mm T L S ViZUELNE KOMUNIKACIJE grafično oblikovanje oblikovanje prostora DTP servis I STUDIO KBKNIK ul: OM «/.«»/. /m miSHI-m \ Zarova 10 tel.: 854 741 fax: 853 944 modna konfekcija elkroj Spet zelo dobro sodelovanje med matično tovarno in Šo-stanjem. STRAN 4 dijaki in študentje že težko čakajo na štipendije. Republiške štipendije bodo izplačali 5. novembra. STRAN 8 6. decembra gremo na volitve, vlaganje kandidatur pa že poteka. Kako? STRAN 5 MLADINSKI SERVIS X/1 i' K « - R * I tel.: 854-B31, 853-061 številka 43, cena 70 tolarjev velenje, 29. oktobra 1992 tftJS^ fv strešna okna ŽALEC tel.: 063/ 713-222 SDP VELENJE 854-381 < Dan, ko oživijo boleči spomini Vsaka jesen pomeni začetek konca nekega koledarskega leta. Narava se j pisanimi barvami umirjajočega listja in trav pripravlja na počitek in spanje. Delčki nje za-spijo za vedno, namesto njih zraste nova podrast, drevje, grmovje. Usihanje moči narave v tem letnem času občutimo tudi mi, ljudje. Naša minljivost je podobna. V pomladi življenja se rodimo, odraščamo, zorimo, se oblikujemo, morda nikoli ne izoblikujemo, ker nas v jeseni življenja čaka smrt — samo ta nam je vsem skupna, ne glede na to, kaj smo v življenju počeli, naredili, bili. Ne moremo ji ubežati. ne znamo je premagati... Svet pa se vrti naprej. Rojevajo se novi člani človeštva, nove generacije, ki izpodrivajo prejšnje in jim budijo nostalgijo po »tistih časih«. Se preden se srečamo s svojo minljivostjo se v življenju srečamo z izgubo mnogih, ki smo jih imeli radi. Čas je tisti, kije ob tem naš zaveznik. Ne more pa zapolniti praznine, ki jo pusti za sabo tisti, ki je odšel... Nikoli. Ko na I. november odidemo na grobove svojcev, ne mislimo le na tiste, ki se skrivajo pod s cvetjem posuto rušo. To je dan, ko si vsi želimo, da bi prišel tisti čas, ko bomo smrt premagali, pregnali sovraštvo, lakoto, nesmiselno ubijanje v vojnah okoli nas ... Bo kdaj prišel? Ne vem. V mrzlem vetru, ki bo na ta dan oživelih, bolečih spominov objemal naša telesa, ko se bomo poklonili spominu na tiste, kijih ni več med nami, bomo ob grobovih stali vsak s svojo bolečino v srcu. Krizanteme in plameni sveč bodo še enkrat izpovedovali našo bolečino in spomin ... (BŠ, foto A.V.) V oktobru, mesecu varstva pred požarom, gasilci tudi šolarje seznanjajo s svojim delom, gasilsko tehniko in nevarnostmi, ki prežijo na vsakem koraku. Te dni so nekatere šolarje popeljali v gasilske domove, nekaterim pa so pripravili predavanja o gasilstvu. Tudi na" osnovni šoli Antona Aškerca iz Pesja vsako leto posvetijo nekaj časa gasilcem. Letos so obiskali zasebni gasilski muzej Mihe Valencija. Šo-larji so si skupaj z učitelji z zanimanjem ogledali razstavljene predmete, zlasti so jih zanimale stare ročne brizgalne. Tudi Miha Valenci se je potrudil in šolarjem razstavljeno gasilsko opremo zanimivo predstavil. B. M. Zvedavi (bodoči) gasilci KAJ KAŽE PROMETNA VZGOJA? — Glede na stanje prometne (nemarnosti na naših cestah je odveč poudarjati, kako pomembna je prometna vzgoja na naših šolah. Po udeležbi na minulem občinskem tekmovanju »kaj veš o prometu« bi lahko sklepali, da celo na- 23Hltli£L b Kjlf} mtttti ' - šoj Zbori velenjske občinske skupščine Delegatski delovni torek Za delegate vseh treh zborov velenjske občinske skupščine bo torek, 3. novembra, nadvse delovni dan. Najprej (ob 8. uri) se bodo zbrali na ločenih sejah, predvidoma ob 10. uri pa bodo začeli skupno zasedanje. Tako bodo poslanci zbora združenega dela poleg nekaterih kadrovskih zadev, delegatskih vprašanj in pobud, na ločenem zasedanju najprej ponovno obravnavali predlog sklepa o brezplačnem prenosu zeml jišča v k.o. Topolšica ter imenovali člana komisije za medzborovsko usklajevanje predloga sklepa o soglasju za podpis pogodbe o najemu posojila za financiranje in sanacijo vodovodnega ter kanalizacijskega omrežja Staro Velenje. Omenjeno imenovanje bodo (prav tako na ločenem zasedanju) izvedli tudi poslanci zbora krajevnih skupnosti. Poleg tega pa bodo ponovno obravnavali predlog sklepa o odpovedi najemne pogodbe za pohod pod šaleško cesto. Predloga odlokov o ustanovitvi javnih zavodov Zdravstveni dom Velenje, Zobozdravstvo Velenje ter Lekarna Velenje in imenovanje člana v komisijo za že prej omenjeno medzborovsko usklajevanje pa so točke dnevnega reda ločenega zasedanja družbenopolitičnega zbora. Na skupnem zasedanju pa naj bi poslanci velenjskega parlamenta po skrajšanem postopku sprejeli kar nekaj predlogov odlokov. Med njimi o spremembah odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom, o prostorsko ureditvenih pogojih za del območja urejanja R 4/6 in S 4/9 v Velenju, o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi pro- meta v občini Velenje, o komunalnem in javnem redu ter miru. Poleg soglasja k imenovanju v.d. direktorja velenjskega zdravstvenega doma pa naj bi določili kandidata za državni svet — predstavnika lokalnih interesov za območje občin Mozirje in Velenje ter razpravljali o osnutku zakona o lokalni samoupravi in o osnutku sanacijskega programa na področju varstva zraka v občini Velenje. Najbrž pa ne bi smela kar tako mimo njih informacija o poslovanju velenjskega gospodarstva v letošnjem prvem polletju. SEJM BIL JE ŽIV (BREZ KUPCEV) - Konjerejsko društvo Mozirje in Zgornjesavinjska kmetijska zadruga sta v soboto na sejmišču ob Savinji pripravila sejem plemenskih in klavnih konj. Pravzaprav naj bi ga, saj nobena od 18 živali ni našla kupca. Ni daleč od resnice, da bodo morali v Mozirju pretehtati in uskladiti željo po obujanju nekdanjih običajev in navad z resničnimi potrebami, predvsem pa časom prodaje in nakupa konj. To seveda nikakor ne pomeni, da takšen sejem v primernem času in obliki ni potreben. (foto: jp) C\[ovice Izgnanci terjajo odškodnino CELJE - Po Celju my bi do novega leta še v nekaterih krajih in občinah na celjskem območju ustanovili odbore Društva izgnancev Slovenije. Na ustanovnem zboru za celjsko območje, ki je bil pred dnevi v Celju, so se zbrali domala vsi nekdanji izgnanci v Srbijo, Bosno, na HrvaŠko, v Nemčijo in druge države, nekdanji ukradeni otroci in taboriščniki. Ponovili so svoje zahteve: ne le moralno zadoščenje za vse trpljenje in odvzeto premoženje, ampak še posebno denarno odškodnino. To bi jim po zgledu v drugih zahodnoevropskih državah morala plačati Nemčija. Izgnanci pa terjajo zadoščenje tudi od naše države. Slovenski vladi so tudi naslovili protestno pismo ter jih opozorili na prepočasno reševanje njihovega problema, (k) Združevanje občin ŠMARJE - Medtem ko ta čas bolj govorimo o tem, kako n^j bi sedanje občine delili na več manjših, se je tesneje povezalo pet slovenskih občin, ki mejijo s sosednjo državo Hrvaško. Med temi je tudi občina z našega območja - Šmarje. Namen tega združevanja je, da bi skupni reševali nekatere probleme, ki so skupni za več, ali za vse občine. Med take gotovo sodi tudi modernizacija regionalne ceste med Rogatcem proti Majšperku. To bi morali asfaltirati že letos, a se zatika. Te združene občine naj bi tudi uspešneje sodelovale s sosednjimi občinami prek državne meje. (k) Vrbovec v enkratni podobi NAZARJE, Ogromno delo pri temeljiti obnovi grada Vrbovec v Nazarjah so končana. Enemu najlepših zgodovinski in kulturnih spomenikov v Zgornji Savinjski dolini so dali čudovito zunanjo in notranjo podobo in mu zagotovili še bolj pester delovni in življenski utrip. Gozdno gospodarstvo Nazarje in zavod za kulturo občine Moziije bosta vse to obeležila s slovesnostjo, ki bo v nazarskem delavskem domu in samem Vr-bovcu prihodnji petek popoldne, (jp) Odbor za upokojenska vprašanja ŽALEC - V gostišču Novak v Gotovljah pri Žalcu bo se-niorska frakcija pri Občinskem odboru LDS Žalec pripravila danes (29. oktobra) sejo, na kateri bodo med drugim ustanovili Odbor za upokojensko problematiko. Ustanovno sejo bodo začeli ob 11. uri, takoj po njej pa bo še tiskovna konferenca. Na vprašanja novinaijev bosta odgovarjala mag. Dragan Černelič in dr. Boris Brece, člana najožjega vodstva Sivih panterjev. (tp) ■ Mednarodni seminar AISEC-a A1SEC je mednarodno združenje študentov ekonomije, ki od letošnjega 1. marca kot 74 državo članico vključuje tudi Slovenijo. To je nepolitično, prostovoljno združenje, ki ga vodijo izrecno študentje. Združenje je bilo ustanovljeno že leta 1948 v Stockholmu, do danes je v njem včlanjenih okoli 60.000 študentov ekonomije iz vseh koncev sveta. Gre za vzpodbujanje mladih k ustvaijanju novih projektov, izmenjavo strokovnih praks in študentov.« V Sloveniji se v združenje vključujejo študentje 3 univer ; ljubljanske ekonomske, mariborske ekonomske in kranjske Višje in visoke za organizacijske vede. Na Dobrni so v petek pričeli tri dnevni motivacijski seminar s pestro mednarodno udeležbo. Letošnje zadnje krvodajalske akcije VELENJE - V tem in naslednjem tednu bodo v občini Velenje potekale še zadnje krvodnjalske akcije v tem letu. Včeraj so jo člani krajevne človekoljubne organizacije Topolšica pripravili v prostorih uprave omenjene bolnišnice za potrebe celjske bolnišnice, 4., 5. in 6. novembra pa bo akcija potekala v prostorih velenjskega zdravstvenega doma za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. V sredo, 4. novembra, bodo vpisna mesta odprta od 7. do 13. ure, naslednja dva dni ( v četrtek in petek) pa od 7. do 15. ure. Za varnejši prevoz nevarnih snovi Inštitut za varstvo pri delu Maribor, ministerstvo za notranje zadeve in Delavska univerza, so organizatorji usposabljanja poklicnih voznikov, ki po naših cestah prevažajo nevarne in hitro vnetljive snovi. Prvi tak tečaj bo na Delavski univerzi Velenje od 3. do 6. novembra. B.M. Letos štiri priznanja Ob tednu otroka je Občinska zveza prijateljev mladine podelila štiri priznanja tistim, ki veliko naredijo na področju vzgoje in izobraževanja otrok v občini Velenje. Dobili so jih: Slavica Pečnik kot dobra in vzorna učiteljica; LJja Modrijan, učiteljica zgodovine in zemljepisa, za dobre učne metode to vsestarnsko aktivnost pri različnih krožkih in dopolnilnih dejavnostih; Stanislava Borovšak, upokojena učiteljica zgodovine in zemljepisa za izreden prispevek k družbeni vzgoji otrok in DPM Edvard Kardelj, ki vsa leta obstoja aktivno deluje na vseh področjih družbene vzgoje otrok, (bš) Zasedal bo otroški parlament Jutri dopoldne ob 10. uri bo v sejni sobi Skupščine občine Velenje n. občinsko zasedanje otroškega parlamenta. Osrednja tema razgovora bo "Otrokom prijaznejšo šolo". To je bila letos tudi tema tedna otroka. Mladi bodo na otroškem parlamentu , ki ga organizira Občinska zveza prijeteljev mladine, povedali kakšno šolo si želijo in kaj bi v obstoječi spremenili. V mesecu novembru bo v Cankarjevem domu v Ljubljani tudi vseslovenski otroški parlament, ki se ga bodo udeležili tudi mladi iz velenjske občine, (bš) Velenje, Mozirje Podelitev priponk "zmagali smo" Prejšnjo sredo je sekretariat za obrambo občine Velenje v skupščinski dvorani podelil 82 spominskih priponk z imenom "zmagali smo", ki jih sicer podeljuje ministrstvo za obrambo. Podelili so jih kurirjem inštruktorjem, kurirjem za raznašanje pozivov, članom mobilizacijskih komisij, pripadnikom centrov za obveščanje in pripadnikom enot za zveze. Pozdravni nagovor je imel sekretar sekretariata za obrambo občine Velenje Anton De Costa, nagrajencem pa je spregovoril tudi predsednik občinskega izvršnega sveta Franjo Bartolac. Ob tej priložnosti je krajši kulturni program izvedel kvartet Mavrica, po svečani podelitvi pa se je srečanje nadaljevalo v hotelu Paka, kjer so nagrajenci obudili spomine na vojne dni v Sloveniji, (bm) V mozirski občini so priponke "zmagali smo" podelili v soboto na strelišču v Šmartnem ob Dreti. Večino dobitnikov (101) je najprej pozdravil sekretar sekretar- iata za obrambo občine Mozirje Niko Purnat. Posebej je poudaril, da so za slovesnost v prijetnem okolju tega strelišča poskrbeli zato, ker so želeli zagotoviti domačnost, za prijetno družabno srečanje vseh dobitnikov. Poudaril je tudi, da so v mozirski občini dobitniki priponke tudi pripadniki teritorialne obrambe, gasilci in drugi, ki so tudi veliko prispevali k obrambni pripravljenosti. Vse udeležence je pozdravil in jim čestital tudi predsednik občinskega izvršnega sveta Alfred Božič. Dejal je, da se je bitka za Slovenijo pričela že leto prej, ko so se tudi v mozirski občini uprli oddaji orožja. Pomembne so tudi njegove besede, da Slovenija danes žal ni več tako enotna kot v tistih usodnih dneh. Morala pa bi biti, če ob vojaški želimo izbojevati še gospodarsko zmago. Nagrajenci in gostje so se zatem pomerili še v streljanju s pištolo in se zadržali na družabnem srečanju, (jp) Šolanje begunskih otrok v občini Velenje Začetek v novembru Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije je pred nedavnim na ustrezne službe občinskih sekretariatov za družbene dejavnosti vendarle naslovilo navodila v zvezi z organizacijo pouka za osnovnošolske otroke - begunce iz Bosne in Hercegovine. Po zadnjih podatkih jih živi pod začasno streho nad glavo v občini Velenje 558, od tega 125 v treh prehodnih republiških zbirnih centrih, 392 pri svojcih, 41 pa pri starših (gre za družine, katerih očetje so že nekaj let zaposleni v podjetjih velenjske občine). Od 17 oddelkov učencev naj bi jih prve dni novembra sedlo največ v šolske klopi prvega razreda (90), nekaj čez 60 v drugi in prav toliko v tretji, več kot po 70 v naslednje tri razrede, 55 v sedmi in 61 v osmi razred. Na sekretariatu za družbene dejavnosti občine Velenje pravijo, da posebno velikih težav pri organizaciji pouka za osnovnošolske begunce ni. Opremo za učilnice je v precejšnji meri prispeval partnerski Esslingen, učbeniki so v tisku, zanimanje za pričetek pouka pa je med starši teh otrok, njihovih soreodnikov, prijateljev in znancev precejšnje. Pouk bo potekal v petih učilnicah prehodnega republiškega zbirnega centra v Domu učencev v Velenju. Zaradi prostorske stiske ga bodo or- ganizirali v treh izmenah. Otroke - begunce naj bi učilo okrog 40 učiteljev ( vsi s statusom begunca) po skrajšanem postopku. Učni program bo takšen kot bi ga ti izvajali v matičnih šolah. Poudarek bodo izvajalci osnovnošolskega izobra-ževanja namenili vsebinam, pri katerih bodo otroci pridobili največ. To je pouku materinščine, matematike in tujih jezikov. Pouk bo za 558 begunskih otrok obvezen, v osnovnošolski program izobraževanja pa naj bi se ti vpisali v teh dneh. Vse kaže, da se bo 558 osnovnošolcem iz Bosne in Hercegovine, začasno živečih v občini Velenje, pridružilo še 40 iz občine Moziije. Denar za kritje tovrstnih stroškov bo primaknila republika, in sicer iz sklada mednarodne finančne pomoči za te namene, nekaj denarja pa bo najbrž morala ta dati še iz proračuna. Vse tako "gladko" pa ne gre pri izobraževanju beguncev-srednješolcev. Tovrstno izobraževanje namreč ni obvezno. Navodila o načinih možnega vpisovanja in organiziranja pouka naj bi dobila vsaka srednja šola v teh dneh zase direktno od republiškega ministrstva za šolstvo in šport. V občini Velenje živi začasno približno 270 otrok, ki sodijo v srednješolsko starostno skupino. Komemoracije ob dnevu mrtvih Pred nami so priprave na dan mrtvih, ko bomo, kakor vsako leto doselej, počastili spomin na vse, ki so nam bili dragi. Organizacije Zveze borcev pa v sodelovanju z učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol ob tem dnevu Se posebej poskrbijo za ohranitev spomina na padle za svobodo, na vse, ki so darovali svoja življenja v prepričanju, da bodo njihovi zanamci živeli v svobodni državi. V Velenju bo osrednja komemoracija, namenjena vsem padlim in žrtvam fašističnega nasilja v občini danes, 29. oktobra, ob 17. uri pred spomenikom "Onemele puške" na Titovem trgu. Na komemoraciji bodo program izvajali učenci osnovne šole Anton Aškerc, Rudarska godba in Pevski zbor upokojencev. Krajevne organizacije Zveze borcev so pripravile komemoracije tudi ob spominskih obeležjih na svojih območjih in sicer: Danes, 29. oktobra, 1992 -ob 16. uri pri osnovni šoli Topolšica Jutri, 30. oktobra: -ob 10. uri pri spomeniku talcev na pokopališču Šmartno pri Velenju -ob 11.30 pri spomenikih v Paki pri Velenju -ob 13. uri pri osnovni šoli bratov Mravljak -ob 16.uri pri spomeniku v Šembricu; pri spomeniku v Pesjem in pri spomeniku pri osnovni šoli Skale. V soboto, 31. oktobra: -ob 16-30 pri spomeniku v Spodnjih ravnah nad Šoštanjem V nedeljo, 1. novembra: -ob 8. uri pri spomeniku v Šmartnem olb Paki Pričakujemo, da se bodo komemoracij udeležili poleg šolske mladine in borcev tudi drugi občani, predvsem pa svojci padlih za svobodo. Občinsko združenje Zveze borcev NOV Velenje SAVINJSKO - ŠALEŠKA NAVEZA Tukaj smo, vaši smo Naša dežela še nikdar ni bila tako lepo pisana kot je te dni. Politiki raznih barv so se razkropili po tej naši pokrajini od tistih nekaj metrov obale do naftne ravnice, od razgibanih obmejnih pokrajin na vzhodu, do meje z območjem, kamor bi radi, pa nam še ne gre. In ker so rdeči, zeleni, temni, sivi, plavi in ne vem kakšni še vse končno le malo zapustili Ljubljano, je bojda ta naša metropola enkratv spet malo bolj enobarvna. Če že ne bela - pa vsaj enolično siva. In tudi slabe ceste niso zadržale teh "ljubiteljev" ljdui, da ne bi prišli tudi na naše območje. Prišli so mnogi: od veljakov strank do kandidatov za predsednika naše perspektivne države^ Eni so svoje privržence vabili v razne resne dvorane, drugi v kraje, kjer se običajno politika ne kuje. Jelko Kacin je tako s svojimi demokrati dokazal, da ga ni mesta, kamor v svoji vnemi za predsedniški položaj ne bi vstopil. Pa so ga celjski demokrati povabili kar v disko v Celju. Glede na to, kako se pri nas odvija politika, kraj niti ni izbran tako slabo. Nekatere je motilo le to, da so na prireditev povabili ansambel, ki ima vsaj del imena takega, ki ni nič kaj perspektiven - mislimo na ansambel Lačni Franc. Sedanjemu predsedniku predsedstva, ki se je odločil, da se bo za ta stolček potegoval še enkrat, pa nekateri očitajo, da si je v Velenje prišel nabirat točke na vse nivoje: na površje in pod zemljo. Mislimo seveda dobesedno - pod zemljo, da ne bi kdo mislil, da računa na podporo velenjskega podzemlja, o katerem tudi nekateri toliko (ali vse bolj) govorijo. Gospod Kučan se je namreč po obisku med Pikami Nogavičkami in atleti nekaj dni kasneje spustil še v jame premogovnika. In - če bo poslušal direktorja rudnika -se lahko zgodi, da v svojem političnem delu ne bo več tako prizanesljivo miren. Ko mu je namreč gospod Žer-din podaril rudarsko palico, mu je "svetoval", da jo lahko tudi uporabi v predvolilnem in povolilnem času, da z njo malo udari. Po mizi seveda, ne koga po glavi. Še mnogo drugih dobrih jeklenih konjičkov je pretekle dni švigalo po naših cestah. To so tako dobra vozila, da preskočijo jame na cestah in tako ti imenitneži v njih niti ne vedo, po kakih cestah se vozijo. Med vožnjo pa tudi imajo tako prednost, da se ne zavedajo, kako zamudno je sicer tako potovanje. No, morda je težave s cestami še najbolj občutil naš promet- ni minister. Ta je namreč pred dnevi naredil posebno gesto: ni "dovolil", da bi Laščani in prebivalci Jurkloštra prišli k njemu v Ljubljano, ampak je -dobričina kot je - porekel, da pride kar on k njim, da se bo na kraju samem prepričal, kako je res s to cesto. In ko je prišel je -seveda, kaj pa drugega - takoj obljubil, da bodo najbolj kritičen odsek ceste zagotovo prihodnje leto uredili. Krajani seveda upajo, da njegova akcija - prišel, videl, obljubil - ne bo spet ostala le pri obljubah. V tem predvolilnem času lahko pričakujemo še precej takih cestnih obremenitev zaradi "obljubarskih" potovanj naših politikov najrazličnejših zvrsti. Vsi nam želijo zdaj pokazati čimlepši obraz in nas pridobiti. Kako uspešni pa bodo s svojim prepričevanjem, je odvisno od ljudi in njihove zrelosti. Osel gre le enkrat na led... kolikokrat pa volilec!? (Kr) Priponke je podelil Anton De Costa Alfred Božič: "Izbojevati moramo še gospodarsko zmago" moja diagonala Milan Kučan med velenjskimi rudarji Strategijo energetike mora opredeliti vlada Pretekli četrtek je obiskal velenjske rudarje predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan. Ogledal si je njihovo delo na sodobnih deloviščih in bil močno presenečen. "Jama je naredila name velik vtis," je dejal takoj po vrnitvi iz globin, spustil se je na koto - 50 metrov velenjskega premogovnika. 'Presenetila me je urejenost in mehaniziranost, čeprav sem večkrat slišal, da sodi ta rudnik med najbolj urejene v Sloveniji. Na drugi strani pa me je presenetilo še vedno težko delo rudarjev, ki si zaslužijo vse spoštovanje. Zdaj so ti delavci po krivici malo pozabljeni. Še pred štirimi, petimi leti pa je cela Slovenija, da ne rečem takratna skupna država, visela na tonah premoga, ki so ga skopali." Po vrnitvi iz jame se je Milan Kučan pogovarjal z vod-stom rudnika. Seznanili so ga z dobrimi delovnimi rezultati, ki jih dosegajo, ti pa žal nimajo pravega odseva v finančnih. Četudi je bilo za letos dogovorjeno, da bodo dobili za GJ izkopanega premoga po 5 mark, dobijo dejansko le dobre tri marke in pol. Še vedno pa tudi nimajo pokrite izgube v višini 945 milijonov, ki so jo prav tako zaradi cenovnih neskladij izkazali v preteklosti. Direktor rudnika Franc Žerdin je predsedniku Kučanu predstavil tudi ekološke probleme, zaradi katerih je usoda velenjskih rudarjev povsem zavita v meglo. Ta je razumel njihovo stisko in menil, da bi morala dati odgovore na ta vprašanja slovenska vlada in slovenski parlament. Vse to je namreč povezano z vprašanjem, kakšna bo slovenska prihodnost na prelomu tisočletja, kakšna je vizija Slovenije in kakšna je razvojna strategija na posameznih elementih nacionalne ekonomije. K temu je dodal: "Energetika pa je eden od temeljnih predpostavk ali temeljnih sektorjev ekonomije, ki sama po sebi ne more najti odgovorov. Prav zato se mi zdi, da je nujno potrebno od vlade bolj odločno zahtevati, da pridemo do jasnih predstav naše prihodnosti, da se ne prepustimo stihiji in prepiranju med strankami. Naša prihodnost naj bo naslonjena na znanstveno preverjanje naših objektivnih možnosti in predstavah, ki jih ima Evropa v katero želimo na prelomu tisočletja." Mira Zakošek Rudarska svetilka za spomin Milanu Kučanu Plinifikacija - ukrep za čistejši zrak Najbrž ne kar tako, ampak z določenim namenom je med dolgoročnimi ukrepi za čistejši zrak v občini Velenje zapisano: potrebno je doseči, da se premog zamenja s plinom oziroma z energijo iz Teša. Prednost pri tem imata daljinsko ogrevanje naselja Topolšica in plinifikacija ( najprej severne cone). In zakaj? Ker naj bi z izgradnjo plinovodov v treh conah zmanjšali emisijo S02 v občini Velenje ( brez Teša) za 71,68 odstotkov. Po posameznih conah pa takole: Po izračunih bi z izgradnjo vročevoda v naselju Topolšica odpadlo 97,22 ton emisije S02 na leto oziroma bi se s tem skupna emisija S02 zmanjšala ( brez Teša) za 15,3 odstotke. Izgradnja toplovodnega omrežja v omenjenem naselju naj bi zgradili v dveh letih, in sicer v letih 1993, 1994, naložba pa naj bi stala 6,66 milijonov DEM. Severna cona plinifikaci- je vključuje naselja Škale -Hrastovec, Gaberke in Ravne. Gre za 733 obstoječih objektov, nanjo pa bi se lahko priključilo še predvidenih 191 objektov. Naložba naj bi veljala 7,52 milijonov DEM, prišla pa naj bi na vrsto po dograditvi vročevoda v Topolšici (v letih 1995- 96). Plinifikacija omenjenih naselij bi omogočila zmanjšanje emisije S02 za 124, 67 ton na leto ali za 19,6 odstotkov skupne emisije S02 v občini Velenje. V naseljih Gorenje, Gavce, Paška vas, Šmartno ob Paki in Podgora (skupaj 818 stanovanjskih objektov) naj bi z izgradnjo zahodne cone plinifikacije poskrbeli šele po izgradnji severne cone (predvidoma v letih 1997- 98). Z dosedanjim načinom ogrevanja tod "spuščajo v zrak" 139,90 ton emisije S02 na leto ali kar 22 odstotkov celotne emisije S02 na območju občine Velenje. Plinifikacija zahodne cone naj bi bila vredna 7,66 milijonov nemških mark. Najkasneje bodo (po načrtih) poskrbeli za čistejši zrak v občini Velenje v naseljih Lokovica^ Podgoije, Tajna, Kavče in Šentilj, in sicer povsem ob koncu tega stoletja (leta 2000). Z ogrevanjem na plin bi v 628 obstoječih stanovanjskih objektih (predvidena je tudi rezerva za 92 objekto) zmanjšali emisijo S02 za 93,91 ton na leto, kar predstavlja v občini Velenje 14,78 odstotkov zmanjšanje celotne emisije S02. Izgradnja južne cone plinifikacije naj bi veljala 6,10 milijonov DEM. Predlog ukrepov za posamezne vrste virov onesnaževan-ja bodo na zasedanju, prihodnji torek, obravnavali delegati velenjske občinske skupščine. Najbrž pa bodo pri vsej zadevi imeli glavno besedo krajani oziroma tisti, ki se bodo znašli med financeiji. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovale Odmera nadomestil za invalide Poleg 0,7 odstotnega povišanja pokojnin (od 1. avgusta dalje tako znaša najnižja pokojninska osnova 21.672,75 SIT) je na področju pokojninsko - invalidskega zavarovanja v tem trenutku aktualna odmera nadomestil za invalide. Po novem zakonu na tem področju (sprejetem aprila letos) odmero, nakazovanje nadomestil za invalide ( razen za invalide druge kategorije) opravljajo Zavodi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V občini Velenje je okrog 1500 invalidov tretje kategorije, invalidov, ki so na rehabilitaciji ali pa so nezaposleni. Po novem naj bi tem odmerili nadomestila predvidoma do konca tega leta, in sicer tako, da se invalidu izračuna pokojninska osnova kot da bi se mu odmerila invalidska pokojnina. Pri tem pa bodo upoštevali osebni dohodek invalida od let 1970 do leta pred nastankom invalidnosti. To osnovo bodo potem primerjali s plačo , ki jo je prejel v prvem mesecu po razporeditvi na drugo, lažje delo. Za "starejše" inavlide pa je to plača v mesecu aprilu 1992. Po dosedanjih izkušnjah so odmere na tak način za večino invalidov ugodnejše. Na slabšen kot doslej pa bodo pri tem invalidi, ki so to postali pred letom 1970. Njim se namreč odmeri nadomestilo od najnižje pokojninske osnove. Ta pa je aprila letos znašala 16.922 tolarjev. V skupščini zavoda tudi trye Velenjčani Nedavno preoblikovanje skupnosti v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je "prineslo" tudi imenovanje 40- članske skupščine zavoda. Sestavlja jo 20 predstavnikov organizacij oziroma delodajalcev, druga polovica pa je iz vrst predstavnikov zavarovancev in uživalcev pravic. Med njimi so kar trije Velenjčani. Edvard Centrih je predstavnik invalidov, HJože Suhelj zastopa upokojence, Janko Lukner pa je predstavnik delodajalcev. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje za upokojence Od 1. januarja prihodnje leto bo stopilo v veljavo tako imenovano prostovoljno zdravstveno zavarovanje. O njem je tekla beseda tudi na zadnji skupščini Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Na njej je predstavnik upokojencev predlagal, da bi prej omenjeni zavod vse upokojence zavaroval v prostovoljno zdravstveno zavarovanje kolektivno. Ali bo ta to tudi storil, bo odvisno od odločitve upravnega odbora, ki se bo sestal kar kmalu. Zaenkrat kaže zelo slabo. Gre namreč za tako veliko finančno obveznost, da je potrebno opraviti oceno, ali jo morebiti zavod lahko pokrije brez nevarnosti za zmanjšanje pokojnin. Denarja za te namene ni, saj sedanja prispevna stopnja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne zadošča več niti za dajatve iz tegav naslova. Že to bo najbrž zahtevalo povišanje stopnje in breme zaposlenih v Republiki Sloveniji bo spet večje. Kot pravijo na velenjski izpostavi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo vprašanje kolektivnega prostovoljnega zavorovanja upokojencev treba reševati najverjetneje na ravni vlade. Martinova kampanja Ničkolikokrat smo že ugotavljali in ugotovili, da je vse tisto, kar se je v zadnjem času usodno viharnega dogajalo okoli nas (pa z nami seveda tudi) dodobro spremenilo Slovenčevo bit. Politika in politikantstvo sta jo prežela do zadnjega vlakna, toliko kot zdaj politiziramo, nismo nikoli poprej. Od dežurnih politikov po uradni dolžnosti do žensk pred trgovino in na tržnici, moških v gostilni in pred cerkvijo, otrok v šoli in na igrišču... Kranjski Janez je postal Homo politicus Carniolus. V razmerah, kakršne doživljamo, najbrž ne gre drugače, ne vem pa zakaj se tako dosledno preroško udejanjajo znamenite Kučanove besede (o tem, da nič več ne bo, kot je bilo) tudi tam, kjer prav zares ne bi bilo potrebno. Poglejte! Politika nam je zdaj po naključju ali pa ne po svoje zaznamovala tudi našega najljubšega patrona Martina, kar je nacionalna sramota brez primere in napaka, ki nam jo bodo zanamci le stežka oprostili. Na njegov dan, z njegovim godom se 11. novembra uradno začenja volilna kampanja. Toliko let smo ga spodob- no častili, zdaj pa tole... Toda Kučan je rekel, kar je rekel in zdaj imamo, kar imamo. Tudi Martina za štart-erja na začetku nekakšne dirke, ki z žlahtnim Martinovim izročilom nima prav nič skupnega. Ali pač? Ža ranjene duše zapriseženih častilcev Martina bi bil nemara najboljši obliž tale poskus. Simbolni prenos njegove moči iz sodov na umazana politična tla. Če zna iz mladega vina narediti zrelo pijačo, naj taisti postopek preizkusi še na politikih. Vsi zeleni in premalo zreli (teh pa ni ravno malo), ki se bodo spopadli za naše volilne glasove, naj imajo od Martina dalje, ko bo šlo zares, vse žlahtne lastnosti dobrega letnika, da nas zaradi njih ne bo prehudo bolela glava. Možnosti za to imamo, saj je bera že doslej več kot obilna in se utegne še povečati. Pisana množica strank vseh barv in vseh mogočih odtenkov, nepregledni spiski kandidatov za državni zbor in državni svet, predsedniških kandidatov pa toliko, da Američani divjajo od zavisti, ker izbirajo samo med tremi. Količinsko tako bogata ponudba nam potemtakem omogoča, da z blagohotno Martinovo pomo- čjo na koncu le dobimo nekaj dovolj sprejemljivega za naš okus. Če pa nam veliki patron obrne hrbet, če kljub vsemu ostane pri svojem in se bo še naprej raje ukvarjal z zrelostjo vina namesto z zrelostjo politikov, potem se nam v zvezi z njim ponuja še ena možnost. Upanje, da se lahko nam v otipljivo korist uporabijo vsaj nekatere nekoliko prirejene misli, ki so jih modreci izrekli, ko so v zgodovini tako ali drugače častili Martina. Prebrisani Samuel Johnson je ugotovil, da je ena izmed slabosti vina tudi ta, da začne človek zamenjevati misli z besedami. Naj bo torej odlika letošnjega Martina pri nas, da bodo nekateri začeli zamenjevati besede z dejanji. Pametne seveda. Po vzorcu Italijanov, ki pravijo "pozdravljen razum, kdo ve, kdaj se bova spet srečala," ko vstopajo v krčmo pa bi ob Martinovem začetku naše volilne kampanje rekel tole: "Pozdravljen razum, kdo ve koliko časa bomo zdržali skupaj." Ali se ne sliši lepo? Mnogo lepše kot "adijo pamet..." Celjsko območje Ne izvoliti, ne razrešiti Vse kaže, da se trenutno največje strankarske - in s tem parlamentarne - razprtije dogajajo v celjski in konjiški občini. V velenjski so se, če odštejemo "proceduro" za razrešitev izvršnika, stvari malo polegle, enako v šentjurki in šmarski občini, kjer je bilo tudi veliko raznih pretresov in nasprotovanj, predvsem med županoma in izvršnikoma. V celjskem in konjiškem parlamentu pa se ta čas dogajajo stvari, ki se mnogim že ne zdijo niti več smešne. Vsaj v Celju so nekateri že resno zaskrbljeni, saj vidijo, kam pelje ob teh razprtijah gospodarski voz. V petek je v Celju spodletel še en poskus, da bi izvolili novega mandatarja. Mirko Krajnc, ki sicer še vedno vodi izvršni svet in turi zatrjuje, da ta normalno dela, je že dolgo tega odstopil, poslanci pa še niso zmogli enotnosti in moči, da bi izvolili novega predsednika IS. Za toni bila kriva le skromnost kandidatov, ampak še kaj več. In ko so se končno v petek tudi s sprejem pogodbe med nekaterimi strankami odločili, da bodo "za božjo voljo" raje predlagali le enega skupnega kandidata, da vendarle pridejo od prvega izvršnega moža, je bilo po glasovanju toliko neveljavnih lističev, da še ta edini kandidat ni dobil potrebne podpore. Tako čudno glasovnje pa ni le "odneslo" izvolitve novega izvršnika, ampak tudi nadaljevanje seje, saj so nekateri poslanci sejo demonstrativno zapustili. Pa tako tudi niso volili novega podpredsednika občine. Že dan poprej na seji družbenopolitičnega zbora niso mogli izvoliti novega predsednika tega zbora; tudi tu so se odločili, da ne bodo vstrajali pri več kandidatih, samo da izvolijo predsednika. Toda ob skromni udeležbi poslancev tudi ta ni dobil potrebnega števila glasov. In tako celjska občina ostaja še naprej brezglava. Poročevalci s konjiške skupščine pravijo, da se je tam na zadnji seji dogajala prava skupščinska igra. Tam imajo drugačen problem kot v Celju: medtem ko v Celju želijo nove ljudi izvoliti, bi v Slovenskih Konjicah mnogi radi župana razrešili. Ampak ta mož se ne da. Pisali smo že, da svoje izjave, da bo odšel, če bodo poslanci dali zaupnico izvršniku, sploh ni hotel upoštevati, ampak se ima še vedno za župana. In to niti župana v odstopu. Pravijo tudi, da je zdaj sam namenoma povzročil nesklepčnost seje, da ne bi mogli razpravljati o njegovi nezaupnici. Bojda je bil njegov namig nekaterim poslan- cem, naj odidejo iz dvorane, tako očiten, da ni dvoma, da je kaj takega naredil. Kot naj bi bilo tudi očitno njegovo zmagoslavje, ko je ugotovil, da niso več sklepčni in da dela ne morejo več nadaljevati. Očitno je v mnogih naših občinskih parlamentih toliko raznih blokad, da je delo močno oteženo, če že ne onemogočeno. V Celju že pravijo, da zaradi takega dela, nastaja očitna škoda. Parlament namreč ni sprejel nekaterih dokumentov, zaradi česar niso mogli začeti z aktivnostmi, ki so bile potrebne in - tuj partner se je lepo nasmehnil nad takim delom in odšel. To pa bojda ni edini tak primer. In ne le v celjski občini. (k) GOSPODARSKE NOVICE 1. Obveščamo vas, da Gospodarska zbornica Slovenge pripravlja v sodelovanju z gospodarskimi zbornicami v Amsterdamu, Antwerpnu in Bruxelles poslovne konference, in sicer: 26. januarja 1993 v Amsterdam« 9. februarja 1993 v Antwerpnu 10. februarja 1993 v Bruxelles Namen poslovnih konferenc je promocija slovenskega gospodarstva v Benehnm ter navezovanje poslovnih odnosov med slovenskimi in nizozemskimi oz. tamkajšnjimi podjetji. Vse informacije in obrazce za prijavo lahko dobite na Območni zbornici Velenje, tel.: 063/856-920. 2. Za program mednarodne tehnične pomoči PHARE in projektno nalogo POSLOVNE, PODJETNIŠKE IN OBRTNE CONE vabi Ministrstvo za malo gospodarstvo vse občine ali druge ustanovitelje in lastnike teh con, da jih prijavijo Ministrstvu za malo gospodarstvo, Dvoržakova 5/1, Ljubljana. Namen projekta je nudenje tehnične pomoči za organizacijo in pomoč partnerjem v coni, povezovanje in vključevanje v mednarodno verigo poslovnega sodelovanja. Vse informacije lahko dobite na Območni zbornici Velenje, teb 063/856-920. 3. Ministrstvo za malo gospodarstvo vabi vse organizatorje različnih promocijskih prireditev malega gospodarstva v Sivoe-niji (sejmi, poslovna srečanja, predstavitve) da najkasneje do 15. novembra 1992 prijavijo predvidene prireditve v letu 1993 na Ministrstvo za malo gospodarstvo. Vse informacije lahko dobite na Območni zbornici Velenje, teb 063/856-920. 4. Ponovno vas obveščamo za razpis, ki ga objavlja Ministrstvo za malo gospodarstvo za sofinanciranje pospeševalno razvojnih projetkov za malo gospodarstvo. Vse informacije lahko dobite na Območni zbornici Velenje, tel.: 063/856-920. ' Piše: Jože Krajnc Dr. Jože Korber, direktor Gorenja - GLIN "Z notranjimi rezervami lahko delamo še z lopato" računajo, da ne bodo pravočasno dobili plačila. Glin je trenutno na vrhu te negativne spirale, neugodna gibanja pa lahko zaustavijo le sami z veliko višjo realizacijo in prodajo; zlasti na tuje, kjer še lahko prodajajo. S sedanjim prilivom in zunanjo pomočjo računajo, da v tekočem poslovanju že prihodnji mcsec nc bo izgube. Vendar najhujši problemi izvirajo iz preteklosti, pri tem pa jim naj bi bil v pomoč tudi republiški sklad. "Od sklada pričakujemo, da nam bo pomagal pri plačilu V nazarski lesni industriji s polno paro uresničujejo začetne zamisli sanacijskega programa. Čimprej želijo celostno oblikovati profitne centre, ki so sicer obstajali že doslej, vendar niso bili popolni, niso imeli lastne nabave, prodaje in financ. "Tudi zato je bila motiviranost tako nizka. Delali so in bili prepričani, da dobro delajo, nabava je mislila, da dobro nabavlja, mislili so, da dobro prodajajo, ko pa si vse skupaj seštel, si ugotovil, da nič ne štima, da je rezultat zelo slab," je dejal novi direktor Glina dr.Jože Korber. Prof-itni centri Žaga, Pohištvo (z ivernimi ploščami). Stavbno pohištvo, Energetika, Invalidska delavnica in Gostinstvo kot pomožna dejavnost, so zaživeli s 5. oktobrom z vsemi operativnimi funkcijami, vendar brez financ in računovodstva. Tega niso mogli takoj prestaviti prvič zaradi tehničnih razlogov in drugič zato, ker vendarle še rabijo letno bilanco celotnega Glina. Vsekakor bodo profitni centri dokončno zaokroženi s 1. novembrom. "To je organizacijski del, drugi in še večji problem je dejstvo, da je za trenutni in tudi za načrtovani večji večji obseg proizvodnje, preveč zaposlenih. Odločbe o začasnih Dr. Jože Korber: "Pogoj je presežkih je prejelo 350 sodelovanje vsega kolektiva" delavcev. Iskreno upam, da je to res začasno, da se jih bo vsaj del lahko vrnil že v bližnji prihodnosti. Seveda pa moramo "zvoziti" sedanje kritične mesece. Ti so resnično kritični. Poslovanje je tako padlo, da je moja skoraj najpomembnejša vsakodnevna naloga prepri-čevanje partnerjev, da bomo plačali," pravi dr. Jože Korber. Trgajo se nabavni tokovi, ker dobavitelji Glinu ne veijamejo več. Za reprodukcijske materiale plačujejo 20 odstotkov višjo ceno, ki jo dobaviteiji avtomatično dvignejo, ker pač električne energije, saj je ni-smo poravnali že od sredine lanskega leta in smo bili že dvakrat pred izklopom, pri plačilu železnici in predvsem z garancijo za premostitveni kredit. Ta bi nam pomagal pri zagonu, da bi lahko pospešeno in neobremenjeno delali." V preteklosti se je Glin stalno posluževal predujemov in te so pri dobaviteljih že bistveno zmanjšali. Razen pri Gozdnem gospodarstvu, ki so mu sedaj dolžni bistveno več. Zato jim je ustavil dobavo lesa in v teh dneh je moralo precej delavcev spet na čakanje. V kratkem bodo tudi to razrešili, saj gre za sezonski nakup pred zimo; ko bo snega do kolen in več, lesa ne bo moč kupiti, četudi bi imeli denar. Problem je tudi v tem, da lastniki gozdov najboljši les spet prodajajo drugam in je za Glin in dolino izgubljen za vedno. Pa dr.Jože Korber verjame v rešitev Glina? Na nezavidljivo mesto direktoija je namreč prišel iz daljnje Amerike. "Če bi dvomil, ne bi bil tukaj. Je pa res, da bomo morali v temeljih spremeniti odnos do dela. Kljub vsem ukrepom je še preveč popuščanja. Ne sme se namreč dogajati, da si pišejo 100-odstotno opravljeno delo, ne opravijo pa niti polovice, tudi sredi dneva posamezniki ne bodo več enostavno odhajali domov. Takšno obnašanje so "gojili" leta in leta in ga preko noči seveda ni moč v celoti izkoreniniti. Moramo pa ga čimprej in pri tem računam na prispevek slehernega zaposlenega, sicer bo Glin res v še večji nevarnosti. Čudno je tudi to, da se na tega na prvi pogled zavedajo vsi, bolj malo pa jih razmišlja globoko in vsebinsko, da bodo resnično morali narediti veliko več. Notranjih rezerv je še veliko," trdi direktor dr. Jože Korber. Najlepši dokaz za to trditev je obrat v Zgornji Polskavi, ki je mesečno "ustvarjal" 40 milijonov tolarjev izgube in so ga nameravali zapreti. Ob tem sklepu pa so v obratu pričeli ukrepati in v pičlih treh tednih izgube ni bilo več. Naslednji korak je poslovanje z vsaj malo dobička. "Na Glinu imamo še toliko notranjih rezerv, da lahko z njimi zaenkrat delamo z lopato, ne še s kelico", je za zaključek poudaril dr. Jože Korber. (jp) Modna konfekcija Elkroj "Odnosi s Šoštanjem so zelo dobri" "Elkroj je edina družbeno podjetje v mozirski občini, ki nekako še plava nad vodo. Izredno se trudimo, da bi to raven obdržali. Seveda s tem ne trdim, da se drugi ne trudijo, je pa gotovo naš trud pogojevan z drugačnim odnosom do dela kot v drugih tovarnah, kar jasno velja zlasti za preteklo obdobje. Zmogljivosti so polno zasedene. Lani smo imeli štiri tuje kupce, letos jih imamo že deset, prodajo pa smo razširili tudi na države Beneluxa. Pričeli smo tudi s klasičnim izvozom, res v majhnih količinah, vendar je tako treba pričeti, testirati tržišča z izdelki in našo blagovno znamko," pravi direktorica Modne konfekcije Elkroj Marija Vrtačnik. Izguba južnega trga jih je zelo prizadela. Pri tem velja upoštevati, da so izgubili tudi kooperantske organizacije, ki so jim pomagali pri graditvi tovarn in z novo tehnologijo. Vse to skušajo nadomestiti doma z nakupi novih strojev, izboljšanjem tehnologije in širjenjem proizvodnje. V te napore sodi tudi povečevanje števila zaposlenih, saj so lani in letos zaposlili 140 novih, predvsem produktivnih delavcev. Za vse je veljalo trimesečno priučevanje in dodatno usposabljanje pri vključevanju v proizvodnjo. Težav je bilo precej, saj so tudi zahteve velike in jih vsi niso zmogli. "Postavili smo limit doseganja proizvodnje. Doseganje 70 odstotkov je bilo premalo, saj smo s tem le pokrili stroške prevoza in malice ter zajamčeni osaeb-ni dohodek, ki seveda pripada vsakemu. Zato je sedaj limit 80 odstotkov in na tem gradimo delovno inetenziteto vsakega delavca. Smatramo, da je prehuda motnja, če so odstopanja prevelika, s tem preveč padeta izkoriščenost zmogljivosti in produktivnost. Z delavci, ki imajo pri tem težave, se veliko pogovarjamo, pomagamo jim s premeščanjem in smo dosegli bistvene premike. Ce pa delavec ni pripravljen tako delati, ali so njegove ročne spretnosti res premajhne, pač mora zapustiti tovarno," posebej poudarja Marija Vrtačnik. Vsekakor želijo, da bi se delavci dobro počutili, da bi bolj čutili pripadnost firmi, da bi se bolj zavedali, da jo s svojim dobrim delom soustvarjajo, da živijo z njo in od nje. To seveda pomeni tudi boljše plače, ki jih sicer ob morebitnih nekoliko slabših rezultatih ne znižujejo in v celoti uresničujejo podpisano kolektivno pogodbo. O odnosih s šoštarajskim delom direktorica Marija Vrtačnik pravi takole: "Medsebojne spore smo rešili, sedaj zelo dobro sodelujemo, sproti razrešujemo problematiko proizvodnje in prodaje, ki se dviga, saj so delavci izredno pridni. Moram povedati, da smo skoraj vse sodbe na prvi stopnji dobili, zaradi pritožb so seveda še v obravnavi na drugi stopnji. Kako bo sodišče odločilo tu, ne vem, vem pa, da ne glede na razsodbo proizvodnja v Šoštanju nikakor ne bo trpela. Za vse je pomembno dobro delo, ki ga imamo, pomembno je, da uresničimo naloge in cilje, ki smo jih skupno spre- jeli." (jp) di trudili se bo kupcih res pj oonudbi, ugodi r/\ zadovoljil VTIS - Veletrgovina in storitve iz Spodnje Rečice Prvi vtis - od zunaj in znotraj stvari iz uvoza - skratka, pisana ponudba za vsakogar in za vse." Vas moto? v Ivan Copar: "Deset zaposlenih v podjetju se še kako dobro zaveda, daje uspešnost odvisna od nas samih. Zato želimo jj pri našij kakovost Naš mot zahtevnega istvariti jfi vtis o i cenah,... še tako Če iz]bor, \ pravite* cene ij Ivan Coj rok plačil maloprc Ob takojšnjej dodatne ugodnosti. veleprodajL^blagd davkom, s piafilomvj pa namreč 1 Vasi ci Ivan Čop: do tiste mere, kt doseganje zmožnosti in sposobnosti. Želimo* hočemo in trudili se bomo razširiti našo ponudbo blaga tako količinsko kot kakovostno. Vse je trgovina - od politike, proizvodnje do navsezadnje trgovine. In kdor da več,... Upamo, da bo med tistimi tudi podjetje VTIS iz Spodnje Rečice, Rečica ob Savinji." e gnile pri nas je lodbitek za Skladišče,... je deležen še kupi v naši prometnim )vini ali s čeki iski grosist Dober glas seže v deveto vas, trdijo. In prav ta dober glas nas je konec prejšnjega tedna pripeljal v Spodnjo Rečico 14, kjer je 1. oktobra lestos zaživela dejavnost družbe z omejeno odgovornostjo VTIS. Prišli smo, videli, povprašali in izvedeli marsikaj zanimivega za širši krog naših bralcev, sedanjih in morebiti tudi bodočih kupcev Vtisa. Naši zvedavosti pa je zadostil direktor Ivan Copar. Podjetje VTIS je v prostoru mozirske občine nekaj novega. Je nova tudi dejavnost? Ivan Copar: "Ja in ne. V tem trenutku je naša osnovna dejavnost veleprodaja, kar kmalu pa se ji bo na istem sedežu v Spodnji Rečici 14 pridružila še maloprodaja. Beseda veleprodaja sama po sebi ne pomeni morda boljšimi pogoji kot jih imajo drugi grosisti ponudi naprej." Je ponudba oziroma izbor blaga tisto, kar vliva samozavest o uspešnem podjetju? Ivan Copar: "Tako je. Ker je dolina bolj kmetijsko usmerjena, je ena od naših prednostnih nalog zadovoljiti potrebe po kmetijskem repromaterialu - umetna gnojila, krmila, razne žitarice, pesni rezanci, ječmen iz uvoza (v razsutem stanju je maloprodajna cena za kilogram le 16 SIT), pa koruzo po 15 SIT, gradbeni material - od cementa do zadnjega potrebnega materiala bodisi pri gradnji hiše ali hleva. Samo mimogrede termo zastekljena okna iz programa Gorenja Glin Nazarje so kar 30 odstotkov cenejša kot drugje. Prav tako strešna okna in podstrešne stopnice. Ugodno ponudbo pa v tem trenutku dopolnjujejo še radiatorji Jugoterm, čistilna sredstva za osebno higieno ali širšo uporabo. Pozabiti pa ne smemo še na tako imenovani živilski program -moka, sladkor, rezanci, prehrambenih Ivan Čopar nič, če ne bi ob tem povedal naših želja: s svojim delom ponuditi mozirskemu občinskemu prostoru in tudi kupcem maloprodajnikom izven njenih meja tisto blago, ki ga je firma VTIS sposobna kupiti pod tako dobrimi pogoji, da ga lahko pod enakimi ali še Volilni postopki Kako se vlagajo kandidature za državni zbor? Bližajo se volitve. Po rokovniku, ki ga je Republiška volilna komisija določila za izvedbo volilnih opravil za splošne volitve v državni zbor, je z razpisom volitev, 7. oktobra, začel teči rok za pričetek posameznih opravil. Najpomembnejša faza, ki zdaj poteka, končala pa se bo 11. novembra, je kandidaranje in dajanje podpore s podpisi vo-lilcev ali poslancev posameznim kandidatom, ki bodo kandidirali za državni zbor. Kandidiranje pa poteka tudi za volitve predsednika Republike Slovenije ter za volitve v državni svet, kjer pa posamezne tehnične podrobnosti še niso povsem dorečene. Okrajnim volilnim komisijam še ni znano, kdo bo te volitve, ki bodo tudi 6. decembra, izvajal in na kakšen način. V prejšnjem tednu so nekateri Velenjčani že prejeli odločbe o odmeri dohodnine za preteklo leto, ostali zavez-anici pa lahko odmerne odločbe pričakujemo proti koncu meseca oziroma v prvih dneh novembra. Po besedah Igorja Centriha, vodja velenjske izpostave Republiške uprave za javne prihodke, se je očitno v distribucijskem centru v Ljubljani, Iger odločbe izpisujejo, zataknilo. Obljubljene so bile namreč okoli 12. oktobra. Samo v "VeVenju pričakujejo okoli 30 tisoč odločb. Ko občinske izpostave prejmejo odločbe jih čaka še veliko dela, predno prispejo do naslovnika. "V roku enega meseca pa bi odločbe morali Doslej so nekatera volilna opravila že sklenili: podani so predlogi za predsednike in člane volilnih odborov, določena volišča in območja volišč, predloženi in izobešeni so volilni imeniki. 6. november je rok, do katerega morajo volilci, ki bodo na dan glasovanja v tujini, sporočiti Republiški volilni komisiji, če želijo glasovati po pošti, 11. novembra pa se izteče rok za predložitev kandidatur volilnim komisijam volilnih enot, ki imajo nato 12. in 13. novembra čas, da proučijo in potrdijo zakonitost posameznih kandidatur. Kandidature se vlagajo pri volilni komisiji volilne enote. Za Velenje, ki sodi v 5. volilno enoto, v Celju, kjer je sedež volilne komisije. prejeti vsi, razen tistih seveda, ki so dohodnino vložili kasneje. To pa so obrtniki in morebitni zamudniki," pojasnjuje Igor Centrih. V prvi pošiljki so na velenjski izpostavi Republiške uprave za javne prihodke prejeli okoli 5500 odločb, od tega 4700 takšnih, kjer bodo zavezanci morali dohodnino doplačati in 717 takih, po katerih bodo davkoplačevalci dobili vračilo preveč plačane dohodnine. Poprečno doplačilo pri že izdanih odločbah znaša 2800 tolarjev, vrnjena dohodnina pa okoli 1800 tolarjev. BDohod-nino je treba poravnati v roku 30 dni od prejema odločbe (ne od datuma odločbe), k odločbi pa je že priložena položnica. "Tisti, ki so dobili odločbo za Postopek kandidiranja za državni zbor nam je razložila predsednica volilne komisije 7. okraja 5. volilne enote MILENA BUKVIČ - DEŽMAN. Kandidate lahko predlagajo tako politične stranke kot volilci. Politične stranke določajo kandidate po postopku opredeljenem s pravili posamezne politične stranke, listo pa določijo s tajnim glasovanjem. Listo kandidatov lahko vložijo v vsaki volilni enoti, če njene liste podprejo s podpisi najmanj trije poslanci-državnega zbora ( poslanci sedanjega paralamenta). Politična stranka lahko vloži listo kandidatov tudi v posamezni volilni enoti, če listo določijo člani, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v tej volilni enoti, in če listo vrnitev dohodnine, bodo v istih dneh kot odločbo, dobili po pošti tudi nakaznico za gotovinsko izplačilo. Mejni znesek je 100 tolarjev, kar pomeni, da tisti, ki mora doplačati, dohodnine ne plača, če je ta manjša od 100 tolarjev, prav tako kot ne dobni vrnjene po nakaznici tisti, ki je plačal preveč do 100 tolarjev, ampak mora to vrnitev zahtevati," pravi Igor Centrih. Vodja velenjske izpostave nam je povedal, da je bilo pritožb na odmero dohodnine v zadnjem času kar nekaj, ljudje se pritožujejo predvsem na preveč obračunano, nekateri upravičeno, ker je prišlo do nekaterih napak. "Pričakujemo od 5 do 10 odstotkov spornih odločb za dohodnino," pravi podpre s podpisi najmanj 50 volilcev, ki morajo tudi imeti stalno prebivališče v volilni enoti. Politična stranka lahko listo kandidatov v posamezni volilni enoti vloži tudi v primeru, če ta ni bila določena na prej zapisan način, vendar ob pogoju, da jo podpre s podpisi najmanj 100 volilcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Dopuščena je tudi možnost, da dvoje ali več političnih strank predloži skupno listo kandidafov. Drug način kandidiranja je zbiranje podpore oziroma določitev liste kandidatov s podpisovanjem s strani volilcev. V posamezni volilni enoti se lista lahko določi tako, da jo podpre najmanj 100 volilcev. Volilec oziroma poslanec lahko svojo podporo da s podpisom samo enkrat. Volilci dajo podporo na posebaj predpisanem obrazcu pred pristojnim organom oziroma pri pristojnem krajevnem uradu. To v Velenju poteka na sedežu skupščine občine, kjer se je že zglasilo Centrih, ki dodaja, da zakon ne predvideva odloga plačila. Slišati pa je, da naj bi se rok za plačilo določenim kategorijam zaveznacev podaljšal, zato je najbolje počakati do konca 30 dnevnega roka in se pred potekom še pozanimati, če so možni kakšni odlogi plačila. Pred napovedjo dohodnine so nas neprestano opozarjali, da je treba račune, ki jih davkoplačevalci uveljavljamo kot olajšavo skrbno paziti, ker bodo sledile kontrole. Doslej teh računov še ni pregledoval nihče, verjetno pa bodo "štih probe" še sledile, predvsem pri tistih, ki imajo več vrst prihodkov. Že kmalu pa nas čaka novo izpolnjevanje dohodnine za leto 1992. Igor Centrih nam svetuje, da skrbno shranjujemo vse račune, ker se nikoli ne ve, kdaj lahko parlament sprejme dodatne ugodnosti oziroma omejitve. Milena Krstič - Planine precej volilcev, ki so dali podporo bodisi kandidatu za predsednika Republike, bodisi kandidatom za državni zbor. Obrazec lahko podpišemo le osebno. Poslanci pa lahko svojo podporo s podpisom dajo tudi pri pristojni službi parlamenta. Na listi, ki jo stranka ali skupina volilcev vloži, je lahko največ toliko kandidatov, kolikor poslancev se voli v volilni enoti. Ker je volilna enota razdeljena na 11 volilnih okrajev, se v vsaki volilni enoti voli po 11 poslancev. Vsakdo lahko kandidira samo v eni volilni enoti in le na eni listi kandidatov. Ko je lista določena, je treba navesti v katerem volilnem okraju volilne enote se bo glasovalo o posameznem kandidatu z liste. V posameznem volilnem okraju se lahko glasuje samo o enem kandidatu z liste, razen v primeru, če na listi ni toliko kandidatov kolikor poslancev se voli v volilni enoti. Takrat je možno, da se o posameznem kandidatu z liste glasuje v največ v dveh okrajih. Primer: če bi hotela stranka pokriti vse volilne enote, 88 volilnih okrajev, bi morala imeti 88 kandidatov ali vsaj 44, če naj bi se en kandidat potegoval za glasove v dveh volilnih okrajih. Tako kot že pri prejšnjih volitvah je za vsako kandidaturo potrebno pisno soglasje kandidata, ki je nepreklicno. Rok za vložitev kandidatur se izteče 11. novembra ob 24. uri. Volilne komsije bodo liste kandidatov potem preizkusile in potrdile zakonitost, tako da bodo pripravljene za nadaljno fazo volilnih postopkov. Milena Krstič - Planine BORZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV Dogodki na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, ki smo jim priča v zadnjih dneh, potrjujejo, da gre za mlado, razvijajočo se borzo, ki silovito reagira na takšne ali drugačne informacije. V dneh od 17. do 21. oktobra je v Portorožu potekal seminar na katerem je bila praktično zbrana vsa slovenska finančna "smetana". Seminar, na katerem smo prisluhnili kar nekaj kvalitetnim tujim predavateljem, je otvoril slovenski finančni minister Mitja Gaspari. Med drugim je izjavil, da bo država najkasneje v roku dveh mesecev pričela "skrbeti" za svojo obveznico druge emisije. Ta izjava je učinkovala kot olje, ki ga priliješ na ogenj in rezultat je bil viden že na prvem borznem sestanku, ki je sledil seminarju. Cena republiške obveznice druge emisije je skokovito narasla iz 84 % na 90,7 % nominalne vrednosti. Takšna situacija je povzočila porast cen tudi ostalim vrednostnim papirjem. Tako je za obveznico Gorenja potrebno odšteti 85,7 % nominalne vrednosti, obveznica mesta Ljubljane je "pristala" pri 86,2 %, tečaj obveznice PTT Ljubljane znaša 98,2 %, PTT Celje pa 106 % nominalne vrednosti. Cene so porastle tudi delnicam. Za eno delnico borzno-posredniške hiše Nika je potrebno odšteti 18.800 SIT. Vsakršen komentar takšnemu dogajanju je odveč, seveda pa lahko le ugibamo, do kdaj bodo tako visoki tečaji tudi zdržali. Slednje je pogojeno z likvidnostno situacijo gospodarstva in negospodarstva, ki je trenutno dobra. Za dogajanje na trgu plemenitih kovin je značilno, da promet v zadnjem času močno narašča. Cena zlata se je zvišala od 985 SIT na 1.020 SIT za gram. LB Splošna banka Velenje d.d. Borzni posrednik: M. Zimšek tel.: 854-251 int. 285, 588-964 V Velenje že prihajajo prve odmere dohodnin Na račune skrbno pazite! rm i VELENJE Km III lepa, lepo narejena in sijajno poslikana...", monografija Velenja, knjiga, ki jo morate imeti! Novo knjigo o Velenju bo vsakdo, ki sta mu Velenje in Šaleška dolina količkaj pri srcu, zmeraj spet z veseljem jemal v roke. Ne samo zato ker je lepa, lepo narejena in sijajno poslikana, temveč tudi zato, ker prinaša vrsto zanimivih zgodovinskih, naravoslovnih, kulturnih in drugih informacij - o rečeh, o katerih najpogosteje niti rojeni Velenjčani ne vedo nič. Neverjetno je skoraj, kaj vse je ta drobni in zdaj tudi precej izčrpani, utrujeni dolinski dragulj v štajerskem osrčju ljudem dal in kaj vse kljub silovitemu napadu nase še zmeraj vztrajno hrani! Za koga? Za naše vnuke? Če zanje, potem je knjiga odgovor in povabilo: Ravnajmo tudi mi tako, storimo vse, kar je najboljšega mogoče, za to svojo ljubo šaleško domovinico! Star judovski pregovor pravi, da je knjiga prijatelj, ki nikoli ne izda: nova knjiga o Velenju bo za vse nas natančno tak prijatelj. Matjaž Kmecl Velikost 24 x 32 cm; obseg 120 strani; baruni tisk na najkvalitetnejšem fMpirju; 238 barunih fotografij; 30 strani poljudnih besedil izpod peresa strokovnjakov; 15 strani proze, poezije in citatov; različice v slovenščini, angleščini in nemščini; vezava u platnu; varovana s ščitnim ovitkom... Knjiga o Velenju in okolici v besedi in sliki prikazuje davno preteklost, polpreteklost in sedanjost Velenja. Zanjo je prostor na knjižni polici vsake družine; knjiga je izredno lepo in primerno darilo znancem in sorodnikom (bliža se Novo letot); v njej boste našli svoje delo in spomine, vaši otroci in vnuki pa marsikateri koristen podatek za v šolo. Na predstavitvi knjige v decembru bomo med prednaročnike z žrebom razdelili tri lepe nagrade. Monografija je že v tisku in izide v začetku decembra. Ker je to knjiga Velenjčanov za Velenjčane, smo poskrbeli za izredno nizko ceno za vse. ki jo bodo plačali v prednaročilu do~20. 11. 1992. Cena za izvod je samo 21OO SIT - v redni prodaji bo cena 3480 SITI Izpolnjeno noro čilnico pošljite na naslov Studio REBERNIK, Efenkova 61, 63320 Velenje in prejeli boste položnico za plačilo. Prebivalcem Velenja bomo knjigo dostavili na dom brez dodatnega plačila. NAROČILNICA imeinpriiinek na3uu ZZ Nepreklicno naročam U št. izvodov vslou D angl. D nem. D jeziku Kupnino v višini 21 OO SIT za iz vod. bom po rejemu položnice poravnal do20.l 1.1992 Podpis Knjigo so založili in izdali: Kulturni center tuan Napotnik. Studio REBERNIK in Tiskarna Velenje. Studio REBERNIK. Efenkoua 61,63320 Velenje, telefon: 063/ 85/981, felefax: 063/ 85/684 1Z MUZEJA Ve, precej, precej zasedena. Razumljivo. Vprašanj glede cestno prometne ureditve je v velenjski občini veliko. A, kaj , ko tisti, ki hočejo dobiti kakšen odgovor na to ■ temo, na drugi strani telefona ne slišijo nič drugega kot: taka je zakonodaja in drugače ne more biti. Pa naj si gre za ukinitev prehoda za pešce ( v Šoštanju) , ker ta ni ustrezno osvetljen ali pa za postavitev takšnih in drugačnih tabel, oznak. Peter Kosi že ve kako se streže tem stvarem. Konkreten dokaz za to, pravijo v Starem Velenju, je urejevanje prometnega režima na Partizanski cesti v Velenju. Konkurenca je konkurenca Zaposleni Erinega podjetja Vino Šmartno so pred leti zapisali med prednostne naloge ustvarjanje lastnega vinorodnega zaledja. V ta namen je vodstvo podjetja pripravilo več strokovnih predavanj, zainteresiranim vinogradnikom z obromkov Malega in Velikega vrha pa pomagalo pri nak- i upu, dobavi trsov kakovostnih vinskih sort. A, lejga zlomka. Smarški vinogradniki so vzeli namere zares, na Vinu pa očitno ne. Kako bi si sicer lahko razlagali nedavno izvajo sedanjega direktorja Vina, da ti danes I zanje predstavljajo že konkurenco. Dokaz je dokaz Ob prihodu na novo delovno mesto se je treba na nek način takoj dokazati. Tako je menda večina tistih, ki je zasedla direktorski stolček na Vinu Šmartno, med prve ukrepe uvrstila prepleskanje sten. In zaposleni so tako nestrpno ■ pričakovali, s čim se bo izkazal sedanji direktor. Za spremembo tokrat ne z beljenjem zidov, ampak z prepovedjo pitja alkoholnih pijač med delovnim časom. O učinkovitosti tega ukrepa zaenkrat še ni prav spodbudnih I poročil. '1 - I Esembe žoga in še kaj Sobotno nogometno tekmo v medobčinskem prvenstvu so nogometaši Ljubnega in Zreč odigrali na razmočenem ljubenskem igrišču. Igra je bila "na ravni" medobčinske lige, v splošno vzdušje pa se je vključila tudi uboga žoga, ki je | bila nedoločene sivo-zeleno-umazane barve. Nekakšna proslula "SMB" barva torej, žal pa so se v to in tudi sicer balkansko folkloro vključili tudi nogometaši. Udarjali so vsepovsod in bolj malo po žogi, z nepotrebnim valjanjem po umazanem igrišču so ob tem nepotrebno zasvinjali drese, "izrazoslovje" je bilo pa sploh na visoki zvezni ravni. Prednjačili so sicer gostje, povsem v ospredju pa je bila skupina gostujočih navijačev. Če je na vseh tekmah tako, potem takšne lige danes in v tem prostoru resnično ne rabimo. Prej kruha brez iger. TVžnica že, a za koga? V soboto so v središču Mozirja ob stanovanjskih blokih | odprli prenovljeno tržnico. Bila naj bi sicer odprta, vendar so na njej iz takšnih in drugačnih razlogov postavili dve lični brunarici. Ponudba obeta, ni pa najlepši obet dejstvo, da se otvoritve ni udeležil skoraj noben domačin, stanovalec bližnjih hiš in blokov. Bo to tržnica samo za obiskovalce od drugod, ki si jih sicer v Mozirju že dolgo in zelo veliko obetajo? Zakaj so zaračunavali, če... Preko tednika Naš čas in Radia Velenje smo obveščali, da APS v soboto organizira brezplačne tehnične preglede vozil. Akcija se je imenovala "brezhibno vozilo je varno vozilo". Enake preglede vozil bo SPV Velenje organiziral • prihodnji mesec. Do sem vse lepo in prav. Nemalo pa so bili razočarani vozniki, ki so v soboto pripeljali svoje železne konjičke na pregled, ko so morali zanj plačati 300 (tristo) SIT. To sicer za pregledan avto in lastno varnost ni veliko, ni pa pošteno ob dejstvu, da je bilo v medijih napovedano, da bo brezplačno. Razočaran je tudi SPV Velenje, ki je takorekoč "oče" takšnih pregledov. Prestopni roki so se začeli Pa ne za nogometaše, pač pa za čisto svojevrstne športnike, ki že računajo na morebitne dobre uvrstitve v novi (tekmovalni) sezoni, po volitvah. Kombinacije, kje bi šlo lažje, so v polnem zamahu, skoki, hop, iz te v ono stranko pa pred vrati. V vinu je resnica Pravijo in verjeti je, da bo letošnja vinska letina po kakovosti ena najboljših. Nihče pa (še) ne govori, koliko bo zanjo treba odšteti, če so že buteljke "slabših" letin take, da zastaja dih. L-. — — — — — — — — JI Pametnejši popušča Kadar nanese pogovor o naših medsebojnih odnosih se dogaja, da imamo polna usta kritike, kako so odnosi slabi, kako človek postaja človeku volk, kako je življenje v skupnosti vedno težje... "Jaz bi še nekako bil za strpnost," radi porečemo,"samo kaj, ko me drugi vedno izzovejo ali izigrajo. Popustiti pa nočem!" ponavadi še dodamo v isti sapi. In ravno popuščanje je prva stopnja pri izgradnji bolj zdrave družbe in boljših medsebojnih odnosov v njej. Starši mnogokrat naredijo napako, ko otroka opominjajo, da kakršnokoli popuščanje ni značajno ali "moško". In ko otrok potem v življenju res kdaj popusti, se počuti ogoljufanega in ponižanega; smili se sam sebi. Pa vendar vemo, da popuščanje še zdaleč ni poraz. Nasprotno! Vsako naše popuščanje je namreč z ene strani zmaga nad nami samimi, nad našo samoljubnost-jo, s tem pa obenem poboljšanje, dvig naše osebnosti in dokaz zrelosti. Pogle-dano z druge strani pa to pomeni, da je tak dvig naše osebnosti na višjo stopnjo tudi za druge močan nagib, da tudi sami spregledajo. Seveda ne smemo naivno pričakovati, da bo vsakdo in vselej spregledal. Mnogi celo zakrknejo in nalašč kljubujejo, kot bi jih obsedla zloba. A to nas niti najmanj ne bi smelo motiti. V grški mitologiji najdemo obilico dobrih vzgledov. Evklid se je nekega dne hudo spri s svojim bratom in ta mu je v jezi zagrozil:"Pri tej priči naj umrjem, če se ne bom maščeval nad teboj!" Brat pa mu je čisto mirno odvrnil:"Naj pri priči umrjem, če ne bom mogel potolažiti tvoje jeze!" Ta spravljivi odgovor in mir, s katerim ga je Evklid izrekel, je napravil na brata tako globok vtis, da se je z njim popolnoma spravil in nikoli več se nista sprla. Poznal sem ženo, ki je zaman opominjala moža, pijanca, naj neha piti in se poboljša. Bolelo jo je tembolj, ker je bil lovec in je cele dneve s puško hodil naokrog in zanemarjal dom. Ko je videla, da nobena stvar več ne pomaga, je utihnila. Če se je vrnil, mu je vedno prijazno postregla in bila pri tem tiho. Nekoč pa je ob neki priliki mož le opazil, da ima žena objokane oči. "Ti si jokala, kaj pa ti je? -Zaradi tebe, ker te imam rada." Mož je umolknil, šel vase, čez čas pa se je dvignil, obesil puško na klin in jo nikoli več ni snel. Pa tudi pijačo je pustil. V obeh primerih: Evk-lidovem in ženinem lahko rečemo, da sta šla prek sebe. In ravno tega nam manjka v naši družbi. Ne znamo prekositi sami sebe, ne znamo ali nočemo preko sebe v odpuščanju in popuščanju, gredo pa drugi preko nas... Iz ene v drugo faro Cvetka iz Skalskih Cirkovc je od minule sobote že v drugi fari. Tja jo je po izrečenem DA pred matičarjem odpeljal Srečko iz Plešivca. Seveda, tako gladko kot je ženin pričakoval ni šlo. Cirkovški fantje so namreč pripravili šrango, saj dekleta kar tako niso hoteli dati. Cvetka manj v njihovi fari - za to je pač treba nekaj plačati. Po dolgen natezanju, koliko je "vredna", je Srečko popustil, odštel zajetno mošnjico in fantje so zaporo na cesti dvignili. Z izročenim darilom pa so mlado-poročencema zaželeli še veliko skupnih in zadovoljnih let. (foto: vos) Mozirje Tržnica v novi podobi V soboto dopoldne so ob stanovanjskih blokih v Mozirju s krajšo priložnostno slovesnostjo odprli prenovljeno tržnico. Prenovljeno v tem smislu, da so zaradi boljših pogojev nakupa, iz higienskih in drugih razlogov na tržnico postavili dve lični brunarici. Ob bogati izbiri sadja in zelenjave tržnica nudi še marsikaj zanimivega, ponudbo pa bo še širila, pač glede na potrebe in povpraševanje kupcev. (jp) 10- nas cas ŠPORT 29. oktobra 1992 Šturmova razbila LIR Zaradi nastopa slovenske reprezentance na turniju v Avstriji rokometaši niso igrali redno kolo, za točke pa so se borile rokometašice. V Velenju pri ekipi LIR je gostovala letos ne najbolj prepričljiva Olimpija. največje favoritinje so namreč vsa tri srečanja prvih kol dobile s pičlim zadetkom razlike, vseeno pa pričakovanega velikega derbija v Rdeči dvorani ni bilo. Igralke LIR-a niso ponovile lanske igre, ko so edine premagale Olimpijo. Se več, zaigrale so slabo in nepovezano, čeprav so nastopile v polni sestavi, torej tudi z Zidarjevo. Ljubljančanke so takoj pove-dle s 5:0 in tekma je bila s tem praktično že odločena. Zlasti je bila razpoložena lani najboljša evropska strelka Šturmova, ki so jo domače igralke pri njenih 14 zadetkih več ali manj le opazovale. Rezultat 26:20 za Olimpijo torej ne preseneča. V soboto bodo Velenjčanke gostovale pri Mlinotestu v Ajdovščini Sekunda odnesla prvi točki Košarkarji ESO Elektre so bili na srečanju s Litostroj Slovanom na pragu prve zmage, vendar jim je zmanjkalo športne sreče, kar poraz v zadnjih sekundi velikokrat tudi je. Zaigrali so najbolje doslej, zlasti so popravili igro centri. Domači so v 28.minuti vodili že za 11 točk, 58:47. Zatem so zelo popustili in gostje so najprej izenačili na 71:71 ter nato povedli. Pet sekund pred koncem je Rizman s trojko domače spet povedel v vodstvo s 76:75, gostom pa je prav v zadnji sekundi uspelo zadeti in zmagati s 77:76. Košarkarji so novo kolo odigrali že v sredo, ESO Elektra pa je gostovala pri Tinex Noriku. Dobra igra, a brez učinka Nogometaši Rudarja so v nedeljo gostovali pri tretjeuvrščeni Ljubljani. Prikazali so dobro igro, niso se prestrašili favoriziranega nasprotnika, opravičili so dobro uvrstitev na lestvici, vendar so se domov vrnili brez izkupička, če seveda ne štejemo dveh zadetkov v svoji mreži. Obe ekipi sta prikazali dober nogomet, z veliko lepimi potezami in priložnostmi. Morda so imeli gostitelji kakšno priložnost več, že v prvem polčasu pa so bili Rudarjevi strelci vsaj trikrat v odličnem položaju, žal brez uspeha. Prvih 45 minut se je tako končalo brez zadetka, tako je odločil sodnik. Rudarjevi igralci in člani vodstva namreč trdijo, da je v 42. minuti žoga že prešla črto domačih vrat, vendar je sodnik menil drugače. Kmalu po odmoru je domači napadalec v pičlih petih minutah dvakrat premagal sicer odličnega Čaniča, izid pa se do konca ni spremenil. Obe moštvi sta igrali športno in sodnik je pokazal le en rumeni karton, zaradi nešportnega vedenja žal spet velenjskemu igralcu, tokrat Oblaku. V naslednjem kolu bo v Velenju gostoval Koper, ki mu v tem prvenstvu nikakor ne gre. V 12 kolih je Koper zmagal le enkrat, Rudar šestkrat, igral pa kar osemkrat neodločeno. Točka v gosteh za sredino Nogometaši ERE Šmartnega so gostovali pri Dravinji v Slovenskih Konjicah, srečanje pa je bilo zanje izredno pomembno. Z novim porazom bi namreč izgubili stik s sredino prvenstvene lestvice. V prvem polčasu so imeli pobudo Smarčani, vendar brez pravih priložnosti, gostitelji pa so gostujočega vratarja ogrožali s ' AKCIJSKA PRODAJA peči za centralno ogrevanje na trda goriva in kombiniranih peči Od 14.10. dO 14.11. 92 VOŠNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA pri železniški postaji v Šempetru tel.: 063/701-685 In IZJEMNE CENE PEČI: npr. proizvajalca itPPiz Ribnice - optimal 40 kw z bojlerjem 121.900 SIT - optimal 40 kw 93.500 SIT - optimal 25 kw z bojlerjem 101.900 SIT - optimal 25 kw 78.100 SIT IMAJO TUDI PEČI DRUGIH PROIZVAJALCEV. V CENO JE VKLJUČENO: - nakup peči - dostava na dom - montaža peči hitrimi nasprotnimi napadi. Enega od njih so uspešno zaključili in v 15. minuti povedli. V nadaljevanju je trener Vu-grinec z menjavami v moštvu spremenil tok igre. Šmarčani so bili premočni, žal pa napadalci nespretni. Ko je že vse kazalo na poraz gostov, so pet minut pred koncem vendarle izenačili. Žurej je močno udaril iz prostega strela, od zida odbito žogo pa je pred domačim golom prestregel Ermenc in jo preko vratarja _poslal v mrežo. V soboto bo v Šmartnem gostoval Napredek iz Radomelj, trenutno je na predzadnjem mestu, to pa bo lega priložnost, da se igralci ERE Šmartno še bolj oddaljijo od dna. ADEG-MARKT SUPERDISCONT KRAUT PLIBERK v bližini cerkve SEDAJ POSEBNO UGODNE CENE! Trgovina ŠPORT AS ELEKTRONSKO NAPENJANJE LOPARJEV TENIS, SQUASH, BADMINTON PLESNA SOLA STEP, Velenje V HOTELU PAKA vpisuje v tečaje ptesa: OTROKE v ponedeljek 2.11. in Četrtek 5.11.: ob 16.uri otrociod 5. do 7. starosti ob 17.uri učenci od 1,^4 ramafe ob 18.UH u&nci od 5.-8. razreda ODRAI5U; V TEČAJ DRUŽABNEGA PLESA v torek^lt, V sredo 411. te v petek 11 ob 19. uri TEČAJ AČROBIKfc ponedeljek, 2.11 in četrtek5.11.ob uri! INFORMACIJE pO tel: 850-192a« V HOTELU PAKA ! PLESNA ŠOLA STEP! Strel, žoga pod vratarjem in vodstvo Ljubno:Zreče 1:1 (1:0) Velenjčani na največjem maratonu na svetu S pridobitvijo ameriških vizumov nas dunajskem konzulatu so se v torek dokončno odprla vrata 35 Slovencem za nastop na slovitem, letos že 32.po vrsti maratonu v Nevv Yorku, ki bo l.novembra. čeprav se je prvi seznam članov tekaške sekcije Gorenje sicer zmanjšal, pa se je končni povečal. Tako bo na tem maratonu skozi vseh pet okrožij New Yorka teklo najmanj 27 Slovencev, poleg njih pa se bo otvoritvene slovesnosti dan poprej pred palačo OZN udeležilo vsaj še deset spremljevalcev, ki se jim bodo pridružili tudi Slovenci, ki živijo v New Yorku, pa tudi iz drugih delov ZDA. Tekaškim zanesenjakom iz Gorenjeve sekcije je uspelo to, kar se je še lani zdelo nemogoče, kljub precejšnjim težavam z zagotavljanjem sponzorjev za delno kritje stroškov. Na 42.195 metrov dolgem maratonu bodo tako nastopili naslednji Velenjčani: Brane Slivar, Branko Kranjc, Franc Rogan, Jožef Tomažič, Marjan Lipičnik, Peter Podvratnik ter Edita, Vasja in Hinko Jerčič. Na pot bodo krenili 29.oktobra in se vrnili 5.novembra. To bo v zboru 26.000 športnikov iz okrog 100 držav priložnost za novo promocijo Slovenije. __Hinko Jerčič Namizni tenis Kaznovana nespretnost top turnir v Rdeči dvorani Nogometaši Ljubnega so v soboto gostili moštvo Zreč. V dokaj enakovredni, vendar na trenutke nešportni in preostri igri, v kateri so vendarle prednjačili gostje s svojimi navijači vred, so imeli več lepih prilik domači napadalci. Sredi prvega polčasa so ,eno izkoristili in povedli. Tudi v drugem polčasu so se priložnosti vrstile na obeh straneh, vsaj tri izredne pa so spet zapravili napadalci Ljubnega. Temu v nogometu običajno sledi kazen in gostje so nekaj minut pred koncem izenačili. V soboto bodo Ljubenci gostovali v Krškem. (jp) Odbojka KrimrTopolšica 3:0 (5,11,4) Topolške odbojkarice, ki so novinke v prvi državni ligi,se niso mogle resneje upirati razigranim gostiteljicam. V soboto bodo v 3.kolu igrale proti ekipi Abes Trade iz Celja, srečanje pa se bo v telovadnici OS Biba Roeck v Šoštanju pričelo ob 16.uri. Abes TraderGornji Grad 3:0 (9,5,7) Še v drugo so izgubile tudi odbojkarice Gornjega Grada. Cel-janke so jih s povprečno igro gladko premagale. V soboto se bodo v Gornjem Gradu srečale z ekipo Branika Rogoze. Braslovče:Topolšica 3:1 Do četrtega kola so bili odbojkatji Topolšice edini še neporaženi v drugi državni ligi, tokrat pa so klonili v Braslovčah. V soboto bo v Topolšici derbi med domačimi odbojkaiji in ekipo Izole, pričel pa se bo ob 18.uri. Cven:Topolšica II 1:3 Mlade odbojkarice Topolšice nadaljujejo z uspešnimi igrami v tretji ligi. V minulem kolu so na Ptuju premagale neugodno domačo ekipo. V petek ob 17.uri se bo v telovadnici OŠ KDK v Šoštanju pričela tekma z vrstnicami Ljutomera. Radenci:Topolšica II 3:0 Drugi ekipi Topolšice v tretji ligi sicer še ni uspelo zmagati, vendar igrajo fantje iz kola v kolo boljše. V petek se bodo v telovadnici OŠ KDK v Šoštanju srečali s tretjo ekipo mariborske Vilede. Darko Menih IGRALI SO LJUBLJANA : RUDAR 2:0 (0:0) RUDAR: Čanič, S.Javornik, Oblak, Grajfoner (Muslimovič), Golač, Doler, J .Javornik (Arlič), Vidovič, Spasojevič, Cvikl, Polovšak. DRAVINJA : ERA ŠMARTNO 1:1 (1:0) ERA ŠMARTNO: Magrič, Jaklin, Ermenc, Novak (Malus), Irman, Maglica, Bolko, Fajdiga, Laznik (Kolenc), Rudnik, Žurej. LIR VELENJE : BELINKA 20:26 (9:14) LIR VELENJE: Lakič, Tamše, Topič 4, Zidar 5, Katic 3, Oder 2, Fale 1, Hudej 7, Vidmar 1, Kurmanšek, Grudnik, Hrast. ESO ELEKTRA : SLOVAN LITOSTROJ 76:77 (36:37) ESO ELEKTRA: Sevšek, Mrzel, Bogataj, Rizman 34, Sow, Dumb-uya 18, Lipnik 2, Leskovšek, Mackovšek 8, Tajnik, Plešej 8, Tomic 10. PRVA LASTOVKA SLOVENSKE POMLADI NARODNI DEMOKRATI STRANKO POŠTENIH IN POKONČNIH LJUDI V BOJU ZA DEMOKRACIJO, NE ZA OBLAST. Ekipa ERE je v soboto gostovala v Radljah ob Dravi in izgubila z 2:5. Rezultat bi lahko bil z malo sreče tudi obrnjen, saj so imeli očitno vsi igralci ERE nesrečen dan. Kar štiri posamične tekme so tesno igubili z 1:2. Kljub temu bo poraz gotovo spodbudil velenjske igralce za sobotni nastop v Rdeči dvorani. Na TOP turnirju se bo pomerilo 24 najboljših slovenskih pionirjev, med njimi tudi trije domačini. Gotovo se bodo želeli v najboljši luči predstaviti občinstvu in istočasno potrditi selektorjev poziv v reprezentančno vrsto. Turnir se bo pričel ob 9.uri, na njem pa bomo videli bodočnost slovenskega namiznega tenisa. __A.V. v --- Športno plezanje Smer z največjo težavnostno oceno XI, je smer "Action direct" v Nemčiji, najtežja smer v Sloveniji pa je Slabetova "Za staro kolo". Le malo lažja od nje je smer, ki jo je sredi oktobra zmogel velenjski športni plezalec Matej Mejovšek. Ocenil jo je z X+ in jo imenoval "Butnskala". Gre za 25 metrov dolgo in izredno previsno smer v plezališču Kotečnik pri Libojah. Za smer je Matej porabil precej dni, saj je zahteva- KOSTANJ do o Oblakova 36, Celje ODKUPUJEMO VEČJE KOLIČINE SMREKOVE HLODOVINE, BUKVE TER JAVORJA. Vsak dan od 7. do 12 ure, tel. 27 528 ali doma po 20. uri, tel. 39 521 DELAVSKA UNIVERZA VELENJE TEČAJ RAČUNALNIŠTVA ZA OTROKE IN MLADINO - pričnemo 26.10.1992 ob 17. uri. Informacije in prijave na tel. 854-539 la specialni trening. Povejmo, da se je Matej preizkusil tudi v najtežji smeri v Sloveniji, zmogel vse gibe v steni, potrebuje pa še nekaj treninga za povezavo vseh v uspešen vzpon. Mogoče bo to opravil v zimskih mesecih, saj je smer v primorskem plezališču Osp. Da pa se Matej nepreizkuša le v ekstremno težavnih smereh, dokzaujejo rezultati jesenskih tekmovanj. Septembra je v barvah slovenske reprezentance nastopil na evropskem prvenstvu in osvojil 42.mesto, brez nepotrebne napake bi bilo mnogo bolje. Na tekmi za pokal Kranja je osvojil 2.mesto, boljši je bil le Tadej Slabe. Zadnji teden pa je v Kamniku kljub temu, da je smer zmogel do vrha, zasedel 4.mesto, zaradi slabšega rezultata iz kvalifikacij. Tega tekmovanja sta se udeležila tudi dva mllajša tekmovalca. Gregor Šeliga je zasedel 19.mesto, Peter Bračič pa 31. Na mladinskih tekmah za slovenski pokal pa sta v svoji konkurenci vodilna v skupnem seštevku. Tadej G. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE + VRTNARSTVO + KOMUNALNO PODJETJE VELENJE organiziramo BREZPLAČNO * CVETLIČARSKO DELAVNICO' v ČETRTEK, 29.10.92 3d 1-i-l / ure pred cvetličarno na Cankarjevi ulici v Velenju prikaz izdelave žalnih cvetiicn' aranžmajev pomoč pri lastni izdelavi ž:r - šopkov prodaj cvetja in sveč s popustom v času "delavnice" če ste v zadregi pred Dnevorr mrtvih, ie cvetličarska delavnica prava rešitev. Informacije natlf.: 854-529. 856-610 e OPEL Pooblaščeni servis tel.: 855-975 ■ rezervni deli (gume) ■ dodatna oprema (prevleke) Plačilo na 2 ali 3 čeke AVTOKLEPARSTVO, AVT0LIČARSTV0 Avtomobili: ■ Astra že od 19470 DEM dalje (+dajatve) ■ Vectra že model '93 Možnost nakupa na leasing ali kredit Pričakujemo vas:ponedeljek - petek od 7.30 do 16.00, sobota od 8.00 do 12.00 ure. Se priporočamo! TAKOPEC Pooblaščeni servis tel.: 855-975 ES DAIHATSU ■ pooblaščeni servis ■ rezervni deli (gume) ■ dodatna oprema (prevleke) Plačilo na 2 ali 3 čeke AVTOKLEPARSTVO, AVTOUČARSTVO Posebna ponudba: ■ Charade TS: 9900 DEM + dajatve ■ Charade GTti 100 KM 17800 DEM + dajatve ■ Applause DeLuxe 18 800 DEM + dajatve Možnost nakupa na leasing ali kredit Pričakujemo vas: ponedeljek - petek od 7.30 do 16.00, sobota od 8.00 do 12.00 ure. Se priporočamo! OSTANITE VITKI • do 5 kg v 10 dneh t odprava celulita • hitro in zdravo hujšanje in kokusai ob redni prehrani zmanjšuje kopiče nje maščobe ii sladkorja uničuje holesterol zmanjšuje občutek lakote Lady Rogaška Slatina 063/784-218 ELAN, FOITOVA 4, VELENJE ZIMSKI DELOVNI ČAS: od 9.-13. in od 16.-19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure tel: 853-507 ZURZA MLADE * IRIt ^ TfUtč—U« HOTEL MOZIRJE i sobota, 31.10. ob 20. uri IMEJMO SE IEP0! AVTOAVOTOlt TRGOVINA IN SERVIS d.o.o. CELJE IMATE ŽELJO PRODATI RABLJENO VOZILO, NIMATE PA ČASA NITI SMISLA, DA SAMI TRGUJETE - vse zadeve lahko uredimo pri nas z odkupom vašega vozila. Kupnino lahko vnovčite za drugo vozilo ali po dogovoru izvršimo izplačilo. Prednost prodaje vozila nam: • vozilo je brezplačno strokovno ocenjeno na realno tržno vrednost • z nakazilom kupnine na vaš žiro raču ni obveznosti plačila prometnega davka • z odkupom vozila, eventuelne reklamacije do končnega kupca prevzamemo mi • pri nakupu drugega vozila (rabljenega ali novega) s predajo svojega že lahko prevzamete drugega. PONUDBA NOVIH VOZIL: HYUNDAI, RENAULT, LADA, SUBARU, ŠKODA, DAIHATSU, GOLF, SEAT, CITROEN. Del ponudbe rabljenih vozil: Suzuki Swift 1.3 G71 1992 1.190.000.00 Seal Ibiza 1.2 Sp. fekoda 1361 Favorit 1991 897.750.00 1990 519750.00 Riva 1300 1989 319.000.00 Jugo 45 Coral 1989 265.650.00 Aro 243 D 1986 346.500.00 Skoda 120 L 1989 206.454.00 Chrysler LeBaron Cabrio GTC Turbo 1990 1.980.000.00 Z-650 BDF 1984 748.000.00 INFORMACIJE: AVTOSALON Celje, Miklošičeva 5 (063)24 211 Slovenj Gradec, Glavni trg 44 (0602) 41 461 Ravne, Dobja vas 128 (0602)23151 Velenje, Šaleška 18 (063) 853 267 te KOMUNALNO | PODJETJE VELENJE OBVEŠČA, da bo v soboto, 31. oktobra, in v nedeljo, 1. novembra, promet na pokopališče Podkraj potekal enosmerno. Da bi se izognili preveliki gneči na pokopališču, svetujemo, da pustite svoja vozila na začasno urejenem parkirnem prostoru na dovozni cesti proti DES. u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE sporofia, da bo 1.11.1992 CVETUCARNA PODKRAJ odprta od 7.00 do 17.00 ure. Naročila cvetličnih aranžmajev lahko sporočita osebno ali talefonlčno v naSo cvetličarno po tel. 851 012. šmipo*v„ .00.0». TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO Mariborska 116, Celje, tel.: 34 960 NAKUPOVALNI CENTER Sovmja Kupujte premišljeno - izkoristite najugodnejšo priložnost! U avdio video tehnika ■ bela tehnika ■ gospodinjski aparati ■ telefoni(domač.uvoz) SAMSUNG BTV SAMSUNG,ekran 37 cm 32349 SIT BTV s teletekstom,ekran 51 cm 46900 SIT BTV s teletekstom,stereo, ekran 55 cm 60463 SIT BTV s teletekstom,ekran 63 cm 63166 SIT glasbeni stolp Samsung 23068 SIT glasbeni stolpi s CD SCM 7800 39702 SIT glasbeni stolp MAX 530 55365 SIT video rekorder (4 glave) 45 1 44 SIT video rekorder (2 glavi) 40 128 SIT CANDY pralni stroj že od 60000 SIT naprej pomivalni stroj 79734 SIT MOŽNOST NAKUPA BREZ POLOGA NA VEČ ČEKOV ALI POTROŠNIŠKI KREDIT. ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM. Odpiralni čas: delavnik 7.00 - 19.00 ure sobota 7.00 - 13.00 ure DELAVSKA UNIVERZA VELENJE + VRTNARSTVO + KOMUNALNO PODJETJE VELENJE organiziramo BREZPLAČNO <*<*<> CVETLIČARSKO ttftft ttflrft DELAVNICO OO* v ČETRTEK, 29.10.92 od 14.-17. ure pred cvetličarno na Cankarjevi ulici v Velenju ■ prikaz izdelave žalnih cvetličnih aranžmajev ■ pomoč pri lastni izdelavi žalnih šopkov i prodaja cvetja in sveč s popustom v času "delavnice" Ce ste v zadregi pred Dnevom mrtvih, je cvetličarska Informacije na tlf.: 854-539 ali 855-510 Hali« I I I I I I I JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje MLADINSKA BANČNA KARTICA m It.ni m s e r BANČNA KA RTJC A ailisplipi ■ X rc*Mv» 2S. 1.19?» it lasrštete ii*tte* |i23M5 SiifilS - : iiifc-- ■ 'iiSšii,,, Mladinska bančna kartica omogoča samostojno razpolaganje s prihranki v vseh enotah Ljubljanske banke že pri starosti 12 let. Kako do mladinske bančne kartice? Kartico ti bo izdala enota Ljubljanske banke, v kateri varčuješ oziroma nameravaš varčevati. Ob dvigu kartice morajo priti s teboj starši, ki bodo podpisali izjavo o prenosu razpolagalne pravice nate, zatem pa boš lahko v banki posloval oziroma poslovala sama. Mladinska bančna kartica nadomešča osebno izkaznico, zato je na njej tudi fotografija. Torej, s seboj prinesi svojo sliko. S hranilno knjižico in mladinsko bančno kartico boste lahko od 12. leta dalje samostojno poslovali v vseh enotah Ljunbljanske banke v Sloveniji. V-NN SERVIS ELEKTRONIKE - FINOMEHANIKE KOMPAN tel./ fax: (063) 856 -980 Velenje. Stantetova 18 ZUNANJA IN NOTRANJA TRGOVINA, d.o.o. tel./fax:(063) 854 -061 Velenje, Srebotnikova 1 Od jutri, petka, dalje tudi TRGOVINA KOMPAN z biro opremo, opremo za trgovine in gostinslvo priznanih firm CANON, RICOH, OLIVETTI, TOWA na Cesti talcev (v bližini Kolodvorske restavracije) v Velenju. Postanite tudi vi naša redna stranka! Vljudno vabljeni! ponujamo ugodno predprodajo sezonskih kart 92/93 V kolikor se boste odločili za nakup do 5. novembra 1992 bodo cene naslednje: lilfl odrasli otroci takojšnje plačilo 14,000,00 SIT 9.800.00 SIT dva obrokas 16.000.00 SIT 11.200.00 SIT če pa seboste odloČili 2$ nakup od 6. do 30. novembra 1992 bodo cene naslednje: • odrasli • :x:*:*, otroci takojšnje plačilo 16.000,00 SIT 11 200.00 SIT dva obroka 18.000,00 SIT 12.600.00 SIT sezonsko karto. Pri nakupu morate priložiti svojo fotografijo. Cena dnevne karte za smučanje od ponedeljka do petka je 20 DEM, cena dnevne karte ob sobotah in nedeljah pa 25 DEM tolarske protivrednosti. Informacije dobite: RTC Golte Mozirje - Zekovec tel. 831-111, 831-867, fax 831-201 Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje Poslovalnice ZKZ Mozirje vam priporočajo in nudijo veliko izbiro raznovrstnega blaga: Gradbeni material: termo okna, strešna okna, strešne stopnice, hidro-termo izolacija, skratka vse za gradnjo, od temeljev do vselitve. Za kmetijstvo: mehanizacija, pesni rezanci, sojine tropine in druga krmila, gnojila Za gospodinjstvo: ozimnica jabolka, Eta program (vložena zelenjava), kurilno olje, premog Posoda EMO Celje Emoton posoda, in vsa druga emajlirana posoda Priložnostna ponudba: nagrobni pesek in velika izbira sveč POSEBNA UGODNOST: KONKURENČNE CENE, MOŽNOST NAKUPA TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE (1+4), OZIMNICO PA NA 1+3 OBROKE BREZ OBRESTI. Odprto pismo velenjski vladi Dne 29. septembra 1992 je Republikanska zveza Slovenije poslala svoje predstavnike na zasedanje skupščine. Ker smo izvenparlamentarna stranka, žal ne smemo sodelovati v skupščinski razpravi, zato vas obveščamo o naših stališčih. Nočemo kritizirati dela poslancev, pa vendar dobi človek občutek, da je njihovo delo preveč osebno, preveč sporov med njimi kot ljudmi, da bi bil možen kakeršen koli dogovor. Določeni poslanci enostavno ne sprejemajo predloga razpravljalca, pa ne zato, ker je predlog slab, ampak zato, ker ga je povedal npr. Vane Gošnik. Opozoriti moramo, da smo poslance izvolili mi Velenjčani, zato je njihova dolžnost da zastopajo naše, ne pa svoje osebne interese. Republikanci ne podpiramo predloga niti ene niti druge strani. S takimi predlogi se vlada v Ljubljani ne bo dala prisiliti v gradnjo čistilnih naprav. Dobro se zavedajo, da si nihče v občini ne bo upal zmanjšati primarne emisije za 90 %, kar bi povzročilo zaprtje rudnika in odpuščanje delavcev. S tem ukrepom bi skupščina porinila sama sebi nož v .hrbet, česar se v Ljubljani dobro zavedajo. Ne moremo in nočemo pa pristati na nadaljnje uničenje doline in zdravja nas prebivalcev. Zato predlagamo skupščini nov koncept in zahtevo, da se o njej razpravlja, kot edini možni rešitvi. Vladi v Ljubljani je potrebno postaviti rok pričetka gradnje čistilnih naprav do konca letošnjega leta. V tem času pa je potrebno raziskati tuje tržišče (Avstrija, Hrvaška) o možnosti prodaje premoga. Avstrijci so bili za premog pred leti že zainteresirani, vendar niso hoteli podpisati pogodbe za dve leti, kot si je želel nekdo v Ljubljani, ampak za deset let, na kar pa mi zopet nismo pristali. Hrvaška, ki je bila vezana na premog iz BiH, pa bi verjetno tudi bila pripravljena na odkup premoga. Tako bi lahko še vedno kopali 3 mil. ton letno, s tem rešili knape in z zmanjšanjem primarne emisije rešili dolino pred ekološko katastrofo. Res je, da se bo kljub temu pojavil problem presežka delovne sile v RLV, vendar mora biti popolnoma jasno, da se bo odpuščala izključno le tuja delovna sila. V kolikor pa bi se pojavile težave pri določanju cene premoga, bomo prisiljeni morebitne izgube pokriti z neplačevanjem obveznosti do države. Glede na to, da je TEŠ strateškega pomena za državo in se bo po prvih redukcijah začel vseslovenski pritisk na vlado, lahko pričakujemo tudi njen pristanek na izgradnjo čistilnih naprav. Res je, da bo za izvajanje tega programa potrebna precejšnja mera odločnosti, ki pa jo glede na pomembnost odločitve, Vsakodnevni tesnobi in strahu za življenje so najbolj izpostavljeni ljudje, bolni na raku. V Velenju so se ti bolniki povezali v društvo, se sestajajo in velikokrat poslušajo predavanja o bolezni in zdravi prehrani. Medsebojno povezovanje in upanje na bolje je njihovo delo in tudi njihova prihodnost. K meni je prišla obolela žena, ki že dolgo bije boj z zahrbtno boleznijo. Vsa vesela mi je pokazala paket, ki ga je prejela od velenjske Karitas. Čistila in živila so napolnjevala kar velik paket. "Pa ne boste pozabili!" je prosila. "Ne boste,- ne!'» Obljubil sera in od občinske vlade in poslancev tudi pričakujemo, pravzaprav zahtevamo. Republikanska zveza Slovenije Predsedstvo V Velenjski 1 • • v • • knjižnici Onidan sem si v velenjski knjižnici skušal sposoditi dve knjigi, pa so me zavrnili, ker v hram duševne hrane nisem prinesel članske izkaznice. In pomislite, to se mi je zgodilo že večkrat, kljub temu, da so me opozorili. V velenjski knjižnici že lep čas poslujejo z računalniki in odkar so jih uvedli, so rumene izkaznice predstavljale le nepotrebno navlako in le redko kdo je še pomislil, da bi to dokazilo pripadnosti ustanovi nosil s sabo, kajti izkaznice so izgubile svoj namen -evidentirati izposojene knjige. Potem pa je v velenjski knjižnici zavel nov veter; bom natančnejši, na mesto upravitelja se je zavihtel g. Savovič. Omen-jemu gospodu se je očitno tožilo po dobrih starih policijskih časih ali pa ga je slast oblasti, četudi samo v knjižnici, zavedla in je od svojih knjižničark začel zahtevati, da mora vsak član knjižnice ob izposoji predložiti že omenjeno izkaznico, vendar le kot dokazilo o članstvu, izposojene knjige pa še vedno beležijo računalniki. Tako izkaznica postane zopet obvezen del bralčeve opreme, obenem pa tudi jabolko spora. Mislim, da ne samo v mojem primeru. Moj namen ni postavljati vprašanj, zakaj tako. Kljub svoji mladosti, si bom raje drznil dati nasvet, dva gospodu Savoviču in tistim knjižničarkam, ki ga najbolj zvesto ubogajo. Okoli knjižnice naj postavijo bodečo mrežo in od bralcev, ki bodo na njihovo ozemlje še zašli, naj pri vstopu zahtevajo potne liste, veljavne seveda. Bralcem pa, ki jim članska izkaznica, prav tako kot meni greni življenje, si drznem ponuditi parafraziran Jelinčičev nasvet (ne da bi se s tem kakorkoli hotel enačiti s tem strankarskim prvakom ali njegovo stranko), kaj storiti s potrdilom o državljanstvu, v mojem primeru s članskimi izkaznicami države Knjižnica Velenje - zrolajte jih čimbolj na tanko in jih vtaknite gospodu Savoviču v rit. Pa brez zamere! Človeku brez knjige vulgarnosti pač ne gre očitati. Boštjan Gomboc Tekavčeva 14, Šoštanj Drevesa pa še kar padajo Drevo živi in raste deset, dvajset, sto ali še več let, posekamo oziroma umorimo pa ga lahko v nekaj sekundah ali minutah. Tudi s človeškim življenjem je tako. Ena glavnih dilem človeške družbe je ali uničevati za kratko preživetje ali pa živeti s posluhom za okolje napisal vrstice, da bi se zahvalil za darila vodstvu velenjske Karitas. Že tako so bolniki, po nevem kaki logiki, izločeni iz polnega življenja družbe. Kakor sončni žarek, ki prodre sivino oblakov, je bil zanjo in za vseh trideset bolnikov, darilni paket. Bolnica, ki je prosila za objavo, dobro ve, da se v teh paketih ne skrivajo samo dobrote. Veliko več! Skriva se tudi določena skrb in z njo humanost do ljudi, ki so tega še kako potrebni! Paket je ostal v rokah bonice, misel pa je poromala k vodstvu človekljubne organizacije v Velenju. Njej se je pridružila tudi topla zahvala!! •••»•» ViS in tako omogočiti svoji vrsti, da ostane še naprej ustvarjalni del narave. Pred približno letom dni je ob Stanetovi cesti padlo nekaj deset dreves, lastnik gozda, g. Šinkovec, je v nekakšnem samoobrambnem članku skušal pojasniti motiv tega podiranja. Zaključij je z obljubo, da bo zemljišče (bil je namreč golosek) ponovno zasadil. No, ostala je zgolj splanirana površina, primerna za npr. teniško igrišče. Pred kakšnim mesecem je žaga ob Stanetovi cesti ponovno zapela. Zopet so padale smreke. Hlodi so hitro izginili, drobir in veje je pogoltnil ogenj. Le štori še stojijo. Danes, 13. oktobra me je pot zanesla po Stanetovi in v nekdanjem gozdu je spet gorel ogenj. 'Torej so spet padla drevesa!" Res je bilo tako. Ob tem sem pomislil na srednjeveško kazen za tistega, ki je posekal drevo in so mu izrezan popek pribili na drevo, sam je pa moral hoditi okoli dokler... Prav gotovo so tudi stanovalci na Jerihovi, ki jim gozd zastira sonce, veseli vsakega padlega drevesa. Vendar moramo nekaj razčistiti pri sebi. Ali bomo poskušali živeti z naravo in ji pomagati, da nam bo omogočila preživetje ali pa se bomo prepustili tehničnemu razvoju in izumrli. Občutek imam, da nas nekaj desetletno propadanje naše doline ni ničesar naučilo. Kdo nam daje pravico za tako grobe posege v naravo, zlasti če so ti posledica zadovoljevanja individualnih cilje. Mnogokrat smo že slišali, da naravnih dobrin nismo dobili v dar, ampak jih moramo izročiti našim potomcem. Ali kdaj razmišljamo o tem? Ali kdaj o tem razmišljajo tudi občinski organi, ki smo jih mi izvolili? Gozd na severnem delu Sta-netove ceste očitno izginja, ali je to prav ali ne, prepuščam vam, ki najbrž sploh ne veste, kje je Stanetova cesta. Občinski uradniki pa tako dobivajo plačo za to, da je "vse v redu". Drevo raste sto let, posekamo ga lahko v nekaj sekundah. Ali kdo razmišlja o tem? _MIT Neokusnost šentiljske "Krajevne skupnosti" Na godovni dan Sv. Marjete so umrli Klamšetov oče - oče fare. Kakor življenje, tako je bil tudi njihov pogreb veličasten. Bili so priznani sadjar, drevesničar in vzgojitelj vrtnic iz Šentilja. Poznali so jih širom po Sloveniji. Vse otroke, tako sina Salezijanca Janeza, hčerko Ivanko - sestro redovnico Vesno, kakor preostalo sedmerico uglednih otrok so z žuljavimi rokami pripeljali dotlej, da so si po zgledu in ob pomoči očeta ustvarili solidno eksistenco. Družina rajnega se je med drugo vojno le za las izognila smrti, ko je usmiljeni nemški vojak posredoval, da iz Maribora niso potovali naprej v uničevalno taborišče. Prav zato je globoko impresionirala pred rojstno domačo hišo ob vodstvu šentiljskega cerkvenega zbora zapeta: "Oj hišica očetova, Bog živi te". Pred krsto na domačem dvorišču je ugleden kmet kot stanovski sodrug povzel besedo zahvale rajnemu za vsa dobra dela umrlega v soseski in širše. Od poznane Jelenove domačije je krenil dolg žalni sprevod proti Šentilju nizdol. Dvajset duhovnikov, prav toliko redovnic in številna množica je spremljala tudi žalujočo Jelenovo družino. V cerkvenem delu pogreba je bilo poudarjeno, da prisostvujemo obredu namenjenemu dobrotniku šentiljske fare. Ob odprtem grobu se je sin Salezi-janec očetu ganljivo zahvalil, enako je čutila hči Ivanka, redovnica Vesna. Pevski zbor se je potrudil zapeti zelo občuteno, vmes so se Slovenski krščanski demokrati poslovili od častnega člana z edinstveno inven-cijo, da se vsi prisotni tam in tedaj poslavljajo od človeka, ki je pri svojem trudapolnem in Bogu do-padljivem delu v Sloveniji največkrat pokleknil na spoštovano slovensko zemljo. Dober zbor je ponovno ubrano zapel in veličastna pogrebna množica bi z nepozabnimi občutki lepega doživetja odhajal s pokopališča, ko ne bi pristopil nenaprošeni, sicer dobri, a naivni mladenič in pričel brati razvlečen govor ter ga v zaključku legitimiral s "Krajevno skupnostjo". Neokusnost dogajanja se je odražala preko nenaprošenosti, v sicer dobrem čitanju v dolgovezni banalnosti. V pomanjkanju invencije se je avtor poslužil mašila v obliki neskončne verfge' zlajdranih 'pdhtlc.' Besedni' kič je dominiral nad logično skladnostjo teksta. Semantika je bila ujetnica preobilja besedi. Podajanje je delovalo, kakor Flatus vocis -prazen piš vetra. Glej A. Trstenjak, Skozi prizmo besede. S celotnega teksta je zaudarjal preživeli miselni tok. Govorec, prav možen pravnuk rajnemu, ki je dopolnil častitljivih petinosemdeset let, se je vztrajno in neokusno posluževal zaimka v ednini, torej tikalne oblike in pomanjševalnice Tonček. Prizadeti sorodnik mi je prišepnil: "Bojim se, da bo izustil še ... tovariš Tonček". Tone Tajnšek, Šentilj Kaj je desno in kaj levo ? Pojma levo in desno se zelo pogosto pojavljata v političnih člankih, gotovo pa je, da sta tudi pogosto napak razumljena. K temu precej prispevajo politične stranke same, še pogosteje pa seveda časnikarji. V tradicionalni evropski razdelitvi političnih sil seveda ni nobenih dvomov in nobene zmešnjave. V Evropi je desnica predstavnica delodajalcev in kapitala, kmečkega in krščansko opredeljenega prebivalstva, vseh tistih plasti torej, ki posedujejo (vsaj) nekaj imetja in so tradicionalno usmerjene. Jasno je, da tako enostavne ločnice pri nas ne more biti. Kar se tiče kapitala, ga nima skoraj nihče, edine izjeme so tisti, ki so na divje privatizirali prej družbene firme, to pa so njihovi prejšnji upravljalci, to se pravi nekdanji komunisti in torej skrajni levičarji. Kljub temu je jasno, da sodita kmečka (SLS) in obrtniška stranka (LS) na desno stran, saj združujeta predvsem tiste Slovence, ki so v narodnem gospodarstvu samostojni proizvajalci in so vezani na privatno lastnino. Od tod naprej pa ločevanje med desnim in levim ni več tako enostavno. Za primer lahko vzamemo koalicijo Demos, ki je združevala različne stranke, ki pa so bile glede na politično stanje vsekakor odklon v desno. Prejšnja oblast je bila namreč skrajno leva in zato so se tudi socialdemokrati naenkrat znašli desno od nje. (če zanemarimo čisto enostavno nasprotovanje totalitarizmu, ki je bilo združevalni dejavnik znotraj Demosa) Stranke, ki so se organizirale iz bivših družbenopolitičnih organizacij, so ostale tam, kjer so bile, na levi. Vendar tudi tam ni vse prav enostavno. Liberalno demokratsko stranko baje pretresajo notranji spori med nekdanjimi ZSMS-jevci, ki so skrajni levičaiji in med njihovim podjetniškim krilom, ki bi stranko rado potisnilo proti sredini. Vse seveda ne sloni na posedovanju ali neposedovan-ju kapitala, važne so tudi povsem ideološke, svetovnonazorske razlike, ki se izražajo prav gotovo tudi v odnosu do naroda. Levičarske stranke gradijo svojo ideologijo na utopiji, ker pa je vsaka utopija neuresničljiva in ker ji vedno nasprotujejo zgodovinska, biološka, družbena in drugačna dejstva, so levičarske stranke najpogosteje proti tem dejstvom. Zelo neutopična in realna kategorija pa je narod. Ni se torej čuditi, da je prav lasten narod vsakemu pravemu levičarju nekaj, kar bi rad "presegel", nekaka nazadnjaška in nepotrebna kategorija torej. Vsak ki bi bil pripravljen vsaj nekoliko pobrskati po spominu, se bo spomnil, da smo se v komunističnih časih mnogo bolj brigali za tretji svet kot za sebe in da so nas usode raznih Lumumb, Naserjev in Nk-rumahov morale bolj zanimati, kot pa usoda koroških ali primorskih Slovencev. Jasno je torej, da je osamosvojitev Slovenije lahko izvedel le Demos, ki je odnos do lastnega naroda začel postavljati spet v normalne meje . Jasno je tudi, da bi zmaga levičarskih strank na decemberskih volitvah lahko pomenila spet korak v nasprotno smer, pomenila bi lahko približevanje Slovenije "Neodvisnim državam Balkana", opciji, ki jo ponuja jugoslovanski premier Panič. Borut Korun Pojasnilo glede prostorov Liberalno-demokratska stranka Velenje ima svoje prostore v stavbi sodišča, na Prešernovi 1. Površina prostorov znaša 37.5 m2, kar pomeni dve majhni sobici v tretjem nadstropju. V teh prostorih smo na podlagi polnopravno podpisane pogodbe s Sekretariatom za občo upravo občine Velenje, ki je sicer lastnik teh prostorov. Pogodbe se' z naše' strani dosledno držimo' ter seveda plačujemo najemnino in stroške čiščenja. Zato RZS oz. Adolfu Štormanu pojasnjujemo, da nikakor nismo v prostorih protipravno. V kolikor pa bi se želeli s svojo stranko preseliti v sedanje naše prostore, mu bo to omogočeno s 1. januarjem 1993, ko sedanja pogodba glede teh prostorov poteče. Liberalno-de-mokratska stranka Velenje bo takrat že v drugih, predvsem pa funkcionalnejših prostorih za svoje delovanje. Pri morebitnem pregovarjanju z občinsko vlado pa republikancem iskreno želimo veliko sreče. Dragan Martinšek, Liberalno-demokratska stranka, Velenje Poizkus nasilne vselitve Republikanske zveze Slovenije Dne 21. septembra smo od najemnikov prostorov na Šaleški 19 a zvedeli, da se je v upravne prostore občine Velenje preko vikenda nasilno vselila Republikanska zveza Slovenije s sedežem v Velen ju. To je 23. septembra potrdila tudi imenovana občinska komisija, ki ugotavlja, da so člani Republikanske zveze Slovenije s ponarejenim ključem vstopili v poslopje in prostor katerega je zasedal Sekretariat za javne gospodarske zadeve z arhivskim gradivom in železno blagajno. Člani stranke so z oljnato barvo na belo prepleskali prostor in osnovna sredstva, last občinskih upravnih organov ter na vratih št. 6 zamenjali ključavniški vložek. Komisija je pregledala prostor in osnovna sredstva ter ugotovila, da je v prostoru poleg občinskega inventarja še šest stolov - dom- nevno last stranke. Le te je hišnik odpeljal in deponiral. Inventurna komisija Doma učencev - CSŠ iz Velenja je 26. oktobra na podlagi evidenčnih številk ugotovila, da so stoli njihova last, ter jih odpeljala nazaj v DOM. Gospod Štorman je zaradi "deložacije" (6stolov) protestiral. O kaznivem dejanju in nepravilnosti postopka pa bo zadnjo besedo izreklo pristojno sodišče. Marko JERAJ Sekretar Sekretariata za občo upravo Samozavestna RZS V primeru, da stranka ni ravno uspešna in se ljudje ne spogledujejo z njo, v javnomnenjskih raziskavah pa bo postala le to čemur izvajalci JR pravijo motnja, je seveda nujno iskati zunanjega sovražnika in s tem zagotoviti svojo notranjo trdnost (YU sindrom). Gospe in gospodje REPUBLIKANCI! to, da je dovolj 45 let enoumja še ne pomeni, da smo pripravljeni na vaše "neumje". Vašega programa ne poznam, kajti to, kar je napisano na letaku je zgolj ocena stanja, v kateri pa ste pozabili na upokojence, nezaposlene in seveda naše najmlajše od katerih mnogi nimajo ravno najlešo mladost. SDP ni bila, ni in nikoli ne bo izdajalska stranka. Prav tako ni pogubna stranka, je pa trn v peti vaši in podobnim strankam, ki želite svoje mesto v političnem prostoru na račun uspešnosti blatenja konkurenčnih strank. Svoje grožnje določenim a brezimenim, pa brez argumentacije obdržite zase. Bojan Kontič Socialistična stranka Slovenije občinski odbor Velenje vabi na srečanje in pogovor s kandidatko za predsednico države DARJO LAVTIŽAR - BEBLER v petek, 30. oktobra 1992 ob 16. uri v knjižnici Velenje STRANKARSKA PREMISLJANJA Javna tribuna Demokratske stranke "Od zgodbe o uspehu smo se zelo daleč" Med uvodnimi besedami izrečene besede predsednika slovenskih Demokratov Igorja Bavčarja so skozi javno tribuno, ki je bila namenjena dvema zelo perečima vprašanjema tako v slovenskem, kot našem, velenjskem področju, dobivale svojo težo. V prvi točki so se dotaknili vloge in položaja malega gospodarstva. Specifiko velenjske občine na tem področju sta predstavila Igor Meh, sekretar sekretariata za gospodarstvo in Sonja Jamni-kar, sekretarka Obrtne zbornice Velenje. Ob tem, da v velenjski občini število obrtnikov narašča in že presega številko 600, te pestijo med drugim visoke davčne obremenitve. Med njimi izstopajo tiste na zaposlene delavce, zato je slika zaposlenih pri obrtnikih slaba. Igor Omerza, podpredsednik demokratske stranke je na to temo odgovarjal s stališča svoje stranke. Zaseben sektor je v času, ko razpadajo veliki gospodarski sistemi, se povečuje brezposelnost, po njegovih besedah lahko "pivnik", ki bo situacijo blažil. S tem, da so prispevki na zaposlene delavce mnogo previsoki se je strinjal in dejal, da bi bili 30% verjetno taki, da bi jih država "prenesla", pospešili pa bi zaposlovanje. Poudaril je tudi inkubacijski razvoj podjetij in pomen industrijskih con za razvoj posameznih občin in republike kot celote. Druga tema je izzvala veliko razprav. Begunci. Še kako prisoten problem v občini Velenje, kjer je 30 % prebivalcev neslov-encev, kjer smo v še pred mesecem dni imeli delež beguncev proti stalnemu prebivalstvu kar 10%, še vedno pa imamo v občini okoli 3200 registriranih beguncev. Darinka Herman, sekretarka občinske organizacije rdečega križa Velenje in Jelka Fužir, direktorica Centra za socialno delo Velenje, sta podali trenutno sliko te problematike. Tako v begunskih centrih, kot pri družinah, ki so sprejele po 4-5, tudi 10 beguncev v svoja stanovanja, so stiske velike. Takih družin je v velenjski občini kar 700. "Dogaja se, da že integrirani, pri nas že dolgo živeči neslovenci zaradi tega doživljajo prave krize in dezintegriranost. Kljub temu, da je večina dobila državljanstvo, je veliko vprašanje, kako bomo živeli skupaj."je dejala Jelka Fužir. Poleg prostorskih se pojavljajo še sociološki problemi. Še pred zimo se pričakuje t.i. "drugi val" beguncev, ki jih v Slovenijo po besedah Igorja Bavčarja ne bomo spustili, ker bi bile obremenitve prevelike. "Problem begunstva bo mogoče reševati šele, ko se bo vojna na balakanu umirila, vendar tudi takrat ne bo 100 odstotno rešljiv. Čas, v katerem bomo lahko te stvari reševali, se meri v letih" je še dejal Igor Bavčar. Oglasili so se tudi člani Republikanske zveze Velenje, ki bi se reševanja problema lotili radikalno. Jelka Fužir je ob tem poudarila, da je največji problem pri naraščanju nestrpnosti do beguncev v tem, da smo neinformira-ni o tem, kaj se tem ljudem pri nas nudi. Velenjski župan, Pankrac Semečnik je povedal, da partnerska mesta iz tujine velenjski občini pomagajo s humanitarno pomočjo in poudaril, da se ne strinja z radikalno politiko reševanja tega problema. Tribuna različnih mnenj bi lahko še trajala, načete teme bodo še dolgo naša stvarnost. S tako mislijo jo je Alojz Filipančič, predsednik občinskega zbora Demokratske stranke, ki je razgovor vOdll, 'tvfdi' zaključil. ' ' ' ' ' ' ' ' ' Bojana Spegel DDICDITWF T)o i r f j?\7 rKlariiVM DKaLtliV Pred grobovi, ki molčijo... Nebo je polno žarečih raket. Ognjena toča ubija življenja. Kalne reke divjajo proti jugu. Vetrovi ledeno vršijo in malinčijo zlate in ijave pege ozračja. Aleja golih debel in vej se razkazuje v prozorni mrazni-ci. Pogled je segel z velikim korakom čeznjo. Tja, preko, kjer gori živi plamen, tja, kjer trepečejo krizanteme. Rad bi prestopil obup. Vtaknil bi si ga za klobuk kot Kurent... Postave črnih so prerasle sveče in krizanteme. Dvigajo se do neba, do planetov, kjer so življenja. Dvigajo se z vso voljo, s tisočletnimi sanjami, k Bogu, kjer niso izničene. Ozonski plašč se trga kot mlečna pena. Kalne voda utapljajo življenja in hrumijo dalje. Suša je izžgala zadnjo vlago zemlje nekje na tem kontinentu. Žveplo rosi na nas. Kisel dež! Kako hočeš biti miren? Tja, k velikemu živemu plamenu, h krizantemam hitim. Na, grob, ki molči. Svečka zabrli. Upanje, varljivo upanje? Ljubezen! Misel, ki bi rada ustavila žareče rakete, misel, ki bi rada ustavila Ženo v belem... Vsaj za trenutek! Trenutek na našem kontinentu. Vstajam, da bi ne zmotil vetra, da ne bi ugasnila... Prižigam še eno, za mir, za ljubezen, za večnost. Mrak je. Ob meni moja ljuba. Tiho si stisneva roke in odhajava. Ne, ne mraku! Novih dni, polnih miru in ljubezni. Vse drugo je ničevo kot žitne pleve. Lučka še gori - gori tudi upanje. Zlate in rjave barve se še sprehajajo. Ali niso to poredni otroci v srajčkah? Vetrovi vršijo in jih odnašajo. Ljubezen odpiraj naše kamrice!!! Viš Karita je poskrbela za pomoči potrebne wvwwww«HBHSMWuwoouoooonnn^ ČETRTEK 29. oktobra 10.00 Jakec in čarobna lučka, angleška risana nanizanka, ponovitev; Norčije v živalskem vrtu. 11.00 Analitična mehanika; Angleščina; Muzzy, angl. za najmlajše. 12.00 Poročila. 14.50 Športna sreda, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka. 17.40 Živ žav. 18.28 Že veste ..., svetovalno izobraževalna oddaja. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport. 20.35 Spominčice, posnetek koncerta Vlada Kreslina iz Maribora. 21.40 Tednik. 23.08 Dnevnik 3, vreme, šport. 23.10 Sova: Dragi John, ameriška nanizanka; Večerna zarja, španska nadaljevanka. 16 40 Sova, pon. 18.00 Regionalni programi — Koper 19.00 Videolestvica. 19.30 Dnevnik Koper-Capodi-stria.20.00 Štiri v vrsto, tv igrica. 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka. 21.00 O raku, serija. 21.50 Umetniški večer: Povečava. ur.....— 7.00 Dobro jutro. Hrvaška. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 1130 Hrvaške zgodbe in novele za otroke. 12.00 Poročila; Serija 1330 Monoton. 14.05 Slika na sliko. pon. 14.50 Serija, pon. 15.40 Unprofor. 16.00 Poročila. 16.05 Učimo se o Hrvaški. 16.35 Malavizija. 17 30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila 18.05 Znanost in mi. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik. 20.05 Spekter. 20.45 Zabavna oddaja. 21.30 Ekran brez okvirja. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.55 Poročila. turni klub. 16.30 Kratek stik. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Tri vesele zgodbe iz Avstrije. 21.00 Pogovori z umetniki (Dagmar Koller). 21.30 Pogledi od strani. 21.40 Obsedeni od sovraštva, ameriška grozljivka v dveh delih (John Heard, Mel Harris). 23.10 Zasebno življenje, francoski film (Brigitte Bardot. Marcello Mastroianni). 0.40 Čas v sliki. 0.45 Nočni sokol, kriminalka. 1.30 Poročila 1.35 Tisoč mojstrovin. SATELITSKA TV rtl plus TV AVSTRIJA !■ pno 7 9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne, serija. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 Francoščina. 10.30 Mister Moto in kitajski zaklad, amer. kriminalka (Peter Lorre, Pauline Frederick). 11.35 Centovalli: Vožnja z ozkotirno železnico po romantični dolini. 11.45 Črno na belem. 12 15 Kriza v britanski kraljevski hiši: Škandali in intrige. 13.00 Čas v sliki.. 13.10 Me ženske. 13.35 Sinha Moča (33). 14.00 Kobra, prevzemite, kriminalna serija. 14.55 Najlepše otroške pesmi. 15.00 Otroški spored. 15.05 Knjiga o džungli, risanka. 15.30 Am dam des. 15.50 Črni blisk. 16.15 Kul- PETEK 30. oktobra mmmmmmm: 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9 05 Otroški šov. 9.30 Bingo. 9.55 Besedna igra, pon. 10.20 Vsakemu svoje, ponovitev burke. 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Tenis, turnir v Stock-holmu, prenos. 17.00 Poročila. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19 00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 VVolffov revir (Juergen Heinrich) 21.15 Ulrich Meyer: Ugovarjam! 22.15 Vijoličasta cona, akcijski, 1989 (John Jay Douglas). 23.50 Poročila. 23.55 Electric Blue, erotična serija. 0.35 Akutno, pon. 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.50 Owen Marshall. 10.05 Dr. Welby. 11.00 Viva. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in nemiren. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Quincy 16.00 Hans Meiser. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Angel za Felixa, serija. 21.15 Klic v sili. 22.15 Kako. prosim? 23.15 Gottschalk šov. 0.00 Grozno prijazna družina. 1.30 Quincy. 5.05 Vegas, Kivi, Trick 7. 9.45 Do konca vseh dni, pustolovski, 1961 (Helmut Griem, Akiko). 11.45 Ceste San Francisca. 12.40 Bili Cosby. 13.10 Perry Mason. 14.05 Matlock, ponovitev kriminalke. 15.40 Zvezde in živali. 15.50 Hartovi. 16.40 Trick 7. 18.30 Bili Cos-by. 19.00 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Ogenj z ognjem, ljubezenska drama, 1986 (Craig Sheffer, Virginia Madsen). 22.20 Special Squ-ad. 23.25 Govoreči zidovi, erotična komedija, 1982 (Stephen Shellen, Marie Laurin). 1.05 Polnični klici 9.30 Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka. 10.00 M. Mati-četov: Zverinice iz Rezije. 10.25 O raku, ponovitev. 11.20 Alpe—Donava— Jadran, ponovitev. 11.50 Poslovna borza, ponovitev. 12.00 Poročila. 14.20 Umetniški večer: Povečava, ponovitev. 16.20 Gospodarska oddaja: R & R, ponovitev. 17.00 Dnevnik 2. 17.10 Tok, tok, oddaja za mladostnike. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.30 J. Mortimer: Odloženi raj, angleška nadaljevanka. 21.25 Sova: Bagdad Cafe, amer. nanizanka. 21.50 Dnevnik 3. 22.25 Večerna zarja, španska nadaljevanka; Želvin dnevnik, ameriški film. mmmmmm 16.40 Sova, pon. 18.00 Regionalni program — Maribor. 19.00 Jazz in blues. 19.30 Dnevnik RAI. 20.00 Štiri v vrsto, tv igrica. 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nem. nanizanka. 21.00 Večerni gost 21 50 Studio City. 23.20 Koncert orkestra bergenske filharmonije, 2. del. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška; Serija 10 00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.30 Živeti kot ves svet, dok. oddaja za mlade 12 00 Poročila, serija 13 30 Monoton. 14.05 Slika na sliko, pon. 14.50 Unprofor. 16.00 Poročila. 16.05 Nemščina, 7. 16.35 Malavizija. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.05 Turizem a la carte. 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Filmski večer: Ženska je ženska, francoski film. 23.00 Slika na sliko. 23.50 Poročila. V AVSTRIJA y 9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne, serija. 9.30 Podoba Avstrije. 9.55 Dobro glej. 10.00 Ruščina. 10.30 Otrok v predoru, avstrijski film. 12.00 Veverica. 12.15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v slik-ki. 13.10 Mi. 13.35 Sinha Moča, serija. 14.00 Kobra, prevzemite, kriminalka. 14.15 Mladi glasbeniki v studiu. 14.55 Najlepše otroške pesmi. 15.00 Otroški spored. 15.05 Nekoč je bila Amerika, serija. 15.30 Am, dam, des. 15.50 Črni blisk. 16.15 Zoom vse približa. 16.30 Vif Zack. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Grad ob Vrbskem je- zeru, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zadeva za dva. 21.15 Zdravje. 21.25 Pogledi od strani. 21.35 Obsedeni od sovraštva. 2. del amer. filma. 23.10 Čas v sliki. 23 15 Večerni šport. 23 35 Morilci na krovu, ameriški film. 0.55 Nočni sokol. kriminalka. 1.40 Poročila. 1.45 Tisoč mojstrovin. vviu irsrA TV rnmE SOBOTA * 31. oktobra sat* 1 8.30 Sosedje. 9.05 Čar gora. 9.30 Bingo. 10 20 U. Meyer: Ugovarjam! 11.10 VVolffov revir, pon. 12.00 Kolo sreče 12.45 TV-borza 13.35 Tenis. Stock-holm, prenos. 17.00 Poročila. 17.05 Pojdi na vse 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19 20 Kolo sreče. 20 15 Policijska akademija 5, policijska komedija, 1987 (George Gaynes, Bub-ba Smith). 22.00 Nogomet 23.00 Krčma grešnih hčera, erotični. 1987 (Gina Janssen). 0.40 Electric Blue, erotična serija 6.00 Poročila 7.00 Dobro jutro. Nemčija 8.50 Owen Marshall. 9.45 Bogat in lep. 10.05 Dr. Welby. 11.00 Viva. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in nemiren. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15 00 Quincy. 16.00 Hans Meiser. 17 00 Tvegano' 17.30 Cena je vroča. 18 00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 20 15 Javnih tožilcev ne poljubljamo (Legal Eagles), kriminalka. 1986 (Robert Redford, Debra VVinger) 22.15 Rdeča laterna. šov 23 15 Gottschalk šov 0 00 Silvia. erotični 1.35 Tutti Frutti. 2.20 Silvia, ponovitev. pro 7 9.20 Angel na Zemlji. 10.25 Sarah in Sam (Crossing Delancy), komedija, 1988 (Amy Irving, Peter Riegert). 12.10 Ceste San Francisca. 13.05 Mr. Belvedere. 13.35 Perry Mason. 14.30 Bobni smrti na veliki reki, kriminalka. 1963 (Richard Todd). 15.55 Hartovi (Robert VVagner). 16.45 Trick 7. 18.30 Bili Cosby. 19.05 Max Monroe, zadnji del. 20.00 Dnevnik. 20.15 In kaj takega mora ob osmih v posteljo, komedija, 1964 (Peter Alexander). 22.15 Mike Hammer. 23.15 Angel Town, akcijski, 1990 (Olivier Gruner, Theresa Salda-na). 1.20 Jake in McCabe. super channel, 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Znanost. 22.00 Novice. 22.30 Financial Times. 23.00 Zajtrk v Hollywoodu, komedija, 1946 (Tom Breneman). 7.25 Radovedni Taček: Dvorana. 7.40 Lonček kuhaj: Pizza. 7.55 Oscar Ju-nior: Nočni pohod, češka nanizanka. 8.00 Modro poletje, nadaljevanka. 9.00 Klub Klobuk. 11.00 Zgodbe iz školjke. 12.00 Poročila. 12.00 Zlati srček, pon. 13.25 Večerni gost, pon. 14.15 Tednik, pon. 15.05 Sedmi križ, amer. film. 17.00 Poročila. 17.10 Da ne bi bolelo. 17.40 Dober tek! Kuharski nasveti Paula Bocuseja. 18.00 Reportaža o dnevu reformacije. 19.30 Dnevnik 2. 20.35 P. Yeldham: Zasebna vojna Lucinde Smith, avstralska nadalj. 22.20 Dnevnik. 22.50 Sova: Popolna tujca. amer. naniz; Večerna zarja, španska nadalj; Nightcomers, angl. film. 14.30 Tok, tok. pon 16.25 Sova. pon. 17.45 Poglej in zadeni. 18.30 Vsi so venci veli. prekmurske narodne. 19.00 Človekova prizadevanja, norv. oddaja 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Chopin s Pogoreličem. 20.45 Nesrečniki, amer film. 22.45 Akcent. {mmVViMmzMi*:. 9.00 Dobro jutro. Hrvaška 10.30 Eduktor. šolska kontaktna oddaja. 11 30 Hrvaške zgodbe in novele za otroke in mladostnike. 12.00 Poročila. 12.05 Beverly Hilly. pon. 12.50 Allo. al-lo, pon. 13.20 Slika na sliko, pon, 14,00 Poročila, 14.05 Pozdravi iz domovine. 14.35 Izbrali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.10 Hrvaška knjiga. 16.55 Blu-fonci. 17.20 Televizija o televiziji. 18.00 'Poročila. 18.05 Tv razstava: Oton diha. 18.20 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.20 Sovražnikov rudnik, amer. film. 22.05 Preteklost v sedanjosti: Ivan Šibi. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.55 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne, serija. 9.30 Zgodbe iz Avstrije. 10.30 Ouinos-copio, risanka. 10.30 Šef zdravnik Newman, amer. film (Gregory Peck, Tony Curtis). 12.30 Hello Austria, oddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Nerodni pilot Quax, nemška komedija (Heinz Ruhman). 15.00 Vila Brockelstein. risanka. 15.10 Najlepše otroške pesmi. 15.15 Izbira poklica. 15.35 Disneyjeva tolpa gumijastih medvedov, risanka. 16.00 Spo- red po željah 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Moja knjiga o džungli. 17.30 Cir-kussimo. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Slika Avstrije. 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru. serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Skedenj z muzikanti, večer ljudske glasbe (Kari Moik). 22.05 Zlata dekleta, serija. 22.30 Policijski zasledovalec, amer. kriminalka. 0.05 Čas v sliki. 0.10 Huri-kan, amer. film. 2.05 Poročila. 2.10 Ex libris. SATELITSKA TV sat 1 6.15 Nogomet 7.15 Otroški spored: Grisu. Batman, Superboy. 10.55 Lepotica in zver serija. 11.50 Kolo sreče. 12.30 Gospodarski forum 13.00 Tenis, polfinale, Stockholm. 17.00 Srce je adut. 17.30 Besedna igra (Mike Krue-ger) 18.00 Nogomet, nemška liga. 19.20 Poročila 19.30 Kolo sreče. 20.15 Nekaj je tam zunaj, znanstveno fantastični, 1988 (Joe Cortese. Maryam d'Abo). 21.55 Novice. 22.00 Moški, oh, moški (Peer Augustinski) 23 00 Ostri Heinrich, erotični. 1970 (Horst Frank). 0.35 Krčma grešnih hčera, erotični. rtl plus 8.45 Hitra igra. 9.00 Otroške serije. Srečni Lukec, Peter Pan. 11.00 Robo-cop 12.30 Michel Vaillant. 13 00 Želve. 13 30 VVinspector. 1400 Ultraman. 14.25 Policijsko poročilo. 14.55 Knight Rider. 15.55 A-team. 16.50 21, Jump Street. 17.45 Cena je vroča 18.15 Družinski dvoboj 18.45 Poročila 19.15 Beverly Hills. 90210. 20.15 Zdraviliški gost. veseloigra 22.00 Planšarica z gosti, zabavni spored. 23.00 Erotični film po želji: Vanessa, 1976 ali Josefi-ne Mutzenbacher, 1985 ali 20 v avtu, 40 v postelji, 1979. 0.30 Emmanuelle 6, erotični. pro 7 6.20 Mr. Belvedere, Angel na Zemlji, Planet velikanov. 9.20 Bobni smrti na veliki reki, ponovitev kriminalke. 10.55 In kaj takega ora ob osmih v posteljo, ponovitev komedije. 12.30 Mini Max. 13.25 Max Monroe. 14.15 Bili Cosby. 15.35 Tisoč melodij, domovinski, 1954 (Martin Benrath). 17.20 Blagoslovljeni par. 18 25 Vzhodno od Sudana, pustolovski, 1964 (Anthony Quayle, Sylvia Syms). 20.00 Dnevnik. 20.15 Princ iz Zamunde (Corning to America), komedija, 1988 (Eddie Murphy, Arsenio Hali). 22.35 Hulk Hogan, akcijski, 1989 (Hulk Hogan, Kurt Fuller). 0.20 Simon Templar. 1.25 Angel Town, ponovitev filma. nflP^ftrtrf^rt^^^^^fc^^HM MHMWMMMMMMM irtrtrt^^^^^^^JE^^^^ W MIMIlll M M Mlf BIBIBil Mtf W MMMMMMMMMM NEDELJA 1. novembra 9.15 Živ žav. 10.05 Ebba in Didrik, Šved. nadalj. 10.35 Folklorna oddaja. 11.05 Sprehodi po stari Ljubljani, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.05 Slovenski magazin. 12.35 Vsi so venci veli, prekmurske narodne, pon. 13.05 Begunci, tu z nami. 15.45 Maksim Gorki: Življenje Klima Samgina, rus. nadalj. 17.C0 Dnevnik 1.17.10 Armos, amer. film. 18.50 Mernik. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Zdravo. 21.35 Življenjske preizkušnje, angl. poljudnoznanstvena serija. 22.25 Dnevnik 3. 23.00 Sova: Bro-oklynski most, amer. naniz.; Hannay, angl. nanizanka. immmmmmmm 14.35 Sova, pon. 16.00 Športna nedelja. 19.30 Dnevnik. 20 00 Druga godba 92. 20.35 Beli ne poznajo smrti. 21.05 Mladen Kerstner: Dirigenti in muzikanti, nadalj. HTV. 22.00 Mali koncert: Smrt in deklica. 22.30 Športni pregled. o m ti mmmM D 8.30 Poročila. 8.35 TV koledar. 8.45 Slika na sliko, pon. 9.30 Huckleberry Fin in prijatelji. 10.00 Poročila. 10.30 Hišni ljubljenci. 10.30 Nedeljski živec. 11.30 Narodna glasba. 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijska oddaja. 13.00 Mir in dobro. 1330 Otroški film 1445 Box opera. 15.15 Nicholas Nickleby, angl. film. 17.00 Prenos z zagrebškega pokopališča ob dnevu mrtvih. 19.30 Dnevnik. 20.05 Duka Begovič, dramska serija. 21.00 Koncert iz cerkve Sv. Ivana v Rimu. 22.00 Sto helebard za papeža, dok. film. 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko. Čedni možje. 21.10 Thomas Becket: Umor pred oltarjem (leta 1170). 21.55 Vizije. 22.00 VVagner: Lohengrin, romantična opera v treh dejanjih. 1.35 Novice. 1.40 Tisoč mojstrovin. SATELITSKA TV sat 1 5.30 Nogomet 6.50 Otroški spored: Peter Pan in pirati, začetek serije, Batman, Drops! 10.40 Nekaj je tam zunaj, ponovitev filma. 12.25 Kino. 12.50 Pozor, kamera! 13.20 Moško gospodinjstvo. 13.50 Enterprise. 14.50 Tenis, turnir v Stockholmu, prenos. 17.00 Tarzan, serija. 17.30 Kopališki mojster, serija (David Hasselhoff). 18.30 Nogomet, nemška liga. 19.20 Poročila. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Heino, uspešnice, ki jih nikoli ne pozabimo. 22.00 Pogovor v stolpu. 23.20 Poročila. 23.25 Magazin o okolju. 23.55 Smileye-vi ljudje, peti del. rtl plus 6.00 Otroški spored: Peter Pan, VVinspector, Yogi. 10.05 Mož iz Atlantisa. 11.00 Kanal 4: Hellerjeva norost. 12.00 Kar ste vedno želeli vprašati. 13.00 Otroške uspešnice. 14.00 Pustolovščine kapitana Granta, pustolovski, 1962 (Hayley Mills, Maurice Chevalier). 16.00 A-team. 17.00 Nemški glasbeni hiti. 18.45« Poročila. 19.10 Potovalni kviz: Chicago. 20.15 Super tipa v Mia-miju, kriminalka, 1991 (Vadim Glow-na). 21.55 Stern TV. 22.40 Prime Time. 23.00 Playboy Late Night, Ljubezenske ure. 0.00 Kanal 4, 90 let satire. 0.55 Ultraman. pro 7 9.00 Čas v sliki. 9 05 Kultura. 9.50 Novice iz avstrijskega filma. 10.15 Priča iz ledenika. 11.00 Pogovor s škofom Er-vvinom Krautlerjem. 12.15 Tednik. 12.30 Vsakdanjik: Kruh ljubezni. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Otoki na koncu sveta, 5. del: Tasmanija, zadnje pribežališče. 13.35 Čas za čudeže, amer. film (Kate Mulgrevv, Lorne Greene). 15.10 Sneguljčica, pravljični film. 16.10 Dak-tari, zadnji del serije. 17.10 Mini Čas v sliki. 17.10 Mladinski magazin. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski magazin. 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru, serija. 19.00 Žrebanje lota. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Blues Kaisermuhlen, 2. del: 5.55 Povsem normalno, Planet velikanov. 8.55 Prišli so iz onostranstva, znanstveno fantastični, 1967 (Robert Hutton). 10.30 Pekel pri Dien Bien Phuju, vojni, 1954 (Jaxques Sermas, Peter Van Eyck). 11.55 Mini Max. 12.25 Bili Cosby. 12.55 Blagoslovljeni par. 13.55 Divje kraljestvo. 14.50 Na ostrini noža, drama, 1984 (Bili Murray, Therese Russell, Catherine Hicks). 17.10 T. J. Hooker. pilotska zgodba k seriji, 1982. 18.35 Hardcastle in McCormick 19.30 Reporter, politični magazin. 20.00 Dnevnik. 20.15 Drevo za obešanje, vestem, 1958 (Gary Co-oper, Maria Schell). 22.30 Zardoz, fantazijski, 1973 (Sean Connery, Charlot-te Rampling). 0.35 Simon Templar. 18.00 Video moda. 19.00 Financial Times. 19.30 Evropski magazin. 20.00 Dempsey, prvi del filma. 22.00 Novice. 22.30 Henry VI, prvi del drame. PONEDELJEK 2. novembra v M I M S I i\ ;ii 9.10 J. Mortimer: Odloženi raj, angl. nadalj., Tv mernik, Forum, Utrip, Zrcalo tedna, ponovitve. 12.00 Poročila. 15.50 Slovenski magazin, pon. 16.20 Dober dan, Koroška. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Radovedni Taček: Kost. 17.20 P. Zidar-L. Troha: Utonilo je sonce, Kukavičji Mihec. 17.55 Jakec in čarobna lučka. 18.00 Bela mavrica, ital. naniz. 18.10 Obzorja duha, pon. 18.45 Moja knjiga o džungli, serija. 19.30 Dnevnik 2. 20.25 Dokumentarec meseca. 21.20 Igrani programi, tv drama. 22.20 Dnevnik 3. 22.55 Sova: Ameriške video smešnice, Hannay, Ameriška kronika. 16.10 Sova, pon. 17.30 Športni dogodek, pon. 18.00 Regionalni programi-Ljubljana. 19.00 Videošpon. 20.00 Besede, besede, besede, tv igrica. 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nem. naniz. 21.00 Sedma steza. .21.30 Gospodarska oddaja: Made in Slovenija. 22.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah. Logika gibanja. 22.40 Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev — Roger Corman: Propad hiše Usher, amer. film. 23.55 Under 25, kriminal, talk shovv, film. dam des. 15.50 Ante, serija. 16.15 Strelovod. 16.30 Ding Dong. 16.55 Konec. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport-dru-ga stran medalje. 21.15 Miami Vice. 22.00 Apropos film. 22.30 Beli čas suše, film. 0.15 Čas v sliki. 0.20 Balada o Narajami, film. SATELTISI^A TV sat 1 8.30 Sosedje. 9.05 Pozor, kamera. 9.30 Enterprise. 10.20 Heino, ponovitev oddaje. 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 Mac-Gyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Hribovski zdravnik, serija. 21.15 Zlata parada uspešnic, predstavljata jih Frederic Meisner in Peter Bond, osem nadaljevanj. 22.00 Fantastični fenomeni, nenavadne zgodbe. 23.05 Magazin. 23.50 Kanal 4. kabaret. 0.45 MacGy-ver. 7 .00 Dobro jutro, Hrvaška. 10.00 Poročila. 10.05 Šolska'tv. 11.30 Zviti lisjak, lutke. 11.55 Poročila. 12.00 Tiskovna konferenca predsednika Tudmana. 13.00 Oh, te male razlike, humor, serija. 13.30 Monofon. 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko, pon. 14.50 Poletel bom. 15.35 Unprofor. 16.00 Poročila. 16.05 Spoznavamo Hrvaško. 16.35 Malavizija. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik. 20.05 Hrvaška v svetu. 20.50 One Man s Poison, amer. film. 22.35 Dnevnik. 23.00 Slika na sliko. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne, serija. 9.30 Iz parlamenta. 10.30 Fantom išče svojega mojstra, komedija. 12.00 Transdanubijska elegija. 12.15 Šiling. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Kamen in križ. 13.35 Sinha Moča, telenovela. 14.00 Kobra, prevzemite, serija. 14.50 Če misliš, ljubi Bog. 14.55 Najlepše otroške pesmi. 15.00 Otroški spored. 15.05 Nils Holgersson, risanka. 15.30 Am rtl plus 6.00 Poročila. 7 00 Dobro jutro, Nemčija. 8.50 Ovven Marshall. 9.45 Bogat in lep. 10.05 Dr. Welby. 11.00 Viva, v živo. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in nemiren. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Quincy. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18 00 Enajst 99. 18.45 Poročila 19.15 Explosiv (Barbara Eligmann). 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Co-lumbo: Pastelni umor, kriminalka, 1971 (Don Ameche). 21.45 Na življenje in smrt. 22 45 Kulturni magazin. 23.15 Gottschalk šov. 0.00 Tropical Heat 1.00 Prijazna družina. pro 7 5.35 Planet velikanov, Trick 7, Hartovi. 10.15 Vzhodno od Sudana, ponovitev filma. 11.55 Hradcastle in McCormick. 12.50 Reporter, ponovitev. 13.20 Agentka s srcem (Kate Jackson). 14.10 Shortlist, svet reklam. 14.25 Prišli so iz onostranstva, ponovitev filma. 15.50 Hartovi. 16.40 Trick 7. 18.30 Bili Cosby. 19 00 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Šarmantni go-bezdač, komedija, 1977 (Henry Win-kler, Kim Darby). 22.10 VVanderers, nasilje v Bronxu, akcijski, 1978 (Ken Wahl, Karen Allen). 0.20 Vojna svetov. TOREK 3. novembra mMmmmmm 9.00 Zgodbe iz školjke, Šolska tv, Sedma steza, Da ne bi bolelo, ponovitve. 12.00 Poročila. 14.55 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah, pon. 15.35 Propad hiše Usher, amer. film, pon. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Lonček kuhaj: Hitri sadni sladoled. 17.20 Prvi uspehi: Igor Plišič-violina. 17.25 Den-ver-poslednji dinozaver, amer. naniz. 17.50 I. Dekleva: Po belih in črnih tipkah. 18.40 Mostovi. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.35 Osmi dan. 21.25 Novosti založb. 21.40 E. Somer-ville-M. Ros: Prava Charlotte, angl. nadalj. 22.30 Dnevnik 3. 23.00 Sprehodi po stari Ljubljani. 23.40 Sova: Haggard II., amer. naniz.; Hannay, angl. nanizanka. 14.55 Dokumentarec meseca, pon. 15 25 Sova, pon. 17.20 Svet poroča. 18.00 Regionalni programi-Koper. 19 00 Orion. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Besede, besede, besede, tv igrica. 20 30 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka. 21.00 Glasba, shovv in cirkus. Kraljevi variete, 2. del 22.00 Omizje. 24.00 Svet poroča, pon. 7 00 Dobro jutro, Hrvaška 10 00 Poročila. 10 05 Šolska tv. 12.00 Točno opoldne, poročila, Oh, te male razlike, humor serija. 13.30 Monofon. 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko, pon. 14.50 Champagne Charlei. 14.45 Unprofor. 16.00 Poročila. 16.35 Malavizija. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. "18 00 Poročila. 18.05 Kako mati lahko pomaga otroku, izobraževalna oddaja. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik, i 20.05 Trgovec s sanjami, dok. film. 21 10 V ospredju. 22 40 Dnevnik. 23.05 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne, serija. 9 30 Klub seniorjev 10.15 Panopti-kum. 11.00 Neroden pilot Ouaks, nem. komedija (Heinz Ruhmann). 11.55 Pomoč. 12.00 Šport, pon. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi 13 35 Sinha Moča, telenovela. 14 00 Kobra, prevzemite, kriminalka. 14.50 Mladi glasbeniki v studiu. 14.55 Najlepše otroške pesmi. 15 00 Otroški spored. 15.00 Oddaja z miško 15.30 Am dam des. 15.50 Ante, serija. 16.15 Detektivi za okolje 16.30 Ga-meshovv. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Mustang-majhno kraljestvo na Himalaji. 21.00 Tv živali. 21.07 Pogled od strani. 21.15 Sodba: Pet milijonov dolarjev, kanadski film (Tess Harper, Frank Adamson). 22.50 Žito je zeleno, amer. film (Katharine Hepburn). 0.20 Čas v sliki. 0.25 Nočni sokol, kriminalka. 1.10 Teletekst. 1.15 Tisoč mojstrovin. SATELITSKA TVI sat 1 8.30 Sosedje. 9.05 Srce je adut. 9 30 Fantastični fenomeni, pon. 10.25 Zlate uspešnice, ponovitev. 11.05 Hribovski zdravnik, ponovitev. 11.55 Kolo sreče 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR. 18.15 Bingo 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet 19.20 Kolo sreče. 20.15 Narodna glasba (Ramona Leis). 21.15 Rdeči konec (Honor Bound), akcijski, 1989 (John Philbin, Tom Skerritt). 23.00 Spiegel TV. 23.35 Poročila. 23.45 Electric Blue, erotična serija. 0.30 MacGyver. 1.25 Na begu. 2.10 Ameriške volitve, prenos. rtl plus 8.50 Ovven Marshall. 9 45 Bogat in lep. 10.05 Dr. Welby. 11.00 Viva. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in nemiren. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Quincy. 16 00 Hans Meiser. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99 18 45 Poročila 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Kolegi, kolegi, šov Linde de Moi. 21.15 Zore, serija.22.15 Explosiv, vroči stol. 23.15 Gottschalk šov. 0.00 Zakon in red. 1.00 Grozno prijazna družina. 1.30 Quincy. pro 7 5.30 Platne velikanov, Trick 7, Max-vvell. 10.15 Drevo za obešanje, ponovitev vestema. 12.15 Ceste San Francisca. 13.10 Bili Cosby. 13.40 Harry Fox. 14.35 T. J. Hooker, ponovitev filma. 15.50 Hartovi. 16.40 Trick 7. 18.30 Bili Cosby 19.00 Ceste San Francisca. 20 00 Dnevnik. 20 15 Vohljač, kriminalka, 1972 (Burt Reynolds, Dyan Can-non). 22.20 Polnočni klici, serija. 23.20i Foxy Brovvn, kriminalka, 1974 (Pam Grier. Peter Brovvn). 1.10 Simon Templar. SREDA 4. novembra 10.00 Program z a otroke. 10.30 I. De-kleva: Po belih in črnih tipkah, ponovitev. 11.00 E. Somerville—M. Ross: Prava Charlotte, angleška nadaljevanka, ponovitev. 11.50 Poslovna borza, ponovitev. 12.00 Poročila. 14.50 Omizje, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Klub Klobuk. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport. 20.05 Žarišče. 20.35 Film tedna: Leon Sonnyboy, švicarski film. 22.15 Dnevnik 3, vreme, šport. 22.50 Sova: Radio FM, ameriška nanizanka; Hannay, angleška nanizanka. 15.55 Osmi dan, pon, 16.45 Sova, pon. 18.00 Regionalni programi — Maribor, 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 Športna sreda. 23.00 Koncert nagrajencev II. tekmovanja mladih orglavcev 7.00 Dobro jutro. Hrvaška, Poročila, tv koledar, Trouble in Mind. humor, serija. 10.00 Poročila 10.05 Šolska tv. 12.00 Točno opoldne: Poročila. Oh. te male razlike, humor, serija 13.30 Monoton. 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko, pon. 14.50 Champagne Charlie, pon. 15 45 Unprofor 16.00 Poročila. 16.05 Spoznavamo Hrvaško. 16.35 Malavizija. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.05 Od Varaždi-na do Lepoglave. potopis. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik. 20.05 Gospa Marija, argentinski film. 21.45 Obnova Hrvaške. 22.35 Dnevnik. 23.00 Slika na sliko. OZZ3H^jH!3 9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne, serija. 9.30 Kultura. 10.00 Angleščina. 10.30 Dama z diamanti, amer. kriminalni film (Brooke Shields). 12.05 Dedek in Venera. risanka. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sinha Moča, telenovela. 14.00 Kobra, prevzemite, serija. 14.50 Niklaas, fantič iz Flandrije, risanka. 15.30 Trara-činbum-trara!, lutke. 15.50 Ante, norveška serija, 16.15 Helmi, otroški prometni klub, 16.20 Nekoč je bilo, 16.30 Mini leksikon. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me ženske. 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zmaga ljubezni, italijanski film v 4. delih (Barbara de Ros-si. Jean Delric). 21 50 Pogledi od strani. 22.00 Zorc-mož brez meja, kriminalna serija. 22.50 Denar drugega franc. film (Jean-Louis Trintignant). 0.35 Čas v sliki. 0.40 Čas vrnitve, čilski film. 2.05 Teletekst 2.10 Tisoč mojstrovin. SATELITSKA TV sat 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Drops! 9.30 Narodna glasba, pon. 10.20 Rdeči konec, ponovitev filma. 12.00 Kolo sreče. 12.45 TV-borza 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila, volitve v Ameriki. 19 10 Nogomet 19.20 Kolo sreče. 20.15 Magda iz Heili-genbluta, domovinska romanca, 1956 (Erich Auer, Alice Graf). 21.55 Akutno, afere, analize. 22.25 Schreinemakers v živo. 23.30 Poročila 23.35 Zakon ugledne družine, mafijski, 1987 (Melis-sa Gilbert, Joe Penny). 1 30 MacGy-ver. rtl plus 8.50 Owen Marshall. 9.45 Bogat in lep 10.05 Dr. Welby. 11.00 Viva. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in nemiren. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Quincy. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi. slabi časi. 20.15 Morilec s kladivom, kriminalka. 1989 (Robert Urich, Kay Lenz). 22.15 Stern TV 23 15 Gottschalk šov 0 00 Ninja policisti. pro 7 5.30 Maxvell. Trick 7, Agentka s srcem. 10.10 Vojakinja Lizika Muelier, komedija, 1956 (Maria Sebaldt). 12.00. Cesta San Francisca. 12.55 Bili Cosby. 13.25 Colt za vse primere. 14.20 Zahodno od Zanzibarja. pustolovski. 1954 (Anthony Steel). 15.50 Hartovi 16.40 Trick 7. 18.30 Bili Cosby 19.00 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Matlock: Umor gentlemana, kriminalka, 1987 (Andy Griffith. Kari Li-zer). 22.10 Jake in McCabe 23.10 Sence groze (The Scarecrovv), novozelandska grozljivka, 1982 (Jonathan Smith, Tracy Mannj. 0.55 Vojna svetov. 1.55 Vohljač. ponovitev filma. super channel 6.00 Super shop. mix 9.00 Channel E 11.00 Znanost. 12.30 Financial Time. 14 00 Tabloidne novice. 14.30 Črna serija, mix 17.00 V živo. 18 30 Bonanza 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun. 21 00 Tabloidne novice 21.30 Fokus 22.00 Novice. 22.30 Financial Times 23 00 . Medved klavec, grozljivka, 1977 (Ja-^on EveTj^-^" 't'*'*'*'*'*'*'* — Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in zaloiniitvo, na Foitovi 1& v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKW 88,9 IN 97,2 MHz ČETRTEK, 29. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Naš gost; 10.00 Poročila; Pesem tedna; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. PETEK, 30. OKTOBRA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila: 17.00 Petkovo popoldne na Radiu Velenje; 19.00 V imenu Sove; 20.00 Program Alfa Radia Velenje; 24.00 Lahko noč. SOBOTA, 31. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Izbor pesmi tedna; 8.30 Poročila: 9.00 Na svidenje. NEDELJA, 1. NOVEMBRA: 11.00 Pozdrav; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Prvonovembrsko popoldne na Radiu Velenje; 20.00 Lahko noč. PONEDELJEK, 2. NOVEMBRA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Najboljše, najnovejše: 20.00- 24.00 Program Alfa Radia Velenje. TOREK, 3. NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kroni ka; 8.00 Odstopim, odstopiš; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; Pesem tedna; 10.30 Kuharske variacije: 11.00 Na svidenje. SREDA, 4. NOVEMBRA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Živ žav; 20.00-24.00 Program Alfa Radia Velenje. Velenje Orgle v slovenskem glasbenem šolstvu Minuli konec tedna smo po uspelem II. evropskem tekmovanju mladih organistov v Ljubljani doživeli še eno prelomnico v slovenski orgelski kulturi. V Velenju je bil 1. seminar za učitelje in profesorje orgelske igre, ki so jo uvedli v naše glasbeno šolstvo I. septembra 1992. Organizirala sta ga Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod za šolstvo in šport Republike Slovenije — oddelek za glasbene šole. Trajal je 3 dni. I. dan so udeleženci poslušali tekmovanje organistov. Praviloma je bila to celotna II. etapa tekmovanja, ki je bilo v soboto, 17. oktobra, v Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu v Ljubljani. 2. dan (petek, 23. oktobra) je prof. Ema Zapušek predstavila predmetnik in učni načrt predmeta orgle z dodatnimi vsebinami. 3. dan je obsegal pregled učnega načrta za pouk orgel v srednjih šolah oziroma na srednji stopnji, hospitacijo pri pouku s kratkim nastopom učencev, predavanji prof. Huberta Berganta o II. evropskem tekmovanju mladih organistov v Ljubljani ter orgelski glasbi francoskih skladateljev O. Messiaena, J. Alaina in J. Langlaisa. Seminar je zaključilo predavanje prof. Janeza Osredkarja o zgradbi orgel. Pomembno dopolnilo kot umetniška uresničitev pedago- ških naporov je bil petkov koncert v okviru seminarja v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Šoštanju. Predstavili so se izvajalci so-pranistka Nika Vipotnik-Ram-pre, Mešani pevski zbor »Gorenje« iz Velenja z zborovodkinjo prof. Majdo Zaveršnikovo in učenci orgelskega oddelka iz razreda prof. Eme Zapušek. Iz celovite zbirke Bachovih Koralov »Orgelska knjižica« so izvedli 11 skladb. Vsak protestantski koral je zavzenel najprej kot solistična vodilna melodija, sledila je zborovska obdelava, ki jo je dopolnila Bachova orgelska verzija. Andreja Golež, Blanka Gagulič, Jana Miklavžin ter Tomaž Se-všek so zaigrali po dve koralni obdelavi, Mojca Novak, Danijela Sevčnikar in Barbara Sevšek pa po eno. Vsi poustvarjalci so svoje delo opravili nadvse zavzeto in strokovno solidno. Tudi programska zasnova je bila pravilno intonirana, saj je tako oblikovan koncert kljub dvema uvodnima vokalnima pojasniloma akcentiran kot orgelski koncert. S tem večerom so velenjski glasbeni pedagogi in poustvarjal-ci pomembno obogatili startno akcijo Zavoda za šolstvo in šport (organizacija, prof. Franci Okorn), udeleženci pa so se nadvse zadovoljni razšli z željo po skorajšnjem nadaljnjem srečevanju. Saša Erelih-Mišo Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje NOCOJ: Gledališki abonma V domu kulture Velenje bo ob 19.30 MGL iz Ljubljane izvedlo satiro Luigija Pirandella: KAJ JE RESNICA. Režija: Dušan Jo-vanovič, igrajo: Boris Ostan, Jožica Avbelj, Marjeta Gregorač, Marko Simčič, Maja Šugman, Marjana Jaklič-Klajnšek in drugi. Vstopnice izven abonmaja 500 SIT. Vse obiskovalce opozarjamo, da se bodo vse gledališke in glasbene predstave začenjale točno ob napovedani uri. Med prireditvijo vstop v dvorano ne bo možen! KRALJ LEAR V ponedeljek, 30. novembra, bo naša karavana potovala v Cankarjev dom v Ljubljano na ogled gledališke predstave Kralj Lear. Avtor projekta: Radko Polič. Režija: Dušan Jovanovič. Odhod iz Velenja ob 17.35 izpred Rdeče dvorane. Cena 700 SIT in vstopnica 400 SIT. Abo-nenti imajo 20"n popust na vstopnino, če potujejo organizirano. V DEŽELI SEVERNIH MEDVEDOV V petek, 5. novembra, ob 19.00, bo v domu kulture v Velenju predavanje Daria Cortesa: V DEŽELI SEVERNIH MEDVEDOV. Predavanje bo spremljano z dvojno projekcijo barvnih diapozitivov. Vstopnice 200 SIT. Ponedeljek, 2. II. ob 20. uri RAJ (PARADISE) - ameriška drama. Režija: Mary Donag-hue. Vloge: Don Johnson, Mella-nie Griffith. Emocionalna drama zakonskega para, ki skuša preboleti osebno tragedijo ob izgubi otroka. Zgodba se dogaja med počitnicami v turističnem naselju z imenom RAJ. GALERIJA vabi na otvoritev razstave slik BORISA OBLIŠARJA Otvoritev razstave bo v petek, 30. oktobra 1992 ob 19. uri. Program: Duo Puerto Rico. Peter Lagudin in Slaven Ruka-vina kitara in vokali. Razstava bo odprta do 18. novembra 1992. LIR Trgovina z gradbenim materialom Imamo nov delovni čas: vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah od 13. do 18. ure. Tel: 063/855-646 SLftŠCZCRRRft HTETKH | Kersnikova 13, Velenje | (nasproti Erine Name) bo 1. novembra |zaradi praznika ZAPRTA! »Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka. REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA VELENJE Sekretariat za javne gospodarske zadeve Na podlagi določil 100. 101, in 102, člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS. št. 18/91-1), Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Uradni list RS, št. 18/92) in Pravilnika za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 18/92), po sklepu, ki ga je sprejel Izvršni svet SO Velenje na seji, dne 27. 10. 1992, Sekretariat za javne gospodarske zadeve objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM i. Socialna stanovanja se po tem razisu dodeljujejo upravičencem, ki so: — Občani občine Velenje in so državljani Republike Slovenije: — Delavci ali upokojenci, katerih skupni prihodek na člana družine ne presega višine, določene s predpisi s področja socialnega varstva Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati državljani, da so upravičeni do dodelitve socialnega stanovanja v najem po tem razpisu, so: — da državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik oziroma lastnik stanovanja oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja: — da ima državljan stalno prebivališče v občini Velenje; — da državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine; — da državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik premičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja. Vrednost primernega stanovanja se določi po normativu za primerno stanovanje, odvisno od števila družinskih članov upravičenca. III. Merila, ki vplivajo na obseg in časovno prednost pri pridobitvi socialnega stanovanja v najem se nanašajo na: — stanovanjske razmere — število ožjih družinskih članov — skupni prihodek na družinskega člana — premoženjsko stanje — socialno zdravstvene razmere Pri razreševanju vlog za pridobitev socialnega stanovanja v najem imajo prednost družine z več otroki, družine z manjšim številom zaposlenih, mlade družine, invalidi in družine z invalidnim članom, po vrsti invalidnosti in obsegu prizadetosti invalida. IV. Posebni pogoj, ki ga morajo izpolnjevati posamezne kategorije upravičencev do socialnih stanovanj v najem je mejni znesek skupnega čistega mesečnega dohodka na člana gospodinjstva, ki ne sme presegati pri: — samskih upravičencih 65 % neto dohodka na delavca v Republiki Sloveniji v preteklem letu. družinah z dvema ali več člani 50"« neto dohodka na delavca v Republiki Sloveniji v preteklem letu. mladih družinah (starost zakoncev ne sme presegati 30 let) 70% neto dohodka na delavca v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Poprečni neto osebni dohodek na delavca v Republiki Sloveniji je v preteklem letu znašal 10.322,00 SIT. V. Prosilci za pridobitev socialnega stanovanja v najem, morajo k vlogi, ki mora biti pravilno izpolnjena na predpisanem obrazcu, (ki ga dobijo na Sekretariatu za javne gospodarske zadeve) priložiti naslednja potrdila in dokazila: — potrdilo o državljanstvu (izda Občina Velenje), — potrdilo o stalnem bivališču (izda Občina Velenje), — potrdilo o premoženjskem stanju (izda občina Velenje) (potrdilo o premoženjskem stanju mora vsebovati tudi podatek glede imetništva lastnega avtomobila prosilca ali njegovih družinskih članov — podatek vnese Sekretariat za notranje zadeve), — potrdilo o neto osebnih dohodkih za leto 1991 za vse zaposlene družinske člane (po izdanem obrazcu), za upokojence bomo pridobili podatke iz evidence SP1Z Ljubljana, za prejemnike denarne pomoči kot edinega oz. dopolnilnega vira preživljanja izda potrdilo Center za socialno delo Velenje, — pisno izjavo prosilca o dohodkih izven delovnega razmerja za vse družinske člane, ki jo potrdi krajevna skupnost, — za vse družinske člane, ki niso zaposleni in so starejši od 15 let in se šolajo se predloži potrdilo o šoilanju, — za vse družinske člane, ki niso zaposleni in so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve je potrebno predložiti potrdilo Zavoda za zaposlovanje Velenje, ki v primeru nezaposljivosti osebe navede to dejstvo v potrdilo, osebe, ki živijo v izvenzakonski skupnosti morajo predložiti izjavo o času trajanja take skupnosti, — pisno izjavo prosilca o statusu samohranilke oz. samohra-nilca, — potrdilo o ločenem življenju staršev in mladoletnih otrok — izda Center za socialno delo Velenje (bivanje otrok v rejniških družinah, zavodu, oskrba v tuji družini), — trajna obolenja družinskih članov, ki so pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami prosilec dokazuje z izvidom zdravniške komisije. VI. Na podlagi tega razpisa bo upravičencem razdeljenih 8. stanovanj, vseljivih do konca leta 1992. Upravičencem se bodo dodelila tudi eventualno izpraznjena socialna stanovanja in stanovanja splošnega družbenega premoženja, ki niso predmet vračila po Zakonu o denacionalizaciji in se bodo izpraznila v času veljavnosti prednostne liste. Vil. Rok za zbiranje prijav po tem razpisu traja od 29. 10. 1992 do 30. II. 1992. Prijave prispele po tem roku in tiste, ki ne bodo opremljene z vsemi zahtevanimi potrdili, ne bodo upoštevane. Ponovno se lahko prijavijo vsi prosilci, ki so pred razpisom posredovali vloge, vendar morajo izpolnjevati pogoje po tem obvestilu. Na podlagi vloženih vlog bo upravni organ ugotovil upravičenost, opravil oglede stanovanjskih razmer in določil občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem ter jo objavil na enak način kot ta razpis. Vse ostale informacije v zvezi s tem razpisom dobite pri Sekretariatu za javne gospodarske zadeve občine Velenje, Titov trg I. telefon 856-151 US tel. 883 481) 888 480 faz 881 990 iji&Un ogCai., ocjCai v nal cai ENOSOBNO STANOVANJE ALI GARSONJERO, najamem. ® 852-121. KVALITETEN CVETLIČNI MED in smrekov med, nudim po ugodni ceni. Srečko Lamut Mozirje, Nove Trate 4, © 831-048. 2,5 HA OBDELOVALNE ZEMLJE, prodam. ® 0602-43-433 zvečer. LADO NIVO, letnik 1987, prodam. ® 831-653. PARCELO V OBRTNI CONI NAZARJE, z gotovimi temelji in vso dokumentacijo, prodam. © 831-653. BTV GORENJE, star 2 leti in glasbeni stolp Univerzum, zelo ugodno prodam. Šalek 102, stanovanje 10, Velenje. V CENTRU VELENJA, na Kraigherjevi, prodam garsonjero, velikost 23,5 m\ (CATV, toplovod, centralno ogrevanje.) ©27-111 interna 383 Matej od 6. do 14. ure ali 855-410 vsak dan. KUHINJO MARLES in garderobno omaro, ugodno prodam. © 858-649. OSEBNI AVTO R-4 GTL, ka-ramboliran levo spredaj, letnik 91/2, sobno kolo in radiator 110 x 10 x 4 rebra, prodam. ©854-131. ŠEST MESECEV BREJO KRAVO PRODAM. © 882-230. HLADILNIK (180 LITROV) z zamrzovalno omaro (100 litrov), dvoje vrat, dva kompresorja, ugodno prodam. Informacije ©855-450, 853-451. PLETILNI STROJ TOJOTA z dvajset karticami, ugodno prodam. © 851-386. ŠTIRI HRASTOVE SODE, po 200 litrov, stare 5 let, ugodno prodam. ©721-191 od 17. do 21. ure. prodam gnoj, prikolica 3000 SIT in Tomos avtomatic za 25.000 SIT. © 850-918, zvečer. Štedilnik gorenje 4 elektrika 2 plin, ugodno prodam. ©854-195. NUDIMO POMOČ PRI KOMUNICIRANJU in korespondi-ranju (nemščina) in posredovanje pri uvozno-izvoznih poslih. ©0602-53-413 popoldan. VW HROŠČA, letnik 1972, odlično ohranjenega, registriranega do februarja 1993 prodam. © 888-170. IŠČEM DELO NA GOSTINSKEM ALI KOMERCIALNEM PODROČJU. Izkušnje zagotovljene. © 893-144. TELEFONSKI PRIKLJUČEK v Velenju prodam © 882-805. PIŠČANCE IZ DOMAČE REJE, žive dobite takoj, očiščene po 3. 11. Kladnik, Skor-no 20, Šmartno ob Paki. Telefon 885-116. ŽLITE V BIVALNIH PROSTORIH imeti vedno svež zrak, brez primesi prahu, dima, smoga, virusov, alergenov, neprijetnih vonjav itd. Še posebej priporočamo ljudem z dihalnimi težavami, alergikom in asmatikom. Pokličite nas po telefonu 856-551. SP©gt03C£ Občina Velenje Srečko Zevart, Plešivec št. 25 in Cvetka Verboten, Šmartinske Cirkovce št. 19, Jože Miklavžina, Ravne št. 159 in Ivica Pečovnik, Sp. Razbor št. 49, Janez Krajnc, Občina Velenje — Zdravstveni dom: Zdravniki: Četrtek, 29. oktobra — dopoldan dr. Janežič, popoldan dr. Renko, nočni dr. Lazar. Petek, 30. oktobra — dopoldan dr. Bola, popoldan dr. Žuber, nočni dr. Kozorog in dr. Pir-tovšek. Soboto, 31. oktobra in nedeljo, 1. novembra — dr. Slavič, dr. V. Renko. Ponedeljek, 2. novembra — dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Rus in dr. Janežič. Zobozdravstvo: V nedeljo, 1. novembra — dr. Cvetka Rogan, od 8. do 12. ure v Dobrič št. 3 in Klavdija Videm-šek, Veliki vrh št. 46 Občina Mozirje: Aleksander Verbuč, roj. 1967, Mozirje, Praprotnikova ul. 18 in Stanislava Hlačun, roj. 1966, Mozirje, Praprotnikova ul. 18, Janez Zavolovšek, roj. 1970, Ho-mec-Brdo 20 in Tatjana Pečnik, roj. 1969, Trnovec 20, Ivan Goli-čnik, roj. 1969, Lepa njiva 60 in Nežika Usar, roj. 1966, Lepa njiva 46, Srečko Dobrajc, roj. 1948, Pongrac 91 in Marija Zvipelj, roj. 1953, Pongrac 91. Q SMRTI Občina Velenje Roza Pevec, roj. 1906, Celje, Lahovna št. 14, Avgusta Krajnc, roj. 1921, Škalske Cirkovce št. 21, Marija Ledinek, roj. 1913, Plešivec št. 48, Felicita Jeseni-čnik, roj. 1918, Mislinja, Gozdarska c. št. 173, Anton Kvartič, roj. 1919, Podkraj pri Velenju št. 39, Jakob Ločan, roj. 1903, Topolšica št. 39, Josip Martinčič, roj. 1940, Sp. Sečovo št. 84/a. Občina Mozirje Jože Knez, roj. 1915, Lačja vas 2, Marija Robnik, roj. 1913, Krnica 58, Neža Dešman, roj. 1930, Robanov kot 39, Jožef Naralo-čnik, roj. 1903, Ljubno ob Savinji, C. v Rastke 21, Ana Žuntner, roj. 1919, Nizka 25, Marija Verš-nik, roj. 1898, Tirosek 9. Iztrgati mladost iz življenja je kot, da bi letu odvzeli pomlad. Perikles ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega sina, brata, vnuka Nina Brunčiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, z nami čustvovali in se v tako velikem številu poslovili od njega, ga spremili na njegovi zadnji poti ter s cvetjem prekrili njegov grob. Žalujoči: vsi njegovi. Ko bom umiral, rad bi jeseni, takrat naj pride bela smrt k meni. Listje raz drevje bo zašumelo in mi zapelo pesem v slovo. (narodna) ZAHVALA Mnogo prerano in nepričakovano nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta Gusta Krajnc rojena RAZBORNIK 15. 8. 1921-19. 10. 1992 iz Cirkovc 21 Za nami in pred nami so dolgi dnevi žalosti, saj je kruto spoznanje, da nikoli več ne bomo slišali njenega glasu, občutili topline njenega srca in videli njenih pridnih rok, v naša srca zarezalo globoko rano. V teh težkih trenutkih so nam ob strani stali številni znanci, sorodniki in sosedje in nam lajšali bolečine. Vsem smo hvaležni za besede tolažbe, za prelepo cvetje, ki je zasulo njen zadnji dom, in za sveče, ki ji jih bomo prižigali v spomin. Posebno zahvalo izrekamo sosedom Šublovim, ki so bili z nami od trenutka, ko je njeno plemenito srce ugasnilo. Zahvala velja tudi govornikoma, gospodoma Krajncu in Pocajtu za besede slovesa, gospodu kaplanu za lep krščanski pogrebni obred, za dolgoletno zdravljenje pa zahvalo izrekamo dr. Zupancu. Tudi sodelavcem Era Standard in Gorenje Štedilniki se zahvaljujemo za izkazano spoštovanje do drage pokojnice in besede tolažbe. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili do groba in tako ovekovečili njeno zadnje slovo. Žalujoči: mož Slavko, otroci Slavka, Srečko in Jožica z družinami ter vnuki. dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enour-no prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 30. oktobra do 6. novembra — Rok Pečnik, dr. vet. med., Veterinarska postaja Šoštanj, tel.: 881-322. Občina Mozirje: Veterinarska postaja: Do 1. novembra — Marjan Lešnik, dr. vet. med., Mozirje, tel.: 831-219. Od 2. novembra do 8. novembra — Ciril Kralj, dr. vet. med., Ljubno, tel.: 841-410. ŠIVILJSTVO IN USNJENA GALANTERIJA »L & L« Stanetova 62, Velenje (za kinom). Tel: 857-608 del. čas: vsak dan od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Trgovin« z iMitnlm klasom Koroika 8 e, Velenje Tel.------ GRADBENO ELEKTRO STROJNE STORITVE, d.o.o. Lovra Kuharja 2, Velenje tel./fax.: (063) 852 028 ŠKORJANEC O avtosteklo O rezervni deli O odkup poškodovanih vozil ŠENTJUR, teL: 063/ 741 - 008 CCUC - TRGOVINO Mariborsko 115, teL: 38 - 811 _ USNJENA GALANTERIJA ^•oberl Pungartnik Topolšica 192 tel. 063 892-340 PRODAJALNA ftkfaft Dragomira RoSer 62382 MISLINJA 170/a TtL: 0602/ ■ 55-237 ^^telšek vjrosti< t išče Rečica ob Savinji tel. 063-831-416 KATJI V SLOVO Ljubila si življenje z radostjo brezmejno! Z njo presegala trpljenja usodo! Dozorel na polju je zlat žitni klas! Zajadral na krilih vetra rdeč list jeseni! Se utrnila na nebu srebrna zvezda! In poletela pod nebo neskončno bela ptica! Poletela h glasbi in k svetlobi večni! (Alenka Čas) UČENCI IN UČITELJI CENTRA SREDNJIH ŠOL VELENJE GRADITELJI KRITINO BRAMACUHKO NAXENEJE KUPITE V PODJETJU WIHAR COMMERCE ŠENTJUR NUDIMO TUDI DRUGE VRSTE KRITIN, LES ZA OSTREŠJA,ŽLEBOVE, ČRNE IN POCINKANE CEVI ITD. UGODNA PONUDBA SAVN IN BAZENOV. POKLIČITE NAS NA TEL. 063/741-144 IN SE PREPRIČAJTE 0 IZJEMNIH POGOJIH! Krajevna skupnost GORICA Veljka Vlahoviča 45 VELENJE PONOVNO RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO in natečaj za prodajo poslovnega prostora 1. Nedokončan poslovni prostor na ulici Veljka Vlahoviča št. 41 v Velenju. Prostor je namenjen za mirno dejavnost. Velikost prostora je 89,85 m2, izklicna cena zanj je 2.372.181,00 SIT. Prostor je nezaseden. Javna dražba bo 16.11.1992 ob 8. uri, v prostorih krajevne skupnosti Gorica, na ulici Veljka Vlahoviča 45, v Velenju. Ponudniki morajo plačati pred pričetkom dražbe varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun. Krajevne skupnosti Gorica št. 52800-645-66248 pri SDK Velenje. Dokaz o plačilu varščine morajo kupci predložiti do pričetka dražbe. Najboljši bo tisti ponudnik, ki bo ponudil najvišjo kupnino in ki bo opravljal v prostorih dejavnost skladno z razvojem Krajevne skupnosti. Kupnino bo moral kupec plačati v 30. dneh po izvedeni dražbi. Varščina se vračuna v kupnino, neuspelim udeležencem bo varščina vrnjena v 8. dneh po končani javni dražbi. Vse stroške v zvezi s to pogodbo (prometni davek) plača kupec. Interesenti se lahko seznanijo s podrobnejšimi pogoji po telefonu 855-231 int. 261. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete Jožefe Ograjenšek rojene JELEN, iz Šentilja, 19. 2. 1908-14. 10. 1992 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter izrečena sožalja. Posebna hvala gospodu župniku za opravljen obred in lepe poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru, govornikoma in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Hvala dr. Simonitiju in sestri Tatjani za obiske na domu. Žalujoči: mož Ivan, hčerki Ivanka in Pepca z družinama. 17. celjski večer V čigavih rokah so mediji in RTV Slovenija? Takšen je bil uraden naslov tokratnega, že 17. celjskega večera na Dobrni. Moderator večera, novinar Jože Volfand, je kot goste večera povabil Jelka Kacina, republiškega ministra za informiranje in predsedniškega kandidata Demokratske stranke, Ivana Biz- jaka, predsednika zbora občin in predsedniškega kandidata SKD, Tita Dobrška, glavnega urednika Dela in Draga Balačiča, urednika in novinarja Radia Slovenija. V pogovoru, ki se je pričel ob 20. uri, zaključil pa okoli 23. ure, smo slišali različne "Kaj veš o prometu" Letos manj šol in tekmovalcev V soboto je bilo na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju občinsko tekmovanje "kaj veš o prometu", ki sta ga organizirala svet za preventivo in vzjgojo v cestnem prometu in OS Antona Aškerca. Omenjeno tekmovanje se razlikuje od prejšnjih v tem, da je na njem sodelovalo manj velenjskih osnovnih šol in tudi tekmovalcev. Sodelovalo je le sedem osnovnih šol in tri usmeritve CSŠ, tekmovanja pa se niso udeležile osnovne šole Bibe Roecka iz Šoštanja ter Mihe Pintarja-Toleda in Šmar- tnega iz Velenja. Ali to pomeni, da na teh šolah premalo delajo prometni mentorji, ali pa mentorjev sploh nimajo? Drugače si namreč ni moč razlagati dejstva, da ne bi mogli pripraviti ekipe učencev, ki bi sodelovala na tem tekmovanju. Sicer to v vsakem primeru najbolj škoduje učencem, ki poleg drugega nujno potrebujejo tudi prometno vzgojo. Občinsko tekmovanje bilo v lepem vremenu zgledno pripravljeno SPV-ju in gostiteljici, osnovni šoli Antona Aškerca, ki je pripravila poglede in mnenja o tem, ali so mediji zrcalna slika tistega, kar se dogaja v Sloveniji in svetu, kašne "barve" so mediji na slovenskem, komu bi morali biti odgovorni javni mediji, kakšen naj bi bil položaj medijev v parlamentarni demokraciji....Vsem sogovorni- maluico za tekmovalce in vse potrebno, da je tekmovanje nemotewno potekalo. Svoje delo so dobro opravili tudi člani avto moto šole, velenjski policisti in drugi. Na kraju tekmovanja smo zaprosili zas dve kratki oceni. Najprej predsednika organizacijskega odbora tekmovanja Jožeta Zakoška. "Kljub temu, da niso nastopile vse šole, smo zadovoljni z znanjem, ki so ga nastopajoči pokazali, seveda pa bi lahko bili rezultati tudi boljši. Vsi, ki so bili zadolženi za izvedbo posameznih del, so naloge dobro opravili, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Današnjima zmagovalcema želim na državnem tekmovanju kar največ uspeha." Še ravnatelj OŠ Antona Aškerca Miha Macura: "Najprej moram pohvaliti SPV za iz- kom je bila skupna misel, da je le profesionalnost tista, ki lahko zagotovi samostojnost javnih medijev. V času, ko se približujemo volitvam, so ta vprašanja še toliko bolj prisotna, zato je bilo govora tudi o morebitnih pritiskih na javne medije, novinarje in urednike, veliko. Ob tem se je kot samoumevno zastavilo vprašanje, komu morajo biti odgovorna javna glasila; ali državi ali strankam ali komu drugemu? Z mnenjem Ivana Bizjaka, ki je na vprašanje odgovarjal prvi, so se strinjali vsi sogovorniki. "Na to vprašanje se da odgovarjat na tisoč načinov. Mediji morajo biti zavezani predvsem resnici. Obstajati pa bi moral tudi nek kontrolni mehanizem, ki bi to preverjal. Vendar lahko novinarja "na očeh" drži samo novinar. Drugi možni odgovor je samoumeven - naročnikom in uporabnikom. Pri tem odnosu pa deluje samo trg." Bojana Špegel, Stane Vovk Iz sodnih klopi Sedem mesecev zapora za več kaznivih dejanj Ivana Plečka iz Velenja, starega 22 let, je sodni senat velenjske enote Temeljnega sodišča Celje, ki mu je predsedoval sodnik Darko Repenšek, spoznal za krivega in ga zaradi treh kaznivih dejanj (nasilniškega obnašanja, poskusa kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi in nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine) obsodilo na skupaj 7 mesecev zaporne kazni, v katero je vštet čas, ko je bil v priporu. Sredi avgusta preteklega leta je Ivan Plečko v lokalu Čuk v Starem Velenju brez razloga udaril v obraz gosta M.B. in mu prizadel lažje poškodbe. Ivan Plečko, ki je bil od leta 1990 že štirikrat pravnomočno obsojen pri sodniku za prekrške zaradi kršitev javnega reda in miru, od tega trikrat z elementi nasilja, je ob prihodu policistov velenjske policijske postaje, tudi policistu prizadel lahko telesno poškodbo, ko je ta zahteval, da vstopi v intervencijsko vozilo. Sodišče je obravnavalo tudi dogodek, ko si je v maju leta 1990 iz čuvajnice Pekarne Klasje prilastil kasetofon, v avgustu pa je v Erini Železni-ni vzel 8 litrov zaščitne barve za les Beltop. Za ta zadnji dogodek je sodišče obsodilo tudi Stojana Rajha iz Velenja, starega 22 let, zaradi napeljevanja h kaznivemu dejanju tatvine. Ta je Ivanu Plečku dejal, da potrebuje barvo za les, da zanekrat nima denarja, in če bi lahko zanj barvo priskrbel v Železnini. Pokazal mu je vhod, skozi katerega bi lahko barvo neo-pazeno vzel iz trgovine, on pa bi mu za to uslugo nekaj plačal. To je Plečka spodbudilo k dejanju. Zaradi tega je sodišče tudi Rajha obsodilo na pogojno kazen štirih mesecev zapora, ki pa se ne bo izvršila, če v preizkusni dobi dveh let ne stori novega kaznivega dejanja. (mkp) ^JiHiiiIth] \mmnm radijskih postaj Prejšnji teden je bilo v Slovenj Gradcu tretje srečanje lokalnih radijskih postaj Slovenije. Začel ga je predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan, ki jc sodeloval v javni radijski oddaji, ki so jo pripravili vsi "lokalci" skupaj in jo prenašali preko svojih frekvenc po vsej Sloveniji. Sicer pa je bil festival tudi tekmovalnega značaja. Izmed šestnajstih prijavljenih se jc uvrstilo Velenje na šesto mesto. Tretji mesti pa smo dosegli v kategoriji komentar in kontaktna oddaja. Na prvo mesto se je uvrstil Murski val iz Murske Sobote, drugo in tretje mesto pa si delita Radio Celje in Koroški Radio. vedbo tekmovanja, menim, da bi se lahko marsikatero društvo, ki prav tako dela prostovoljno, zgledovalo po pridnosti tega sveta. To tekmovanje služi kot vzgojni motiv prometne preventive. Še zlasti, če vemo, da so prav mladi najbolj ogroženi v prometu. Zdaj nas čaka še seminar za učence prometnike in voznike koles z motorjem." Rezultati tekmovanja - 5.in 6.razredi: 1.Dejan Hro-vat (AA), 2.Aleš ' Sevšek (Livada), 3.Dušan Čuš (BM); 7.in 8.razred: 1.Grega ledinek, 2.Matjaž Zavolovšek (oba AAj, 3.Gregor Podlešek (GŠ); CSS: 1.Mihael Hrastelj, 2.Andrej Gradišnik, 3.Barni Čas. Ekipno je bila najuspešnejša OŠ Antona Aškerca, državnega tekmovanja pa se bosta udeležila Grega Ledinek in Mihael Hrastelj. B.Mugerle Za vajo zagorelo v lesnih polizdelkih Promet ni veliko oviral V oktobru, mesecu varstva pred požarom, so velenjski gasilci že drugič izvedli gasilsko reševalno in taktično vajo. Tokrat je bila na objektih podjetja lesnih polizdelkov Rudnika lignita v Velenju. Namen vaje je bil preveriti kako hitro lahko gasilska vozila pripeljejo na kraj požara v največji prometni konici, kako so gasilske enote usposobljene v primeru morebitne eksplozije in razlitja nevarnih snovi, preveriti sistem obveščanja in javljanja, kako črpati vodo iz bližnje Pake in končno reševanje ogroženih delavcev iz podjetja in požarno zaščititi sosednje objekte. Vajo sta pripravila in jo nadzirala referent požarne varnosti RLV Milo-rad Šikman in poveljnik OGZ Velenje Avgust Oblak. Na vaji je sodelovalo 124 gasilcev z dvajsetimi vozili iz gasilskih društev RLV, Šoštanj Reševanje brez lestve ne gre o bela kronika Ukradel jeans jakno Sredi prejšnjega tedna, v dopoldanskem času, je neznanec "obiskal" osnovno šolo Šalek v Velenju. Da ne brez razloga, je ugotovila učenka N.S., saj je ostala brez svoje jeens jakne, vredne okrog 6000 tolarjev. Izmaknil okrog 35 tisoč SIT vreden paket Kaj bo storil dolgoprstnež z ukradenim paketom, ne vemo. Vemo pa, da se je neljubi dogodek dogodil raznašalki pošte v sredo, 21. oktobra, nekaj po pol deveti uri dopoldan. Ta je postavila svoje kolo k steni stanovanjskega bloka Kardeljev trg 2 ttr odšla v notranjost bloka, da bi razdelila pošto. Neznanec je izkoristil njeno odsotnost in ji s kolesa odnesel paket, v katerem so bila stekla za očala za Optiko Rožič. Vredna so bila približno 35 tisoč tolarjev. Znesli so se nad brunarico V noči na 24. oktober so -zaenkrat še neznanci - vso svojo odvečno energijo "odložili" na brunarico ob smučarski skakalnici v Velenju. Ta je last M.M. iz Ljubljanske ceste v Velenju. Razbili so vrata, stekla na oknih, v notranjosti vse steklene predmete, na vrtu pa so se lotili dveh manjših drevesnih sadik. Za najmanj 20 tisoč tolarjev škode so povzročili s tem svojim vanda-lizmom. Vse kaže, da so to storili mladoletniki. Policisti so jim menda že na sledi. Kriminalka, veselica ali... Težko bi se opredelili, kam sodi dogodek , do katerega je prišlo 25. oktobra. Okrog pol enih zjutraj je poklical na velenjsko policijsko postajo A.R. iz Foitove v Velenju. Povedal je, da je bil udeležen v prometni nesreči v Šentilju, drugi udeleženec pa naj bi s kraja nesreče pobegnil. Uspelo mu ga je dohiteti, takrat pa so "zapele" pesti. Na kraj dogodka sta odšli dve policijski patrulji in ugotovili, da naj bi nesrečo povzročil Darko Ocepek (25 let) iz Kavč. Trčil je v osebni avtomobil, ki ga je vozil 22- letni Andrej Rauter iz Foitove 8 v Velenju. Ker naj bi se povzročitelj nesreče odpeljal dalje, je Rauter (kot smo že zapisali) odpeljal za njim in ga v Arnačah tudi dohitel. Tam pa je prišlo do pretepa med obema udeležencema v prometni nesreči in tudi med sopotniki v obeh avtomobilih. To so bili : S.T. in T.T. iz Arnač, M.R. in M. S (oba iz Velenja). Pri tem je menda T.T. zagrabil sekiro - našel jo je na kmetiji, pri kateri se je vse to odvijalo in z njo grozil ostalim. Udaril pa naj bi tudi Andreja Rauterja. Po dveh urah je policijskima patruljama uspelo zadevo pomi- riti, njihov trud pa seveda za udeležence v vsej zadevi ne bo zastonj. Tako bodo za Ocep-ka napisali-prijavo sodniku za prekrške zaradi povzročitve prometne nesreče, ostali pa bodo morali k sodniku za prekrške zaradi kršenja javnega reda in mira. Za T.T. pa sledi še ovadba na sodišču. Tja bo moral zaradi kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem v pretepu ali prepiru. Vsi so bili menda za nameček "v rožcah". A-banko oškodoval za 66 tisočakov 26- letni K.S. iz Velenja bo v kratkem moral na temeljno javno tožilstvo. Razlog za to pa naj bi bila izdaja večjega števila nekritih čekov letos poleti. S tem naj bi oškodoval A banko iz Velenja za približno 66 tisoč tolarjev. Poleg tega pa naj bi se zagovarjal še za kaznivo dejanje zatajitve. Delovna organizacija, v kateri je bil omenjeni zaposlen, je namreč pomotoma nakazala na njegov tekoči račun 120 tisoč tolarjev. Kljub temu, da ga je na stotjeno napako opozorila, jih je K.S. porabil. Hladil se je na policiji V primernih prostorih na velenjski policijski postaji se je 21. oktobra zvečer "hladil" MJ. iz Velenja. Tja so ga privedli policisti zato, ker je pod vplivom alkohola pretepal svojo bivšo ženo. Prav tako se ni zmenil za opozorila policistov, za nameček pa ji je še grozil, da jo bo ubij. Noč je preživel torej na policijski postaji. Opravka bo imel še s sodnikom za prekrške. Okrog 100 tisoč SIT škode Ta ponedeljek, okoli 15.30 ure, je Miran Gorenc (33 let) iz Velenja vozil iz Celja proti Velenju. V križišču Foitove in Šaleške ceste je zavijal levo ter pri tem izsilil prednost nasproti vozečemu lastniku osebnega avtomobila Andreju Celecu (35 let) iz Velenja. V nesreči se je Gorenc lahko telesno poškodoval. Pomoč so mu nudili v velenjskem zdravstvenem domu. V nesreči je nastalo tudi za okrog 100 tisoč tolarjev škode. Obračun s pestmi Prejšnji torek je prišel na velenjsko policijsko postajo D.J. iz Šoštanja. Povedal je, da ga je v videoteki Herbi v Šoštanju pretepel D.K. preprosto zato, ker se mu je zdela cena za izposojo videokasete previsoka. Zaradi "obračuna" s pestmi se bo D.K. zagovarjal pred sodnikom za prekrške. "Divje" mladoletnice 22. oktobra, malo pred osmo uro zvečer, sta se na velenjski policijski postaji mudili mladoletnici J.P. in K.Š. iz Velenja. Povedali sta, da sta bili deležni "batin" pred Centrom srednjih šol v Velenju. Poticisti so ugotovili, da so ju preteple mladoletnice J.R., S.S. in dekle z imenom M. (vse iz Velenja), za katero policisti še poizvedujejo. mesto, Lokovica, Pesje, Gaberke, TUŠ,^ Topolšica, Paška vas in Šmartno ob Paki, vsa iz šoštanjskega gasilskega sektorja. Na kraj požara je zadnje vozilo prispelo v 16 minutah, kljub največji prometni konici ob 13.uri in 4o minut. Sodeloval je tudi Zdravstveni dom Velenje ;z reševalnim vozilom, velenjski policisti pa so usmerjali promet. Vajo so si z zanimanjem ogledali republiški in občinski inšpektor, predstavniuki OGZ Velenje, vodilni RLV-ja in drugi. Za kratko oceno smo zaprosili enega od načrtovalcev vaje Milorada Šikmana, ki je povedal: "Opazovalci in vodje gasilskih enot so vajo ocenili za uspešno. Tudi sam menim, (da je uspela, čeprav so se gasilci najprej spoprijeli z gostim prometom, sicer pa bomo vajo še podrobno analizirali." B.Mugerle