GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES" LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA GOSPODARJENJE V LETU 1978 PRED NAMI JE IZREDNA ŠTEVILKA NAŠEGA GLASILA. NAMENJENA JE INFORMIRANJU DELAVCEV O ZAKI JUČNEM RAČUNU TOZD IN DO' z ATO NAJ BI SE Z NJO SEZNANIL VSAK DELAVEC. LE DOBRO SEZNANJENI SE BOMO DELAVCI LAHKO VKLJUČEVALI V RAZPRAVO O GOSPODARJENJU IN POSLOVANJU O PRETEKLEM LETU IN GA KRITIČNO OCENILI. LETO 1978 JE V MARSIČEM PREOKRETNICA TAKO ZA DO V CELOTI KOT ZA NJENE TOZD. V PRETEKLEM LETU SMO SPREJELI VRSTO SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV, KI POMENIJO NE SAMO ČISTEJŠE IN PRAVIČNEJŠE DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE MED TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI, TEMVEČ V MARSIČEM NOV NAČIN OBRAVNAVANJA DELA IN DELAVCA. MORAMO REČI, DA JE ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1978 ODRAZ NOVIH SAMOUPRAVNO DOGOVORJENIH NAČEL IN DA POTRJUJE‘ PREDVSEM KAR ZADEVA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA, PRAVILNOST LE-TEH. GOSPODARJENJE JE POSTALO Z ZAKONOM O ZDRUŽENEM DELU NEODTUJLJIVA PRAVICA IN DOLŽNOST VSAKEGA DELAVCA. TO PA LAHKO RESNIČNO POSTANE SAMO, ČE JE DELAVEC DOBRO INFORMIRAN IN SE ZNA PRAVILNO ODLOČATI. KER JE GOSPODARJENJE ZELO KOMPLEKSNO IN PREPLETENO, JE PRAV, DA IZLUŠČIMO V NJEGOVEM OBRAVNAVANJU TISTE PODATKE, KI OMOGOČAJO RAZUMEVANJE IN OCENO VSEH DRUGIH SESTAVIN GOSPODARJENJA. NAMEN TEGA POROČILA JE PRAV TA' DA IZLUŠČI MO TISTE KAZALCE, KI OMOGOČIJO KOMPLEKSNO OCENO GOSPODA R JENJA. INFORMACIJA KAKRŠNA JE PRED VAMI, JE OBLIKOVNO IN VSEBINSKO NOVA IN PRVA TE VRSTE. PREDSTAVLJALA NAJ BI TRAJNO OBLIKO OBVEŠČANJA DELAVCEV O GOSPODARJENJU IN POSLOVANJU NE SAMO OB KONCU LETA, TEMVEČ TUDI MED LETOM. UPAMO, DA JE DOVOLJ POENOSTA VLJENA, NARA l/NA IN RAZUMLJIV A. 1. S planom za leto 1978 smo si delavci v TOZD TPI in žaga Soteska zadali predvsem dva osnovna planska cilja in sicer: — v proizvodnji plastificira-nih iveric v največji možni meri izkoristiti strojne kapacitete (obratovanje v 3 izmenah in 11 prostih sobotah) ter tako izdelati 500.000 m2 plastificira-nih iveric. — investicijo (obnovo) žage čimprej zaključiti in od avgusta naprej v njej proizvesti 5.520 m3 jelovega žaganega lesa. Z dodatnimi ukrepi za izboljšanje rezultatov dela (povečanje dohodka) smo si zastavili še za 5 % povečati proizvodnjo pla-stificiranih iveric in ustvariti prihranke na surovinah in re-promaterialu za 1 %. Zastavljene cilje pa sedaj po zaključku leta 1978 ocenjuje mo takole: 1.1. Proizvodnja plastificira- 462.073 m2 tega proizvoda, v izpolnjevanja pogodb in rokov letu 1978 pa 545.587 m2. To je (izjema je tudi dobavitelj stroj-za 83.514 m2 ali 18,1 % več. ne opreme in izvajalec gradbe-Ocena je: Velika pripravljenost nih del). &£££&?&!• "a * 0£ssfc£SSli5£: 1.2. Proizvodnja žaganega !e- rM, r. *= Tn7n , 7aradi nrav sa v letu 1978 s j) 1 oh ni stekla, t vodenj v TOZD sta zaradi prav ker obnova žage ni bila zaklju- Jgg°(g>cj; Mrfem od teh ti koncu februarja tega leta. Kje iskati vzroke zato, da nam je v preteklem letu izpadla celotna planirana količina žaganega lesa, ki predstavlja 15,3% letnega plana TOZD? Vzroki bi bili predvsem tile: gradbena dela za obnovo žagalnice so se začela z zakasnitvijo (začetek 3. 4. 1978), kar je delno tudi posledica počasi pripravljene dokumentacije za investicijo (investicijska služba v Novolesu, Biro ;za lesno industrijo Ljubljana itd.). Zataknilo seje pri sklepa- nih iveric je bila po količini ;nju pogodb z domačimi proiz-večja za 9,1 % (izpolnitev plana vajalci strojne opreme, dogovor- 109,1 %). Izdelali smo 545.587 m2 tega proizvoda in s tem izpolnili in presegli še plan dodatnih ukrepov za 4,1 %. Vendar to ni bilo lahko doseči. Z obstoječo delovno silo in proti koncu leta delno še s pomočjo delavcev iz TOZD TVP smo še večkrat organizirali proizvodnjo na proste sobote in celo nedelje. Naj bo omenjeno še to, da smo v letu 1977 proizvedli jeni pogodbeni rok za dobavo opreme 10. 8. 1978 je bil uresničen šele v začetku decembra. Zato je nastal popoln izpad planirane proizvodnje žaganega lesa in s tem tudi za omenjenih 15,3% manjša proizvodnja v TOZD. Ocena je: zelo slab odnos večine tistih, ki smo ali so bili zadolženi za pripravo in izpeljavo rekonstrukcije žagalnice, do dela in zadolžitev, ter neuspešna), tudi v tem smislu vplivali na dosežene rezultate, pričakovanja in želje cele TOZD. Bistveno važno pa je, da je mnogo vplivnejša proizvodnja plastificiranih iveric (pribl. 85 % vpliv na zastavljeni plan) dala zelo dobre rezultate in je tako skoraj v celoti pokrila izpad vseh rezultatov dela iz proizvodnje žaganega lesa. Rezultati uspešnosti gospodarjenja v celi TOZD so torej približno enaki pričakovanim. Kljub temu, da smo fizični obseg planskih ciljev za leto 1978 v TOZD dosegli samo z 32,4 %, pa je celotni dohodek skoraj dosežen, saj je izpad samo 0,6 %. To je predvsem na račun večje in hitrejše možnosti ustvarjanja večje vrednosti pro-* izvodnje v proizvodnji plastificiranih iveric kot pri proizvodnji , žaganega lesa. Da so porabljena sredstva za delo precej nižja kot je predvideval plan, je največ zaradi vpliva dosežene fizične proizvodnje. Dohodek je soraz- merno dober in je večji od planskega za leto 1978, pa tudi od dejanskega v letu 1977. Vpliv na večji dohodek pa izvira predvsem iz dobrega gospodarjenja s porabljenimi sredstvi za delo. Najvažnejše pri vsem tem pa je to, da smo ustvarili za pribl. 10% večji čisti dohodek kot smo si ga zastavili. 3. V želji, da si postavimo čistejše temelje za gospodarjenje, smo si v preteklem letu postavili veliko ciljev. Te cilje smo uresničevali s pripravami in sprejetjem mnogih samoupravnih aktov, ki urejajo dohodkovne odnose in druge samoupravne odnose ter delitev sredstev za osebne dohodke. Akte smo torej sprejeli, večji del vsebine teh aktov uporabljamo, so pa še nekatere ovire, da jih ne v popolnosti. Vzroki za to so predvsem tehnične narave in možnosti. Bistveno pomembno je, da imamo novo vrednotenje zahtevnosti dela, da imamo, kjer je le možno, vpeljane norme in enoto proizvoda, da delimo osebne dohodke po vloženem delu in nasploh poskušamo vpeljati in delati tako, kot nam narekujeta nova ustava in zakon o zdmženem delu. To, kar smo na tem področju dosegli, nas ne bi smelo uspavati, kajti naš nadaljnji cilj je, da v samoupravnih odnosih uredimo res vse. NEKATERI KAZALCI USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA 1. PROIZVODNJA Fizični obseg proizvodnje v TOZD ni bil dosežen. Izpad je za 7,6 %. V popolnosti je izpadla proizvodnja žaganega lesa, ki je bila v planu za leto 1978 udeležena s 15,3 %. Vzrok za ta izpad je samo eden, in to: uspešna, saj je večja za 45.587 m2 (za 18,1 %). S tolikšnim povečanjem v tej proizvodnji je bilo nadoknađeno 50% kompletnega izpada proizvodnje žaganega lesa. Večja proizvodnja plastificiranih iveric je bila do- DEJANSKA PR0IZ. 1978 PLANIRANA PR0IZ. 1978 DEJANSKA PR0IZ 1977 30 60 90 100 VREDNOST PROIZVODNJE PO CENAH ZA LETO 1978 OBSEG IN VREDNOST PROIZVODNJE 1 2 3 4 5 6 7 NAZIV PROIZVODA ENOTA MERE DEJAN. PROIZV. 1977 PLAN. PROIZV. 1978 INDEKS 43 DEJAN. PROIZV. 1978 INDEKS 6:4 PREDALI 434 908 500 000 115,0 525,400 105,1 ŽLI 5 809 5 520 95.0 / / VREDNOST PROIZVOD. DIN * 73 552 76 477 103.9 70702 92.4 * po cenah v letu 1978 nedokončana investicijska izgradnja žagalnice, ki bi po planu morala začeti s poskusno proizvodnjo v avgustu. Mnogo večji planski vpliv (84,7 %) je imela proizvodnja plastificira-nih iveric, ki pa je bila zelo sežena zaradi velike izrabe možnega delovnega časa in strojne opreme (3-izmensko delo skozi vse leto, obratovanje v 17 prostih sobotah in nedeljah) in večjo proizvodnjo po izmenah, t.j. večjo storilnostjo. 3. PRODUKTIVNOST Z ZAPOSLENI IN IZKORIŠČANJE ČASA ZAPOSLENOST IN IZKORIŠČANJE DELOVNEGA ČASA LETO Število (ure) 1977 t LETO Število (ure) 1978 Tl DELO 147.691 8l.O 131.325 81,4 DOPUSTI IN DRŽAVNI PRAZNIKI 20.400 11,2 18.004 11,2 BOLEZNINE IN NEPLAČANI IZOSTANKI 14.347 7,8 12100 74 ŠTEVILO ZAPOSLENIH 78 68 Iz tabele je razvidno, da je bilo povprečno število zaposlenih v TOZD za 13 % manjše kot v letu 1977. Vzrok za zmanjšanje je prenehanje proizvodnje žaganega lesa zaradi požara v letu 1977. stanja v primerjavi s preteklimi obdobji. Produktivnost na zaposlenega delavca se je v letu 1978 proti letu 1977 močno povečala. Vpliv zmanjšanja števila delavcev in neproizvajanje žaganega lesa ni bistveno omembe vreden, ker tudi vrednost te proizvodnje predstavlja visoko proizvodnjo na zaposlenega delavca. Vedeti pa moramo, da se z začasno ukinitvijo žagarske proizvodnje število zaposlenih v režiji ni bistveno zmanjšalo (za 7 %). Torej odpade vseh okoli 10% in še nekaj več (večja TOZD-ova režija na samo proizvodnjo plast, iveric) povečanja produktivnosti na delavce v proizvodnji plastificiranih iveric. Ta visoka raven produktivnosti je bila sicer po mesecih nihajoča, največja v prvih 4 in zadnjih 3 mesecih leta, najmanjša pa v juliju in avgustu. Praktično je bila obremenitev za vse delavce v proizvodnji plastifici- VREDNOST PROIZVCONJL NA ZAPOSLENEGA / OOO DIN ranih iveric v letu 1978 v primerjavi z nekaterimi TOZD Novolesa in zunaj njega dosti večja, lahko bi rekli prevelika, zato ni pričakovati še kakšnega povečanja v prihodnjem obdobju. V letu 1978 je bilo v 819 izmenah proizvedenih 5.349.000 tm proizvodov plastificiranih iveric. Iz tega sledi, da je v povprečju vsaka izmena (8 ur) izdelala 6.530 tm, kar je več kot je poprečje za državo proizvajalko naše tehnologije, t.j. Zah. Nemčijo, ki je bila doslej najmočnejša po storilnosti in produktivnosti v tej vrsti proizvodnje. 4. GOSPODARJENJE Z MATERIALOM Delavci iz te proizvodnje so bili zaposleni v TOZD Žaga Straža, ki je na ta račun obratovala v 3 izmenah. Razlog za to, daje bilo efektivnih ur v 1. 1978 manj, je manjše število zaposlenih v TOZD. Skupni delež efektivnih ur v celotnem razpoložljivem času je v letu 1978 nekaj boljši oz. večji kot v preteklem obdobju. Časa, porabljenega za državne praznike in letne dopuste, je bilo sorazmerno toliko manj kot delavcev. Delež bolezni in neplačanih izostankov se je zmanjšal za 5,2%, kar ugotno vpliva na boljše izkoriščanje delovnega časa. Naplačanih ali neopravičenih izostankov skoraj ni bilo. V celoti je bil odnos do dela dober, ni opaziti nazadovanja, temveč rahlo izboljšanje Iz razpredelnice je razvidno, da je bila za dejansko proizvodnjo v letu 1978 planirana poraba nekaj višja kot je bila dejanska poraba. Torej so bili ustvarjeni prihranki v višini 243.000 din, kar predstavlja 0,5 %-pri-hranek. pa n- enak0_ merno za vse vrste materialov in so tudi primeri, kjer je poraba prekoračena. Do prekoračitev je prišlo pri porabi ivernih plošč. Normativ 0,0153 m2 je bil prekoračen in je dejanska poraba 0,0155 m2 za m2 proiz- voda, to je za 1,3% več. Pri drugih važnejših materialih ni bilo prekoračitev, temveč prihranki in sicer: poraba PVC folije je bila za 3,7 % nižja, lepila za PVC folijo je bila za 4,4 % nižja, lepila za mozaike za 7,1 % nižja in ostalih manjših repromaterialov za okoli 2 % nižja. Da je prišlo do prekoračitev pri porabi ivernih plošč, sta predvsem dva vzroka in sicer: slaba kvaliteta ivernih plošč in nadomestitve nekaterih dimen- zijsko nepravilno izdelanih profilov (škart in reklamacije). Splošna ugotovitev za porabo surovin in materialov bi bila, da so bila prizadevanja za manjšo porabo, vendar pri porabi ivernih plošč ni bilo uspeha. Pri materialnem delu fiksnih stroškov pa z ozirom na to, da fizični obseg proizvodnje ni bil dosežen, tudi poraba tega ne bi smela biti večja kot omenjeni fizični obseg. Poraba bi lahko bila le v višini 92,4 %, dejanska pa je 95,7 %, t.j. za 3,3 % prekoračitev, ne pa kot je v tabeli prikazano, da je celo prihranek za 134.000 din. Ugotovitev je, da je bila temu delu stroškov posvečena premajhna pozornost. Celotni rezultat gospodarjenja z materiali pa nam pokaže, da so vendarle ustvarjeni prihranki, čeprav minimalni, v vrednosti 234.000 din ali 0,5 % in se ocenjujejo kot zadovoljivi. GOSPODARJENJE Z MATERIALOM VRSTA STROŠKA PLAN 1978 DEJANSKO 1978 ODSTOP. v 000 DIN INDEKS -SUROVINE 22.482 22 903 -421 101.9 -MATERIAL 22 774 22.244 + 530 97.7 -MATERIALNI DEL FIKSNIH STROŠKOV 3.133 2.999 + 134 95.7 SKUPAJ 48.389 48 146 + 234 99.5 USTVARJENI PRIHODEK IN RAZPOREJANJE DOHODKA prihodek materialni stroški, amortizacija dohodek svobodna me njava - SIS, -DSSS z akonske obveznosti pogodbene obveznosti čisti dohodek osnove za razporejanje ČD sredstva rezerv načela razporejanja ČD koeficient pove Čanja 1,526 Celotni prihodek je v denarni obliki izražena vrednost proizvodov, prodanih na trgu. Celotni prihodek je rezultat dela, vgrajenega v izdelke in uspešnosti gospodarjenja in upravljanja z materialnimi sredstvi za delo. Je rezultat poslovne uspešnosti TOZD. Sestavine ustvarjenega prihodka so materialni stroški, amortizacijski stroški, dohodek in čisti dohodek. Od prihodka odštejemo najprej stroške za porabljeni material in amortizacijska sredstva. Razliko predstavlja dohodek temeljne organizacije. Obseg ustvarjenega dohodka in primerjavo z dohodkom leta 1977 prikazuje tabela A. Dohodek razporejamo za skupne in splošne družbene potrebe, določene z zakonom, sprejete s samoupravnimi sporazumi in dogovorjene na podlagi pogodbenih ali drugačnih obveznosti. Iz dohodka poravnamo najprej obveznosti do temeljnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti izobraževanja, kulture, znanosti in druge dejavnosti skupnega pomena, obveznosti do delovne skupnosti strokovnih služb, zakonske obveznosti (davek na dohodek in druge) ter pogodbene in druge obveznosti (članarine in prispevke združenjem, premije za zavarovanje družbenih sredstev itd.). V tabeli B so prikazane nekatere pomembnejše obveznosti TOZD, ki smo jih poravnali iz dohodka. Ko odštejemo od dohodka vse zgoraj naštete obveznosti, ostane čisti dohodek (ČD). Čisti dohodek je osnova za ustvarjanje rezerv, sredstev za razširitev materialne osnove dela (akumulacije), razporejanje sredstev za osebne dohodke (iz živega in minulega dela) in sredstev za skupno porabo. Pri razporejanju čistega dohodka upoštevamo naslednje osnove: — opravljeno živo delo — uporabljena sredstva za proizvodnjo (minulo delo) Osnove za razporejanje čistega dohodka so prikazane v tabeli C. Najprej razporedimo iz ČD sredstva rezerv, kot to določa zakon. Tako zmanjšani ČD razporejamo po načelih iz našega samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in ČD: a) izhodišče za razporejanje in razmerje med minimalnim osebnim dohodkom (min. OD) in minimalno akumulacijo (min. AK). ČD, ki zagotavlja le min. OD in min. AK je minimalni ČD (min. ČD). b) v kolikor je ustvarjeni ČD večji od min. ČD, razporejamo relativno več za akumulacijo kot za osebne dohodke (OD). c) kolikor večji je ČD v primerjavi z min. ČD, toliko večji je tudi delež za OD iz minulega dela. Če je dosežen le min. ČD, sredstev za OD iz minulega dela ni. Čim večja je stopnja relativnega dohodka (razmerje med ČD in min. ČD), toliko več namenjamo za akumulacijo in OD iz minulega dela. V tabeli D so označena merila, ki jih uporabljamo za proporcionalno razporejanje ČD, v tabeli E pa je prikazan postopek ugotavljanja stopnje relativnega dohodka. Na osnovi meril iz tabele D in stopnje relativnega dohodka (tabela E) izračunamo osnovo za proporcionalno povečanje vseh treh deležev, na katere razporejamo ČD. Osnova za proporcionalno povečanje teh treh deležev je seštevek min. OD, povečane akumulacije (iz tabele D) in OD iz minulega dela (iz tabele D). Iz primerjave ustvarjenega ČD in seštevka osnov ugotovimo koeficient za povečanje posamezne osnove, t.j. min. OD, povečane akumulacije in OD iz minulega dela. Razpoložljiva sredstva, ki jih razporejamo v te tri namene, so prikazana v tabeli G. RAZPOREDITEV PRIHODKA IN DOHODKA CELOTNI PRIHODEK IN DOHODEK 1977 000 din 1978 000 din ODSTOTEK POVEČANJA CELOTNI PRIHODEK 67.509 73.693 109 MATERIALNI STROŠKI IN AMORTIZACIJA 47. 409 51.972 110 DOHODEK 20.100 21.721 108 PORAVNAVANJE OBVEZNOSTI IN DOHODKA 1977 OOOdin 1978 OOOdin ODSTOTEK POVEČANJA SVOBODNA MENJAVA /SIS/ 1.540 1.611 105 SVOBODNA MENJAVA /DSSS/ 2 404 1.207 50 OBRESTI OD KREDITOV 993 1.068 108 ZAVAROVALNE PREMIJE 148 258 174 DRUGE OBVEZNOSTI 1.740 1.988 11 4 ČISTI DOHODEK 13.274 15.588 117 OSNOVE IN MERILA ZA RAZPOREJANJE ČD OSNOVE ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA VREDNOST / OOOdin/ VSA UPORABLJENA SREDSTVA 28 231 SREDSTVA USTVAR. Z DELOM DELAVC.V TOZD /LASTNA SRED / 19.762 MINIMALNA AKUMULACIJA /5% OD VSEH SREDSTEV/ 1 412 MINIMALNO OVREDNOTENO DELO /MIN OSEBNI DOHODEK/ 6.117 ČE JE ČD VEČJI KOT MINIMALNI ČD/STOPNJA RELAT. DOHODKA/ I00 110 140 160 19! 180 5 200 JE OSNOVA ZA AKUMULACIJO NA VSA SREDSTVA 5% 5.4% 6.6% 7.47. 8 8.27. 957. 97. JE OSNOVA ZA OD IZ MINULEGA DELA IZ LASTNIH SREDSTEV 0% 0.6% 2.4% 367. 5. 487. 9 7. 67. RAZPOREDITEV ČISTEGA DOHODKA UGOTAVLJANJE STOPNJE RELATIVNEGA DOHODKA MINIMALNA AKUMULACIJA MINIMALNI OD SKUPAJ MINIMALNI ČD 1412 6 169 7.581 DEJANSKI ČD 15.045 STOPNJA RELATIVNEGA DOHODKA 198.5 OSNOVE OSNOVE SKUPAJ MINIMALNI OD POVEČANA AKOMUL ACI JA /IZ TABELE D/ OD IZ MINULEGA DELA /IZ TABELE D/ S 169 2527 1166 - SREDSTVA ZA OD IZ ŽIVEGA DELA SREDSTA ZA AKUMULACIJO SREDSTVA ZA OD IZ MINULEGA DELA MINIMALNI OD KOEFICIENT AKOMULAC1 JA IZ TABELE F* KOEF. OD IZ MINULEGA DELA IZ TABELE F * KOEF. 9411 3855 1779 sredstva akumulacije sredstva skupne porabe osebni dohodki Iz sredstev akumulacije razporedimo najprej zakonska sredstva v obliki posojila kot pomoč manj razvitim. Sredstva za osebne dohodke iz živega in minulega dela razporejamo še na del za skupno porabo in osebne dohodke delavcev. Sredstva sklada skupne porabe oblikujemo z odstotkom, določenim s planom in upoštevajoč medsebojno solidarnost TOZD. Iz teh sredstev črpajo TOZD enako na zaposlenega, prispevajo pa po svoji gospodarski moči. Razlika med sredstvi za OD in sredstvi sklada skupne porabe so sredstva namenjena za OD delavcev. REZULTATI GOSPODARJENJA TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN DO NOVOLES TABELA RAZPONOV VREDNOSTI ENOT DELA % odstopanja od povprečja TAP TDP TES TPI TPP TSP DVOR TVP ŽAGA SIGMAT METLIKA BLP DSSS Razlike med temeljnimi organizacijami ne izvirajo samo iz gospodarjenja posamezne TOZD, temveč v precejšnji meri izražajo zakonitost blagovne proizvodnje in so posledica tehnološke opremljenosti dela. Za razliko od TOZD, ld uporabljajo starejšo tehnologijo, ustvarjajo TOZD z novejšo tehnologijo višje stopnje relativnega dohodka. Ne gjede na te izredne razlike v stopnjah relativnega dohodka pa se je sistem razporejanja čistega dohodka (opisan v samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka) v celoti potrdil, saj je korigiral vplive trga, ki ne izvirajo iz dela, v razumne meje. To potrditev izpričuje gornja tabela. Leto 1978 je bilo za DO Novoles v celoti uspešno, čeprav smo se srečevali s celo vrsto predvsem notranjih težav. V tem letu smo sprejeli večino samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo življenje in delo v temeljnih organizacijah in DO. Pri uvajanju novih družbenoekonomskih odnosov, ki smo se ga lotili z vso resnostjo, smo lahko ugotovili, da organizacijsko še vedno nismo sposobni gospodariti in poslovati v celoti tako, kot je to določeno z ustavo in zakonom o združenem delu. Pri tem smo neštetokrat naleteli na človeške ovire, ki izpričujejo pogostokrat še vedno ne dovolj razvito zavzetost in zavest. Zatorej je uresničitev sprejetih vodil pri gospodarjenju in poslovanju še vedno naša dolgoročna naloga. Ugodna ocena gospodarjenja v preteklem letu ne zmanjšuje potrebe, da ponovno preverimo naše razvojne zamisli in oblikujemo programske usmeritve, ki se bodo vključevale v potrebe prihodnosti. Na tem že delamo tako na področju pohištva kot tudi drugih proizvodnih programov. Plan proizvodnje DO Novoles je bil leta 1978 za 11,4 % večji kot dosežena proizvodnja v letu 1977. Izpolnili smo ga 95,7 odstotno. Izpolnjevanje plana proizvodnje je teklo povezano z uspešnostjo prodaje. TOZD BLP se je v preteklem letu srečeval z zelo različnimi tržnimi razmerami. Izvoz gugal- nikov ni potekal gladko, saj je konkurenca tovrstnih proizvodov z dežel Daljnega vzhoda zelo močna. Take tržne razmere so vplivale predvsem na poslovanje TOZD TDP in TGD. Ugodnejša je bila prodaja ploskovnega pohištva iz TOZD TPP. Na domačem trgu je bilo povpraševanje po novih proizvodih ugodnejše, imeli pa smo težave s potrošniškimi posojili, ki nam jih ni uspelo zagotoviti v takem obsegu, kot so to zahtevale trgovske organizacije. Močno povpraševanje je bilo tudi po izdelkih iz akrila, v drugem polletju pa tudi po sanitarni opremi iz TOZD TKO. Tudi proizvodnja TOZD TVP je bila razprodana. Povpraševanje po izdelkih TOZD TPI je zahtevalo delo v treh in pol izmenah. Za razliko od prodaje na tujem trgu je bila torej prodaja na domačem trgu dobra. To narekuje tudi dolgoročno slabšo izvozno usmerjenost. Ta je zagotovo pogojena s pomanjkanjem ekonomsko uspešnih programov, nazadovoljivo organiziranostjo prodajne mreže v tujini in neusklajenostjo paritete dinarja. Na gospodarski uspeh naših temeljnih organizacij vplivajo poleg proizvodnje in uspešne prodaje prav gotovo tudi izkoriščanje delovnega časa, gospodarjenje z materiali in produktivnost, ki jo izražamo z ustvarjeno letno vrednostjo proizvodnje na zaposlenega. Podatki iz spodnje tabele kažejo, da bomo morali v prihodnje še mnogo bolj kot do sedaj paziti pri gospodarjenju z materialom in izrabi delovnega časa. Kljub temu, da smo imeli večje stroške od planiranih, smo ustvarili dohodek, ki nam v okviru Novolesa zagotavlja normalno reprodukcijsko sposobnost ter pokrivanje osebnih in splošnih družbenih potreb. Seveda pa je slika po TOZD različna. Tako lahko ugotovi- mo, da smo ustvarili tudi sredstva za osebne dohodke iz minulega dela kot rezultat uspešnega gospodarjenja z naložbami iz preteklih let. Do teh sredstev imamo pravico vsi delavci, ki smo sodelovali pri ustvarjanju sredstev za naložbe, razdelili pa jih bomo skladno s samoupravnim sporazumom po sprejemu zaključnega računa, ko bodo znani vsi podatki. KAZALCI GOSPODARJENJA PRIMERJAMO NOV TAP TDP TES TPI TPP TSP TGD TVP ŽAGA SIG. IZPOLNJ. PLANA PROIZVODNJE v % dej.78: plan.78 95,7 113,2 86,3 116. ■> 92,4 92,1 89,0 935 104,2 906 124,1 PRODAJA V LETU 1978 /v 000 din/ SKUPNO 810756 87350 129225 42929 71048 72181 128895 32886