih tekih), tekem številnih ličnih kategorijah pritekli sre- odlična mladinka Katja Tomec regijskih pokalov (Gorenjski in brne medalje. Julija so se mladi je druga. Med starejšimi dečki Primorski pokal), odlične uvr- izkazali na teku na Grintovec, je peti Marko Alpner. Mladi tekači KGT Papež s starši in prijatelji po teku na Grintovec. stitve so dosegali tudi na tekmah v tujini (Avstrija, Turčija). Mladi tekači v kategorijah dečki/deklice in mlajši dečki /deklice so se udeležili 24 tekov po vsej Sloveniji. Proge so povprečno dolge 600 -1000 metrov, tek je večinoma navzgor. Sezono so začeli s tekom k Sv. Primožu že marca, nadaljevali v aprilu, ko so se udeležili kar 7 tekem od Vipave, Kobarida, Tolmina, Turjaka in Bovca, kjer so dosegali odlične rezultate. Brata Matevž in Klemen Škrtič sta kar 6-krat stala na zmagovalnih stopničkah v kategoriji dečki, v kategoriji mlajši dečki pa je posegal po medaljah Mitja Kotnik, med deklicami pa Klara Kregar in Diana Kotnik. Po odličnih nastopih v Sloveniji so pokukali preko državnih meja in v St. Veitu v Avstriji na mednarodnem teku pobrali v različnih kategorijah vsa odličja: 1. mesto Primož Pančur, Tjaša Kregar in Diana Kotnik , 2. mesto Mitja Kotnik, Maruša Jeras in Klara Kregar. Junija so se mladi tekači udeležili kar šestih tekem, kjer so stali na zmagovalnih stopničkah. V Hotedrščici sta v množični konkurenci dosegli 2. in 3- mesto sestri Klara in Tjaša Kregar. Na teku v Bevkah je bila zmagovalka med ml. deklicami Petra Rebernik. Na Kneškem teku junija sta 1. in 3-mesto v svoji kategoriji dosegli sestri Klara in Tjaša Kregar. Na teku v Strahovici, ki šteje za Go- ki je štelo za državno prvenstvo : državni podprvak med dečki je postal Matevž Škrtič, med mladinci pa je Klemen Markuš posegel po nazivu državnega podprvaka in si pridobil naziv kategorizacije mladinskega razreda. Klemen se je na izbirni tekmi na Ratitovec uvrstil v reprezentanco Slovenije za svetovno prvenstvo v gorskih tekih v Turčiji, kjer se je uvrstil v 2. tretjino najboljših. Tudi september je bil za mlade tekače ploden in uspešen tako doma kot v tujini: na teku v Sežani in v Cerknem sta bila zmagovalca med dečki in deklicami Matevž Škrtič in Klara Kregar, v Žalcu med deklicami Diana Kotnik, tretji pa je bil Mitja Kotnik. Na mednarodni tekmi v Avstriji pa so zares blesteli, saj so pobrali vsa prva mesta in pokale v različnih kategorijah med dečki in deklicami: Mitja Kotnik, Matevž Škrtič, Klara Kregar, Petra Rebernik, Diana Kotnik. Mladi pa so tekli tudi na petih tekmah za Pokal Slovenije v gorskih tekih in dosegli odlične končne skupne uvrstitve: med mlajšimi deklicami sta peta Petra Rebernik in osma Diana Kotnik. Kar štirje pa bodo na končni podelitvi najboljšim gorskim tekačem leta 2006 stali na zmagovalnih stopničkah: med mlajšimi dečki je^ odlični drugi Matevž Škrtič, četrti Lovro Humar in sedmi Skrbno načrtovani plani treningov, prilagojeni različnim starostnim stopnjam, poznavanje psihologije mladostnika in njegove zmogljivosti, skratka odgovorno in načrtno delo trenerja Ivana Urha se kaže v odličnih rezultatih in dosežkih mladih, kar so dosegli z vztrajnim in rednim treningom ter samodisciplino. K uspehom pa veliko pripomorejo tudi starši, ki mlade vzpodbujajo, jim stojijo ob strani, jih skrbno spremljajo na vseh tekih, nudijo moralno in finančno oporo. Predvsem pa je razveseljivo , da se tekov udeležujejo cele družine, ki so nedeljske izlete združili s športom. Tek je nevidna vez med člani družine, saj so cilji enotni, pomeni poznavanje novih krajev, druženje enako mislečih. Klub gorskih tekačev Papež jim finančno priskoči na pomoč pri startninah in prevozih. Pred tekom je parkirišče pred Avto-ličarstvom in avtokleparstvom Papež polno tekačev in staršev, saj se tam zberemo skupaj, zato velja: edino vsi skupaj zmoremo še več.. Mira Papež Domiole Masljeva 11,1230 Domžale, »tel. 01 724 i e se Jln H JI »Kamnik Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica) tei. oi esi 17 ee www.slmskx-slo.c3om PRTLJAŽNIKI *sw"rao3Eru] - MmroMEHzsvMii&m vuucANazER8Tvo NA ZALOGI PNEVMATIKE MLADE EKIPE OK KAMNIK ŠE NAPREJ USPEŠNE Mladi kamniški igralci Calcit Kamnika, ki igrajo v tretji ligi so v tretjem kolu gostovali pri drugi ekipi Krke in jih gladko premagali s 3:0 in tako dokazali, da v Kamniku raste nov obetaven rod odbojkarjev. Na žalost so se malce opekli v četrtem krogu, ko so morali doma priznati premoč ekipi Črnuč s 3:2. Vseeno pa so Kamničani še naprej na prvem mestu tretjeligaške lestvice. Izvrsten uspeh pa so na domačem igrišču dosegli mladinci. V četrtfinalu DP so pred domačimi gledalci zlahka premagali Škofjo Loko, nato pa se maščevali Logatcu za poraz v osmini finala. S to zmago so si Kamničani že pri- borili pot v polfinale, med osem najboljših ekip v Sloveniji, kjer se jim bodo pridružili še zmagovalci kamniškega turnirja ekipa Brezovica, Žužemberk in Bled. Glede na prikazano igro z Logatcem lahko optimistično pričakujemo rezultate tudi v nadaljevanju tekmovanja. Tudi kadeti v letošnji sezoni ne kažejo milosti do nasprotnih ekip. V kvalifikacijah za A ligo še ne poznajo poraza, kljub temu, da igrajo brez kar nekaj poškodovanih igralcev (Bežek, Ribič in Korošec). Klub vsemu je trener Aleš Hribar izvrstno pripravil ekipo, ki se je že dva turnirja pred koncem uvrstila v A ligo, med dvanajst naj- boljših slovenskih ekip. Tudi kadetinje so na dobri poti, da se uvrstijo v A ligo. Na zadnjem turnirju v Stranjah so premagale tako ekipo Šentvida, kot tudi Žirovnico in tako osvojile drugo mesto v skupini (prve so bile Vitalovke). V dodatnih kvalifikacijah se bodo za napredovanje pomerile z Grosupljem, v primeru zmage pa jih na poti med najboljše čaka le še Nova Gorica. Glede na dejstvo, da za kadetsko ekipo igrajo v glavnem starejše deklice, je že dosežen uspeh več, kot smo lahko pričakovali od mlade kamniške ekipe. Cicol. Spominska maša v Kamniški Bistrici Letošnjo mašo za vse medvojne in povojne žrtve 2. svetovne vojne v kamniški dekaniji je vodil upokojeni nadškof dr. Franc Perko. Z njim so somaševali univ. prof. dr. Janez Juhant in župniki: Matija Selan, Frančišek Hočevar, Danijel Kaštrun in dr. Pavel Pibernik. Lepo število zbranih vernikov je g. nadškof v mašnem nagovoru nagovoril tudi tokrat, z njemu lastno, jasno besedo: »Po božjem razodetju vemo, da je edino Bog gospodar življenja ljudi in usode narodov in človeške skupnosti. Toda, kako to, da prihaja v zgodovini do strašnih in nerazumljivih grozodejstev, ki presegajo človeško hudobijo. Glejte, v ozadju deluje, po božjem dopuščenju, sila zla. Poosebljena je v satanu in njegovih pomočnikih. Ti se včasih razbesnijo do neverjetnih zločinov. Težko razumemo, kako so se razbesnele hudobije in zločini totalitarnih ideologij in njihovih privržencev, ideologij nacizma, fašizma in komunizma, v obdobju druge svetovne vojne in še po njej. Mnogi slovenski ljudje so bili žrtve podivjanih zločincev teh ideologij. Nacizem je hotel zbrisati slovenski narod, da bi preko našega ozemlja pridobilo nemštvo dostop do Jadranskega morja. Na različne načine je želel uničiti slovenski narod, njegovo kulturo in njegovo bit. Slovenski narod se je upravičeno uprl temu nasilju. Zato se s spoštovanjem spominjamo žrtev uničevalnih sil nacizma, pa tudi žrtev partizanskega odpora. V nadaljevanju se je spomnil žrtev na vseh straneh, tudi tistih, ki so bili prisiljeni se boriti na nemški strani: »Dolžni smo, kot ljudje in kristjani, za vse ljudi prositi Božjega usmiljenja. Da jih Bog sprejme tja, kjer ni več boja, ne sovraštva, ne bolečine. Tja, kjer se vsi počutijo, kot bratje in sestre, v večnem objemu božjega miru. Zato opravljamo za vse te spravno daritev, Kristusovo daritev«. Ob koncu bogoslužja je tudi letos lepo pripravil kulturni izbor prof. Janez Majcenovič. Tokrat je razmišljal o sporočilih spomenikov, ki nas obdajajo. Sporočila ob nagrobniku pesnika Antona Medveda, ob spomeniku-fontani talcem na Grabnu, ob sosednjem spomeniku generalu Rudolfu Maistru, pa sporočilo ob spominu na kapelico Sv. Barbare (pred smodnišnico), nekdanjo pričo procesije tisočev ubogih proti Kamniški Bistrici in druga so se globoko dotaknila zbranih vernikov. MILAN VVINDSCHNURER KLADNIK IN PREZELJ DOMA V petek, 27. oktobra, zvečer se je na brniško letališče vrnila domov osrednja slovenska himalajska odprava na 7326 m (po drugih podatkih 7314 m) visoki Čomolhari (Chomolhari), Chomo Lhari), sveto goro Tibetancev in eno najsvetejših gora Butancev. Na njej naj bi prebivala Taši Ceringma, najstarejša od petih sestra, ki naj bi varovale v Himalaji meditirajoče menihe, pa tudi popotnike. Odprava je bila izredno uspešna - razen zdravnika so vsi prišli na vrh in to po prvenstvenih smereh, preplezanih na alpski način. V njej so bili Marko Prezelj (vodja), Boris Lorenčič, Rok Blaguš, Tine Cuder, Matej Kladnik, Samo Krmelj in zdravnik dr. Damijan Meško. Na pot so odšli 20. septembra z letalom preko Dunaja do Pekinga, nato pa do Lase z železnico, ki je bila šele letos dokončana. Naprej so se peljali z avtomobili, nato pa šli do baze peš. Po temeljitih pripravah so se za aklimatizacijo povzpeli na 6706 m visoko Džangmo Gopša (Jangma Gopsha). Sledil je krajši počitek. 8. oktobra so se odpravili v steno proti vrhu po dveh smereh. Po štirih dneh plezanja in treh bivakih so 14. oktobra Blaguš, Cuder, Kladnik in Krmelj priplezali po prvenstveni smeri po Severnem ozebniku na rob stene in za tem še na vrh Čomolharija. 16. oktobra pa sta Prezelj in Lorenčič, tudi po prvenstveni smeri po Severozahodnem razu, po šestih dneh plezanja in petih bivakih priplezala naravnost na vrh in se naslednjega dne vrnila v bazo. Vreme je bilo v glavnem lepo, vendar je pihal močan veter, ki je precej oteževal vzpon. Za vrnitev domov so nato potrebovali še 10 dni, od tega kar polna dva dneva vožnje z vlakom. Bojč RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizične in pravne osebe l^i I BO/ d.o.o. Kamnik, Zikova ul. 4 tel.: 01/831-45-15. 031/ 305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! ie STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Dobre volje na trgatev 20. oktobra smo se kamniški upokojenci odpeljali proti Primorski, natančneje proti Dornberku na Kmečki turizem Gregorič. Tako kot lansko leto smo se tudi letos udeležili trgatve in pomagali pri nabiranju grozdja. Lepo zrelo grozdje je kar samo vabilo k delu. Polni elana in dobre volje smo pričeli trgatev. Seveda je gospodar Mario Gregorič poskrbel za obilno malico in vsakemu od nas namenil tudi popotnico za domov. Utrujeni, a zadovoljni smo se vrnili v Kamnik z obljubo, da se prihodnje leto spet vidimo! Helena Zupanc NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Adrovič & Co., d.n.o., Kamnik, Jerovškova 10 Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751. IAGR0PR0MET CERKLJE | Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 I Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) I - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, I I kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške I I cene I I - sprejemamo naročila za kokoši pred | I nesnostjo in enodnevne piščance | VSE ZA KOLINE: naravna in umetna čreva, špile, kolofonija, začimbe | - MOKA tip 500, SLADKOR - UGODNE i i CENE | JABOLKA ZA OZIMNICO IN ZA PREŠANJE OPRITE SE NA TRDEN TEMELJ TEMELJ (sjj if Gj j Nepremičnine i f i, Šmartinska 32, 1000 Ljubljana 01/5461-820, 041/838-456 temeli@siol. net www.temeli@siol. net Prodamo: Kamnik. Ul. Matije Blejca, 1,5 sobno v prvotnem stanju, 51,54 m2,3 nad., SZ lega, 1.1979, dva balkona, pogled na Krvavec, cena 21.500.000 sit. Domžale. Ljubljanska, 1,5 sobno, 36 m2, balkon, 2 nad., SZ lega, I. 1990, cena 20.500.000 sit Iščemo več nepremičnin na območju Domžal in Kamnika KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9b-12h VRANKAR - BUS AVTOBUSNI PREVOZI, IZLETI, TURIZEM d.o.o. v mesecu novembru in decembru organiziramo izlete: * NAKUPOVALNE IZLETE v Lenti (vsak četrtek in soboto) in Trst (11. 11., 25. 11.29. 11., 6. 12.) * predbožični izlet v Gradec (16.12.) * ogled jaslic v Banovcih (23.12.) * romanje v Medžugorje (24. - 26.11.) * smučanje v Avstriji * prevoz na kopanje v Terme Snovik (vsak torek) Vsi izleti bodo izvedeni ob zadostnem številu prijav. V času prednovoletnih praznovanj pa za zaključene skupine po ugodnih cenah ponujamo prevoze s kombijem ali avtobusom. Za vse informacije in prijave pokličite 041 606 321 ali 01 8346 023, ali pišite na vrankar.bus@email.si VESELI DECEMBER JE PRED VRATI! S 1. decembrom bodo petkovi in sobotni večeri pri nas še posebej prijetni ob živi glasbi ansambla Špica, ki vas bo zabaval tudi na SILVESTROVANJU! Sprejemamo rezervacije. Poleg različnih jedi po naročilu vas vabimo na dnevno sveže malice in dnevna ter nedeljska kosila. Ne pozabite na rezervacije za PRAZNOVANJA IN DECEMBRSKE PREDNOVOLETNE ZABAVE! Pogostimo do 100 ljudi Gostilna pri Čibru, Potok 9, Laze v Tuhinju, Tel.: 01/8392-718, Mobi 031/877-769 Novosti pri Ch evro letu: nova Epica in Captiva 4x4. Pridite in ju preizkusite! AHAC&CO., d.o.o.r Domžale Mala Loka 15, 1230 Domžale Tel: 01/56 27 100 ahac.pizem.si MALI OGLASI INŠTRUIRAM matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571. Suha bukova drva prodam. Tel.: 031/309-598. Prodam suha hrastova drva in oddam kavč in trosed. Tel.: 01/831-77-85. Prosim, če kdo podari pekač za peko kruha, gobelin, sliko zadnje večerje, bundo št. 50-52, papigo, kolo in otroško ali diatonično harmoniko. Tel.: 040/153-937. miuMjmmmmiitmm?! TEHNIČNA TRGOVINA PfiRIVi v >m4 Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 AKCIJA NOVEMBER! • PRALNI STROJI IN SUŠILCI PERILA OD 49.900 DALJE ČISTILCI VILEDA 40% •KOPALNIŠKE OMARICE IN SANITRNA KERAMIKA PRODAJA IZ ZALOGE RADIOKASETOFONI S CD 20% PRODAJA IZ ZALOGE ___________več na www.pemecom.si 8$ AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI ■ BREZPLAČNA DOSTAVA • KREDIT NA MESTU • NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24! Ljubil si zemljo, družino in dom, a v tihem jesenskem večeru odšel si v večni dom. Nenehno si za nas skrbel, zlato si srce imel. ZAHVALA V 83. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, pradedi, brat in stric MARTIN TOMC po domače Hribarjev ata iz Češnjic v Tuhinjski dolini Iskrena hvala vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala podjetjem KPK Kamnik, ALKAM d.o.o., Kamnik, ŠCRM Kamnik. Hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred, predstavniku društva upokojencev za besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za odigrano - Tišino. Žalujoči vsi njegovi Oktober 2006 Srce tvoje je zaspalo zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala in spomin za večno bo živel. ZAHVALA V bolečini in trpljenju se je v 35. letu življenja od nas poslovil dragi mož, oči, sin, brat, stric ... iz Buča Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in O. Š. Šmartno, še posebej pa kolektivu ETA Kamnik, za spremstvo na njegovi zadnji poti, podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in izrečena sožalja. Hvala g. župniku Jožetu Razingerju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi ter govorniku Igorju Žavbiju za ganljive besede ob slovesu. Žalujoči: žena Joži, hči Anja in vsi drugi njegovi Oktober 2006 PETER ŽIBERT Rože uvenejo, lica usahnejo v srcu le sanja otožen spomin. ZAHVALA V 102. letu življenja je prenehalo biti srce naši dragi sestri, teti in svakinji JOŽEFI PAGLAVEC roj. Pečjak iz Mekinj, Cankarjeva 16 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji v času njenega življenja pomagali in jo obiskovali. Zahvaljujemo se tudi osebju in stanovalcem Doma starejših občanov v Kamniku za skrb in nego, osebju ZD Kamnik, posebno še patronažni sestri Darji za zdravstveno oskrbo in Društvu upokojencev Kamnik za vso pozornost. Hvala tudi g. župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred, enako tudi pevcem kvarteta Krt za lepo petje in vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Mekinje, oktober 2006 KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. Kamnik, Trg talcev 1 Tel: 839-73-45, 839-73-46 V TRGOVINI JE PESTRA IZBIRA: - GOZDARSKEGA PROGRAMA (zagozde, verige, olja,...) - DOMAČE VOLNE , VOLNENIH NOGAVIC in našega ostalega standardnega programa po ugodnih cenah UGODNA PONUDBA PESNIH REZANCEV (razsuti invrečeni), ŽIT, KRMIL in UMETNIH GNOJIL V sodelovanju s poslovnimi partnerji organiziramo ODKUP KRAV ZA ZAKOL V TUJINI po zelo ugodnih cenah: okvirno za 600-700 kg žive teže 440,00 sit/ za kg mesa Kje ste draga mati, kako zelo pogrešam vas, o, da bi se odprla vrata in se prikazal vaš obraz. ZAHVALA Dotrpela je naša mama ANTONIJA BERGANT iz Podgorja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter številno spremstvo k zadnjemu počitku. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala tudi Komunalnemu podjetju Kamnik. Za pomoč v času njene dolgotrajne bolezni pa velja naša posebna zahvala Domu starejših občanov Kamnik. Vsi njeni Oktober 2006 Počivaj mimo, sladko spavaj. V grobu ni gorja in ni skrbi. A enkrat snidemo se vsi nad zvezdami, nad zvezdami. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 81. letu starosti zapustil dragi mož, oče in nono MARJAN VADNAL Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Plavčevi, sestri Emi in patronažni službi ZD Kamnik, posebno sestri Jani za vso pomoč. Zahvala ZŠAM Kamnik, govorniku Marjanu Vrhovniku za besede slovesa, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, oktober 2006 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni. Tih in nem je grobek, kjer počivaš sinek ti, a na njem lučka večnosti gori! ZAHVALA V 12. letu nas je zapustil naš ljubljeni sin, bratec, vnuk, pravnuk in nečak GREGOR ZAMEJEN iz Zagorice nad Kamnikom Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem OŠ Stranje, Tovarne klobukov »Šešir« Škofja Loka, učencem in učiteljici 4. a razreda OŠ Stranje za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi učencem, osebju in Klubu staršev Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, še posebej zdravnici mag. Dianne Jones, ki ste dnevno skrbeh za našega Gregorja. Posebna zahvala Damjani Drolc in Urošu Stanonik za neizmerno pomoč v naših najtežjih trenutkih, ter katehetinji sestri Magdaleni Cimerlajt. Hvala g župniku Matiji Selanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje, trobentaču in ravnateljici OŠ ZUIM Isabelli Morel Bera za ganljive besede v slovo. Hvala vsem, ki ste našega Gregorja imeli radi ter ste ga številno pospremib v njegov mnogo prerani grobek. Žalujoči: mami Mojca, ati Lojze, sestrica Maja ter družine Stanonik, Zamljen, Homan in drugi sorodniki Zagorica, Zg. Stranje, Zminec nad Škofjo Loko, oktober. 2006 MONTAŽA Hribar Nejce s.p. Žale 13/b, 1240 Kamnik Tel.: 831 77 82, GSM: 041 831 449 www.montaza-hribar.si PRIPRAVA, POLAGANJE IN BRUŠENJE IZRAVNALNIH MAS POLAGANJE RAZNIH VRST TALNIH OBLOG MANJŠA MIZARSKA DELA Žeje 12, S6 01/83 41852,041/636 307 Komenda faks 01/83 41855 ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 70. letu starosti zapustila naša draga mama, žena in tega MARIJA ZUPANEC z Duplice Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podporo in izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala dr. Plešnarjevi in sestri Heleni ter patronažni službi ZD Kamnik za vso pomoč. Zahvala gospodu župniku Dularju za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. Še posebej pa smo hvaležni njenima prijateljicama Fani Pavlič in Mileni Vrhovnik, ki sta ji ob težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njeni Oktober 2006 Najhujša vseh je bolečin v nesreči srečnih dni spomin. ZAHVALA V 48. letu življenja nas je nepričakovano zapustil mož, oče, sin, brat, stric in dedek MILAN FLIS Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za podporo in izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi, ki ga imamo radi November 2006 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 72. letu življenja nas je po hudi bolezni zapustila naša ljuba DRAGICA ŠUŠTAR iz Markovega 2c Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Meso Kamnik za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Lepo se zahvaljujemo gospodu župniku Danijelu Kaštrunu za opravljen poslovilni obred in sveto mašo. Hvala vsem, ki ste kakorkoli sočustvovali z nami in v velikem številu pospremili njeno zadnjo pot. Žalujoči: vsi njeni November 2006 Zakaj odšla si, le zakaj, vprašuje v meni hrepenenje, a vem predobro da življenje te ne privede več nazaj,... ZAHVALA V 76. letu starosti nas je nenadoma in nepričakovano zapustila naša skromna in dobra ANTONIJA GRADIŠEK iz Trga talcev v Kamniku Iskrena hvala vsem prijateljem, znancem, sosedom in sorodnikom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja osebju ZD Kamnik, celotni patronažni službi, jir. Ambroževi in reševalcu Mirotu za nesebično pomoč v zadnjih trenutkih njenega življenja. Zahvaljujemo se tudi g. Dularju za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Krt za čutno zapete pesmi. Žalujoči: hčerka Veronika, Jože, Milena z družino in vsi, ki smo jo imeli radi Kamnik, oktober 2006 Zima, zima bela, da vas ne bi prehitela! www.vutco.si MiEVMATIKAi ULTRA 6*» 7 fiffEKT??!! Obiščite nas v našem servisu, kjer bomo vaše vozilo pregledali in primerno obuli: Žavbi Janez s.p., Avtovleka, vulkanizerstvo, Šmartno 21, Laze v Tuhinju, tel.: 01/8347-293, 041/627-235 adlfflPcoinmerce Srn 8©ip§© sfiooo® Sbq UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE 0080 221§ www,feprtoirnn®re&,g8 ^ENERKON Podjetje, ki zagotavlja celovite rešitve na področju merjenja porabe vode in toplote, vabi k sodelovanju: SERVISERJA (mIz) Pogoj: najmanj IV. stopnja izobrazbe tehnične smeri, poznavanje programov MS Office, znanje angleškega ali nemškega jezika priporočljivo, vozniški izpit B kategorije. Delo se opravlja v delavnici in na terenu. Nudimo vam delo za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v I5 dneh po objavi na naslov: ENERKON d.o.o., Volčji Potok 24b, 1235 Radomlje www.enerkon.si Odštevamo dneve do uvedbe evra ZARJA ■ -—: kovis d.o.o. Uspešno poslovanje v vedno bolj konkurenčnem in nenehno spreminjajočem se prostoru, lahko zagotavljajo le zelo strokovni, ustvarjalni, motivirani in prilagodljivi zaposleni, zato v Zarji Kovis gradimo poslovno kulturo na medsebojnem zaupanju in timskem delu. Če se nam pridružite, boste lahko svojo podjetnost in ustvarjalnost izkazali pri uresničevanju skupnih ciljev ter se osebno in strokovno razvijali. V našo sredino vabimo: L VODJO PROJEKTOV za področje gradbeništva -1 delavec Pričakujemo: - VE ali VI stopnja izobrazbe - smer gradbeništvo - strokovni izpit - organizacijske, poslovne, strokovne in komunikacijske sposobnosti - tri leta ustreznih delovnih izkušenj - član Inženirske zbornice Slovenije H. KLJUČAVNIČARJA -1 delavec Pričakujemo: - VI. stopnjo strokovne izobrazbe - dve leti ustreznih delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom. Vsi zainteresirani naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljejo v 15. dneh po objavi na naslov ZARJA KOVIS, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 KAMNIK. Za morebitne informacije pokličite na tel št. 8308 602 od 12. do 15. ure. Kam s tolarskimi kovanci in bankovci, kaj se bo zgodilo po 1. januarju z našim denarjem na računih v bankah, do kdaj bomo lahko še plačevali s tolarji in kdaj se bomo lahko oskrbeli z evrsko gotovino, so vprašanja, ki se v teh dneh porajajo že marsikomu. V tokratnem prispevku zato povzemamo nekaj' pomembnejših dogodkov in glavnih datumov, ki naj vam služijo kot kažipot na poti do prevzema evra. Strankam zaradi prevzema nove valute ne bo treba v banko Pretvorba vseh tolarskih stanj v evrska bo avtomatična in brezplačna. Vsa sedanja pogodbena razmerja med strankami in banko ostajajo enaka. Stranke NLB bomo o NLB® stanju sredstev na računih po prehodu na evro obvestili z rednimi mesečnimi izpiski v januarju 2007. S posebnimi obvestili pa bomo sporočali stanja privarčevanih sredstev in depozitov v evrih ter stanja posojil in zneske mesečnih obveznosti. , Kam s tolarji? Občanom svetujemo, da večje zneske tolarske gotovine čim prej položijo na svoje račune v banki. Enako velja tudi za večje količine tolarskih kovancev, ki jih hranijo doma. S tem se bodo izognili morebitni gneči v začetku prihodnjega leta. Sicer bo mogoče do vključno 14. januarja 2007 plačevati s tolarji in z evri, vračilo gotovine pa bo le v evrih. Do vključno 1. marca 2007 bo mogoče brezplačno zamenjati tolarsko gotovino v vseh poslovnih bankah, po tem datumu pa le v Banki Slovenije. ZPIZ bo zadnji mesec v letu pokojnine izplačal 22. decembra, in sicer v tolarjih. www.nlb.si Kdaj in kako do evrske gotovine? V NLB bomo že s 1. decembrom izenačili tečaj za nakup evrske gotovine s tečajem zamenjave, ki bo sicer začel veljati šele po novem letu. Od 15. decembra bodo fizičnim osebam v bankah na vojjo t. i. začetni paketi evrokovancev s slovenskimi motivi. Nakupna cena paketa s 44 kovanci bo 3.000 tolarjev. Že prve ure prihodnjega leta bo mogoče bankovce po 10 in 20 evrov dvigovati na najbolj obiskanih bankomatih, do konca dneva pa predvidoma že na vseh bankomatih v Sloveniji. Limiti za dvig na bankomatih bodo preračunani v evro in smiselno zaokroženi na najbližji okrogli znesek. Tako bo na primer sedanji dnevni limit dviga na bankomatu 100.000 tolarjev po 1. januarju znašal 450 evrov. V obeh prazničnih dneh, 1. in 2. januarja, bodo za vsak primer odprte nekatere dežurne poslovalnice NLB po vsej Sloveniji, v katerih bo mogoče zamenjati tolarje v evre. Ves čas bo seveda mogoče uporabljati plačilne kartice, razen med nekajurno prekinitvijo (predvidoma od 23. do 1. ure) na prehodu s Silvestrovega na 1. januar. Kje so na voljo podrobnejše informacije? • v vseh enotah bank NLB Skupine po Sloveniji • na spletnih straneh www.nlb. si/evro • v informativnem centru banke, telefonska številka 01 477 20 00 • v izpiskih osebnih in poslovnih računov ter v izpiskih plačilnih kartic, v rubriki Evro prihaja • v posebnih sporočilih uporabnikom spletnih poslovalnic NLB Klik in NLB Proklik FALCON rt Oblačila za vso družino! KAMNIK, Sutna 37 pon.-petek:8-19 sobota:8 -13 Mercator Center Kamnik vabi s prijetnimi dogodki in odlično ponudbo v petek. 10. novembra, od 17. do 19. ure Otroška ustvarjalna delavnica na temo Žogice nogice v soboto. 11. novembra, od 10. do 11. ure MARTINOVANJE Z NASTOPOM FOLKLORNE SKUPINE IN KRSTOM VINA v petek. 17. novembra, od 17. do 18.30 ure Predstava Žive živali v izvedbi družinskega gledališča Kolenc v soboto. 18. novembra, od 10. do 12. ure Nastop ansambla Trgovci z bogatim glasbenim izborom t i tid g-F P It •Rg •ojž Sl .52 J3 c 8 sš Ugodna ponudba zamrznjenih rac in gosi WorldFood Ponudba velja do 14.11.2006 oz. do prodaje zalog. Prvin mlado vino Kakovostno, suho, rdeče vino, 0,75l Klet Goriška Brda 929.- Sit 3,88 EUR Štrkec, mlado belo vino 0,751, Radgonske Gorice 599.- sit 2,50 EUR Portugalka, mlado vino Kakovostno, suho, rdeče vino, 11 KZ Metlika 639. -Sit 2,67 EUR Vrtovčan, mlado vino Kakovostno, suho, belo vino, 11 Agroind Vipava 399.~sit 1,66 EUR Ugodna ponudba izbranih vin velja od 2.11. do 31.12.2006 oz. do razpro Najboljša ponudba, najboljše cene!