PODATKI 0 POPISU STANOVANJ OBČUTNO POVEČANJE POPIS STANOVANJ je potekal leta 1971 skupno s popisom prebivalstva. S tem popi-som so bila prvič v Jugoslaviji, po enotni statistični metodologiji zajeta vsa vaška in mestna stanovanja. V prejšnjih popisih so bila namreč zajeta samo naselja pretežno mestnega karakterja. To sta bila popisa v letih 1951 in 1961. V tem popisu pa je bilo popisano vsako stalno naseljeno in prazno stanovanje, kakor tudi stanovanje, ki se ko-risti občasno za odmor in rekreacijo. Razen tega je bil popisan vsak prostor, ki se ne more šteti kot stanovanje, vendar je bil v času popisa uporaben kot bivalni prostor. Preden bi podrobneje prikazali stano-vanjsko situacijo ob popisu 1971, navajamo nekaj podatkov primerjanih s stanjem iz prejšnjih popisov. Na površini 156 km2, ko-likor obsega občina Ljubljana-Šiška, je bila gostota prebivalstva največja, saj znaša na km2 celo 423 prebivalcev, Leto Gospodinj- Prebivalstvo ^g* sUa nakm2 1948 9.349 29.949 192,0 1953 12.008 37.637 241,3 1961 14.827 45.593 292,3 1971 20.996 66.036 423,4 Od petih ljubljanskih občin je občina Ljubljana-Šiška imela ob podpisu 66.036 pre- bivalcev ali 44,8 % več kot v letu 1961. Selitve-ni prirast je bil izredno visok, saj znaša y letu 1971 koeficient prirasta na tisoč prebi-valcev celo 37,8. Ta podatek obenem opozarja na veliko gradbeno dejavnost. Omenili smo že, da je popis v letu 1971 prvič zajel vsa vaška in mestna stanovanja, zato podatkov za primerjavo z drugimi leti ni. Podatki o stanovanjskem skladu po na-seljih so omogočili vpogled v stanovanjske razmere in stanje v vsakem posamičnem na-selju, kar bo služilo za izdelavo načrtov sta-novanjske gradnje za naselja. V splošnem pa je popis zajel glavne podatke o velikosti in sestavi stanovanj, o njihovi kvaliteti in zase-denosti. VSAKO ČETRTO STANOVANJE V ŠIŠKI V Ljubljani je bilo v času popisa popisano 74.793 stalno naseljenih stanovanj, od tega samo v občini Šiška 18.845 ali 25,2%. Poleg stalno naseljenih je bilo v tem času v Šiški še 213 občasno nenaseljenih, 82 pa zapuščenih za daljši čas. Da bi dobili vpogled v velikost in sestavo stanovanj, so bili zbrani podatki o skupni površini, o številu in površini sob in ostalih prostorov. Podatek o površini vsega stano-vanja omogoča vpogled v razpoložljivi stano-vanjski prostor. Ljubljana Lj.-Šiška -, , 1 2 z: l Površina stanovanj v tisoč m2 4.340 1.118 25,8 Število stanovanj po vrstah Skupaj 75.801 19.140 25,3 posebne sobe 3.668 613 16,7 1-sobno in garsonjere 17.885 4.055 22,6 2-sobno 26.168 6.869 26 2 3-sobno 18.202 4.868 26,7 4 in večsobno 9.878 2.735 27 7 Da bi preučili kvaliteto stanovanj, do dolo-čene meje pa tudi stanovanjski standard, so bili s popisom zbrani podatki o virih, iz ka-terih se gospodinjstva, ki stanujejo v stano-vanju, preskrbujejo s pitno vodo, nadalje po-datki o električni napeljavi, kopalnici, vrsti stranišča in drugem. Navajamo le nekaj podatkov in sicer: Skupno število stanovanj 19.140 100,0 Leto izeradnje: do 1918 2.581 13,5 1919—1945 3.311 17,3 1946—1960 3.782 19,8 po 1960. letu 9.466 49,4 Opremljenost: elektrika in vodovod 17.995 94,0 samo elektrika 1.114 5,8 brez instalaeij 31 0,2 Stanovania s kopalnico 14.705 Podatki o zasedenosti stanovanja zadovo-Ijujejo najvažnejše namene popisa, ker so iz njili razvidne stanovanjske razmere in sicer: od skupno 19.140 naseljenih stanovanj pre-biva v 17.193 stanovanjih po eno gospodinj-stvo, po dva gospodinjstva zasedata 1.280 stanovanj in po tri in več gospodinjstev je nastanjenih v 354 stanovanjih. Prav ti ele-menti pa ugotavljajo potrebo po še večji sta-novanjski gradnji. Nič manj zanimiv pa ni prikaz, koliko je stanovanj s povprečno po-vršino stanovanja na eno osebo: do 6 m2 453 stanovanj 6,1—8,0 m2 697 stanovanj 8,1—10,0 m2 1.195 stanovanj 10,1—15,0 m2 4.890 stanovanj 15,1—20,0 m2 4.637 stanovanj preko 20,0 m2 6.928 stanovanj S popisom je bil dobljen podatck o lastni-štvu stanovanj, ki deli stanovanja na druž-beno in zasebno last. V družbeni lastnini je torej 6.313, v zasebni pa 12.829 stanovanj. V zascbni lasti je 18 stanovanj, ki se koristijo kot »drugo« stanovanje. Kot potencialni stanovanjski sklad so se tokrat popisali tudi vsi vikendi. Na našem območju je bilo v kritičnem trenutku skupaj 147 stanovanj za počitek in rekreacijo s skup-no površino 3.908 m2. Od tega je bilo dokon-čanih 98. Prva stanovanja za počitek in rekreacijo (3) so bila grajena pred letom 1918. Sledila je gradnja vikendov kot sledi: od 1919—1945 18 stanovanj od 1946—1960 20 stanovanj po letu 1960 pa 106, od tega je 49 nedokon-čanih. Vikendi so opremljeni z elektriko in vodo-vodom (99), samo z elektriko 27, brez insta-lacij pa je 21 vikendov. Opremljenost s po-možnimi prostori (kuhinja, kopalnica in stra-nišče) je popolna le pri 42 stanovanjih, med-tem ko pomožnih prostorov sploh nima 29 stanovanj. Po številu sob prednjačijo stanb-vanja z eno sobo (74), z dvemi je 51, s tremi 19 in več kot tremi 3 stanovanja. Do 30 m2 skupne površine ima 81 vikendov, trije pa presegajo 80 m2. I. K.