Zabavno - humoristična nedeljska priloga „Dnevu".
DOLGOVI.
(K naslovni sliki.)
Da se mirijo evropski duhovi, temu so krivi — dolgovi...
Da padajo v zraku zlati gradovi, temu so krivi — dolgovi...
Da se dolžijo ministrom nosovi, temu so krivi — dolgovi...
Vendar na stare pridejo novi — vsak dan se množijo dolgovi...
Iz gostilne.
Politična filozofija.
Zdaj res ne vem, ali je bil dr. Šušteršič na Dunaju mož-beseda, ali ne. Najprej je dal besedo, da bo glasoval tako, potem je dal častno besedo, da bo svojo dano besedo prelomil — torej je bil vendar le — mož-beseda.
Politična kronika.
Da besedolomstva slava je le kratka, kaže nam usoda Šusteršičevega »dodatka«.
V parlamentu bila huda je zmešnjava, kam si zavozila, draga očetnjava?
Dokler v parlamentu bodo take zmede, dolgo še ne bode, konec naše bede.
*
Sicer se za enkrat parlament je rešil, . a glavar deželni, se je v njem osmešil.
❖
Mir po vsej Evropi se nevarno trese, vendar diplomati hodijo na plese.
Wied na potovanje se vsak dan pripravlja, vendar je sumljivo, da se obotavlja.
>5«
Da bi mu poguma za bodočnost dali, so Albanci bombe, mu na pot poslali.
*
Nemci so zavzeli zase Dardanele, po Evropi celi — puške bodo pele.
>:«
Rod slovenski mirno, hira in umira,
Švab nas ponemčuje,
»Dan« se konfiscira.
*
Ker državi manjka, denarja za aeroplane, bodo pomagali plesi ji iz Ljubljane.
*
Ker Švab’ prepočasi proti Trstu plove, bo mornarsko društvo dalo »zrakoplove««.
*
Rod slovenski celi bi propal pogubi, če bi zanj skrbeli — taki rodoljubi.
Ljuba Neža!
Ne dolgo temu je prinesel »Sl. N.« brzojavko:	»Kranjski deželni zbor skli-
can ...« pod brzojavko je bilo debelo tiskano »ad Albanija«. Umestna nagajivost tiskarskega škrata!	G.
Karijera moja bila je sijajna, žalostno zdaj poje moja uboga lajna.
Moji slavni dedi stari Koburžani, bili med sosedi, dobro so poznani.
Dobri stari Edvard, z manoj rad je pil, rekel mi je: Ferdo, ti b’ za kralja bil.
Tudi nemški Viljem, me imel je rad — rekel mi je: Ferdo, ti si diplomat.
Zdaj je konec slave, slabi diplomati, nikdar niso znali, dobro svetovati.
Mislil sem, da uloga, moja bo sijajna, žalostno zdaj poje, moja uboga lajna.
Sovražnik žensk.
i.
Tiste dni se je zgodilo, da se je izpre-hajal albanski kralj po svojem vrtu. Do pomladi je manjkalo še par tednov. Drevje je bilo golo in cvetke še niso duhtele. Da bi rože boljše rastle in opojnejše dišale, ko napoči pravi čas zanje, je ležal po gredicah oslovski gnoj. Kralj se je zelo veselil pomladi. Vendar je bil ob trenot-kih precej zamišljen. Cul je namreč često, da imajo njegovi podložniki še rep. Saj je vsemu svetu znano, da je leta 1895. celo nek avstrijski konzul poročal zunanjemu ministru, da bivajo v Albaniji ljudje z dolgim repom. Rep nosijo samo starejši veteranci in konservativci. Mladina si ga pa spretno odstriže in ga uporablja kot palico, če leze navkreber, ali če se pretepava ob žegnanju. Kralja ni toliko zanimalo, če imajo Albanci rep. Ampak radoveden je bil, če ga nosijo Albanke. In tisti čas je priporakala na vrt lepa, črnolasa, modrooka Albanka z jer-basom na glavi. Kralja ni poznala, zato je rekla po domače:	»Kupite kaj jajc?«
Kralj se je nasmehnil in je rekel: »Boin pogledal, če so kaj prida!« Lepa Albanka je zoložiia jerbas na klop. Kralj se je sklonil nad jajci, kakor da bi jih pregedoval. Naenkrat je stegnil roko, da bi se očividno prepričal, če ima Albanka rep. Toda v tem hipu ga je brcnila lepa punca kot splašena kobila. Daši je bil kralj prej kavalerist, ga je vendar presenetil sunek. Grozno je zarjul in cepnil na tla, kakor bi padel s strehe. Albanka pa jerbas na glavo in urno po cesti naprej...
II.
Medtem je vstajala pomlad. Kralj je ležal na lepi postelji 14 dni. Bil je strašno jezen na tisto Albanko in sploh na vse ženske. Iz svoje palače je spodil vse babnice. Tisti sunek v trebuh pa tudi ni bil malenkost! Nekega dne je bilo okno odprto in pohleven vetrič je prinašal v sobo vonj opojnih cvetk. Vrtnar je pa prepeval: »Za bolezen so zdravila, za ljubezen jih pa ni!« Kralj ga je čul in vprašal jezno: »V koga si pa zaljubljen?« Vrtnar je odgovoril boječe: »V mlado Jelko, najlepšo vseh deklet!« Ker je pa bil kralj'jezen na vse ženske, je zahteval, da tudi njegovi služabniki ne ljubijo žensk. Vrtnarjeva izpoved je torej kralja tako razburila, da je odločno ukazal: »Obesite vrtnarja na bližnjo jelko!« Vrtnar se je šele v zad-
njem hipu spomnil, in začel zagotavljati vladarja, da je zaljublejn v drevo jelko, v drevo! Kralj je nato pomilostil vrtnarja in sta odslej skupno zabavljala čez ženske.
Bogve, kako dolgo bi še kuhal kralj jezo na vse ženske. Nekoč se je pa spomnila neka lepa navihanka in se preoblekla v mladeniča ter prišla v grad. Kralju je ugajal fest fant. In odslej mu je premenja-val novi sluga obkladke na trebuh itd. Kmalu je kralj okreval. Nekoč sta bila sama v spalnici. Kralj je hodil gorindol in je bil zopet močan kot prej. In spet se je spomnil: Bogve, če imajo Albanci rep...
Preoblečena deva ga pa ni brcnila, temveč strastno objela in poljubila. Kralju je ugajala še bolj kot prej in se je poročil z njo. Kadar se pa kralj spomni na tistega avstrijskega konzula, ki je čvekal, da imajo Albanci rep, se razjezi in ogorčeno prepeva A. E. I. O. U! (t. j. Albania est in obre unica = Albanija je na svetu -- samo ena).
Uspeh revizije.
Po trimesečnem iskanju najde klerikalna revizijska komisija na magistratu konečno nekaj smrdljivega ...
Ljuba Neža!
Nek slovenski list je prinesle kritiko najnovejših knjig, naštel je razne pisatelje, h koncu pa pozival Slovence:	»...
nadejamo se, da bo občinstvo pridno sedalo po njih!«	G.
Ona.
A: »Poglej, poglej, to-le deklino, kako je jedra, pa bogata, bogata! Govore o gotovih 100.000 K. To bi se oblizovala midva, ko nimava nič denarja, pa polno dolga.«
B: »No, to-le bi jaz že lahko zdavnaj poročil.«
A: »Pa jo nisi, tepec ti; za tako zlato ribico se je pač vredno žrtvovati.«
B: »Hm, saj jaz bi se, pa se ona ni marala.«
Srce.
Priletna, ljubezni in hrepenenja po.lna devica se sprehaja po samotnih potih. Kar skoči pred njo iz gošče bradat in umazan ropar, nameri z nožem na prestrašeno devico in zavpije:	»Denar ali
življenje!«
»O, gospod ropar,« vzdihne preplašena devica, »ali bi se ne zadovoljili z mojim srcem?«
Iz vojašnice.
Stotnik Grobjanovič inšpicira rezerviste ter jih vpraša po njih poklicu:
»Kaj si ti?«
»Učitelj.«
»Kaj si ti?«
»Bančni uradnik.«
»Kaj ste VI?«
»Hlapec.«
Kosmata vest.
Sodnik (proti obtožencu z dolgo brado): Če sodim vašo vest po teh aktih, je tako kosmata, kakor vaša brada.
Obtoženec:	In če jaz sodim vašo
vest po vaši bradi, potem nimate nobene vesti.
V šoli.
Katehet: Povej mi. Jurček, zakaj je Bog od Abrahama zahteval, da mu daruje v žgaven dar svojega lastnega sina Izaka?
Jurček: Zato, ker je človeško meso mnogo boljše in okusnejše kakor živalsko.
Naturalist.
Katehet: Kdo mi zna povedati, kako pravimo še drugače nečistemu duhu?
Janezek: dvigne roko) Jaz!
Katehet: No —?
Janezek: Pr... —
Njegova skromnost.
Profesor: Povejte nam, gospod kandidat, kaj veste o pseudohipnozi.
Kandidat:	O pseudohipnozi pravi
Blum ... se ne morem takoj spomniti... pravi Winkler, no, pravi Winkler, da ... pardon pravi Nauman ...
Profesor:	No, povejte nam svoje
mnenje.
Kandidat:	Ampak, gospod profesor,
moja malenkost tu vendar ne pride v poštev.
*
»Včeraj sem se s svojim stricem za večne čase ločil.« — »Zakaj, ali je smrtno nevarno bolan.« — »O, ne. Ko sva se ločila, je rekel, naj pridem k njemu samo takrat, ko ne potrebujem denarja.«
#
Profesor: »Kaj veste o kužnih boleznih.« — Kandidat molči. — »To vam povem, dragi gospod, da si drugič kužne bolezni pošteno v glavo vbijte.«
Gost (ko mu je gostilničar prinesel naročeno pečeno piško): »Oj ti uboga živalca.« — Gostilničar:	»Kaj pa zdihujete?« — Gost:	»Tako majhna, pa je že
morala umreti.«
Sedemletna Nada šepeta očetu: »Oče, zdi se mi, da je zopet mobilizacija.« — Oče: »Zakaj pa, misliš?« — »V kuhinji pri Francki so trije vojaki.«
*
A.: Slišal sem, da si podedoval po svojem stricu vilo in da si se z bratrancem zanjo tožil. Kdo jo je dobil?« — »Moj zagovornik«.
*
Zdravnik: Ako je res taka sila. bom pustil kosilo na mizi in pojdem takoj. Ali niste mogli preje priti?« Sluga: »Ne, sem se moral preje najesti.«
*
Natakarica: »Vi hočete piti še štirinajsti četrt.« — Gost: »Seveda. S trinajstimi se ne smem vrniti domov. Moja žena je preveč — praznoverna.«
*
Vzgojiteljica: »Le čakaj, to bom povedala papa in mama, da te malo našvr-kajo.« Deklica: »Ampak gospodična, vi ste strašno nemoderna.«
*
Zadnja pomoč. Starec (ki je bolan): »Ojej, ojej veš kaj stara, če ne bo prenehalo, se oblečem in pojdem v gostilno.«
*
Deček (v futuristični razstavi svojemu očetu):	»Kaj ne, papa, ako futorist
znori, potem slika zopet normalno ...«
Dva^pesnika.1
(ftii/i', 'flii«! in*, vt1/X* (. J j obolel Te iL /k/C««**, fUAvicbifc.	v'dtl Tl jjlj (* AtJuCiojJ
° "\"tL 1 e /vC i o L f »X/,
Meni tango že več ne ugaja. Pravijo, da je že papež z njim zadovoljen.
Stalen gost: (svojemu tovarišu) Oprostite, vi sedite na mojem klobuku.
Tovariš: (se ne premakne) No, pa iz-pijte še en četrt.
*
Stric (svojemu stričniku):	»Ampak
prosim te, dragi moj, kje naj vzamem, da ti bom vedno dajal?«
Stričnik: »Treba je varčevati, varčevati, dragi striček!«
❖
A: Zakaj je deželni odbor prepovedal menihu v »Madoninem žonglerju«, da'ne sme na odru nastopati tako debel?
B: Zato, ker so se naši župniki bali 'konkurence.
*
Samogovor postopača: To ni res, da je čas zlato. Ako bi bilo to res, bi bil jaz že — milijonar.
#
Tat ukrade mlinarici prešica. Vest ga teži in pri spovedi pove župniku vse. Župnik pravi z žalostnim glasom: »Tat, tat, Kaj pa porečeš na sodnji dan, ko ti božji sodnik predstavi mlinarico in pre-šiča? Tat malo pomisli in pravi nato: »Tukaj imate vašega prašiča nazaj, mlinarica.«
*
Kuharica: Rada bi vedela, zakaj je treba toliko davkov, ko se milostiva vedno pritožuje nad draginjo.
Gospa: Vlada potrebuje denar za uradnike, učitelje, največ pa za vojake.
Kuharica:	To sem si takoj mislila.
Moj Janez vedno sne za tri druge.
Ljuba Neža!
K nekemu sodniku na Štajerskem so pripeljali potepuha, ki je prišel od lirvat-ske strani. Sodnik je potepuha takoj zaslišal in ga vprašal, kako se piše. Potepuh je odgovoril: »Janez Kakovac iz Ritomaja.« Sodnik se ni dolgo pomišljal, ampak jih je dal potepuhu našteti petinddvajset. Ko ga zopet vpraša, kako se piše, odgovori potepuh: »Janez Bohinc iz Goreče vasi. Poslali so ga torej k županu v Gorečo vas. Zupan je pregledal njegove listine in je videl, da se potepuh res piše Janez Kakovac iz Ritomaja. Zato mu pravi: vi ne spadate k nam, vi ste vendar ta in ta. — Na to potepuh: Le pojdite to gospodu sodniku na Štajersko povedati, bodete že videli, kako jih vam bo nametal.
NAJNOVEJŠE VESTI.
Budimpešta, 27. jan. Semkaj je došel deželni glavar kranjski dr. Janoš Šušteršič ter se nastanil pri grofu Tyszi. Temu obisku je pripisovati veliko politično važnost.
Budimpešta, 28. jan. Večerni »Pesti liirlap« poroča, da je bil njegov glavni urednik danes sprejet od dr. Janoša Šušteršiča. Med prijateljskim razgovorom je povedal g. glavar, da nima njegovo bivanje v Budimpešti nikake zveze s kako politično misijo, ampak velja njegov obisk le prijatelju in duševnemu sorodniku Tyszi. Dalje poroča isti list, da si jutri ogleda g. glavar parlamentarno stražo in mu major Horwat razjasni njen ustroj. Nato se odpelje z deželnim automobilom v Ljubljano.
DNEVNE VESTI.
Predsedstvo deželnozborskega kluba S. L. S. sklicuje v soboto, dne 31. t. m. izredno sejo s sledečim dnevnim redom:
L Ogrski parlamentarni poslovnik in S. L. S. (Poročevalec dr. Janoš Šušteršič.)
2. Deželnozborska straža vojvod. Kranjske. (Poročevalec dr. Lampe.)
Kolikor smo mogli zvedeti izza kulis, vlada med poslanci S. L. S. precejšnjo nesoglasje radi kandidatur za načelnika deželnozborske straže. Za to mesto se namreč potegujeta dr. Lampe in Jaklič in Gostinčar. Večina poslancev je mnenja, naj bi bil kandiat vsaj ex-frajtar, kar pa Lampe in Jaklič ne moreta dokazati.
Na prodaj
je velik maček. Natančne ponudbe pri prirediteljih meščanskega plesa. .
Mali oglasi.
Iz proste roke se proda star obrabljen političen šah. Natančnejša pojasnila daje dr. Šušteršič, Ljubljana.
Dolgi nosovi so na prodaj vsak dan pri revizijski komisiji v dež. dvorcu.
Telečja kri za klobase je na prodaj. Več se poizve v Vodiškem farovžu.
Albansko se poučuje zastonj na avstrijski šoli v Trstu.
Stanovanje s celo postrežbo, išče — mlad samec.
Neznanemu pesniku naznanjam, da
njegovih pesem ne bom več sprejemala, ker je zdaj prehud mraz.
Išče se zgubljena pamet. Kdor jo je našel, naj javi nemudoma na zunanje ministrstvo.
Vsem, ki se hočejo dobro zabavati, priporočamo, da si kupijo predpustno številko »Bodeče Neže«, ki izide v kratkem.
Poslano.
Mojemu bivšemu šoferju L-u, sedaj nez-znano kje.
VelecnjenP gospod!
Blagovolili ste odpeljati moj automo-bil in v njem mojo ženo. Kar se tiče auto-mobila, Vam je znano, da ima zame precejšnjo ceno, in prosim, da mi ga vrnete. Kar se tiče moje žene, je zame brez cene. in si jo lahko obdržite. V času Vaše službe pri meni, sem se naučil ceniti Vaše zmožnosti, zato mi je žal, da ste odšli. Imam namreč nove načrte, ki bi nama v najkrajšem času nesli lepe denarje. Ker mislim, da vam moj automobil ne bo prinašal sam dobička, žena pa bo Vam le na škodo, kakor je bila meni, zato vam prijateljsko svetujem, da se vrnete in da skupaj izvedeva načrte, katerih dobiček si bova razdelila. Ženo pa skušajte oddati kakemu, ki nima dobičkonosnih načrtov in resnih namenov. Obeta se Vam torej najlepša bodočnost. V nadi, da bodete vpoštevali moj nasvet. Vas pozdravlja vse dobro želeči
Ley & Comp.
*) Za vsebino tega članka je uredništvo samo toliko odgovorno, kolikor do-lča zakon.
Če želite najboljši in najnovejši
Ž5iT7"Sll3^Li 3trcj
„WAIT"
s pismeno lOletno garancijo si oglejte pred
nakupom specialno trgovino tvrdke
IGN. VOK
Ljubljana, Sodna ul. 7 (zraven sodnije).
Cenike pošljem brezplačno.
Mizarstvo:
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
J. POGAČNIK
Ljubi ‘ana
Marije Terezje cesta 13-18 (Kolizej)
Zaloga spalnih ter :: jedilnih sob ::
v različnih najnoyejših slogih.
Zaloga otomanov divanovin žimnic.
Zaloga otroških vozičkov.
Oj kako rana je tvoja skeleča, kogar zagrabiš: Neža Bodeča.
Vendar krog tebe velika je gnječa, dobro jih zbadaj Neža Bodeča.
Enega v prša, drugega v pleča — ostro zabodi,
Neža Bodeča.
Krog pa gledalcev naj vedno se veča, dobro zabavaj jih Neža Bodeča.
FR. P. ZAJEC,
Ljubljana, Klari trg O.
Največja tovarniška zaloga
najsolidnejših gramofonov in plošč.
Plošče Columbia, Favorite, Odcon, Premier avstr, družbe „Angel“ in „Zonophon" itd. itd.
Granaotoni že ccL ZKZ 25. naprej. ZEPlofeče	..	..	.. 120	..
Cenilci brezplačno.
Vsa popravila se izvršujejo točno in solidno.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk „Učiteljske tiskarne”