249. štev.
Pavšalni Iranko v tfrfavl SHS.
V Llubliani, v četrtek 28. oktobra 1920.
Posamezna ttev. 1 krono.
Leto IV.
Izhaja razen nedelj (n praznikov vsak dan ob 10. uri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, FrančiSkanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se iih ne pri* abči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 65 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust
Glasilo jugosEov. socflafno - demokratične stranke.
Telefonska it. 312.
Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo eto K 240, za pol lete K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Dpravništvo ie v Ljubljani Frančiškanska ulica št.6ti., Učiteljska tiskarna.
Jadranska konferenca pokopana.
Belgrad, 27. Včeraj popoldne je bila seja ministrskega odseka za zunanje zadeve, ki je trajala do osemnajstih. V dobro informirani krogih trdijo, da bo predložila Italija nove zahteve za podlago neposrednih pogajanj, na katere pa naša država ne bo pristala. Tako se bodo tudi sedaj pogajanja najbrže odgodila na nedoločen čas. Italija bo ponovno zahtevala to, kar poprej, namreč neodvisnost Reke in teri-torijaluo zvezo Reke z Italijo ter, da pripadeta otoka Vis in črez ItaFji. Kar se tiče meje v Istri in Sloveniji bo zahtevala Italija one meje, ki so določene v londonskem paktu.
Dr. Korošec je podpisal proračun.
Belgrad, 27. Ker so odstranjene težkoče radi katerih je g. Kosta Stojanovič predložil ostavko kot finančni minister, Je finančni minister umaknil ostavko ter je danes prisostvoval ministrski seji (Uradno.)
Francija prevzela vlogo predvojne
Nemčija
Pariz, 27. Marcele Hutin javlja listu „Echo de Pariš": Kakor do-znavam iz vladnih krogov, delajo Člani kabineta v pretežni več:ni zato, da se službena doba aktivne vojaške službe določi na 18 mesecev. Kot pogoj se zahteva, da ima Francija zadostno število čet, da se zagotovi izvedba versailleske mirovne pogodbe in zasedba renskega ozemlja, oziroma tudi zasedba ruhrske kotline, ako bi bilo to potrebno.
DR. ŠUŠTERŠIČ V CELOVCU.
Dunai. 27. »Neue Freie Presse« poroča, da ie došel v Celovec dr. Šu-v steršič.
IZPREMEMBA PRORAČUNA.
Zagreb. 27. »Narodna Politika« poroča da ie finančni minister pristal na nekatere iznrcmemhe v finančnem zakonu. Po teh iznrememhah bodo davek na vino plačevali samo konsumenti Trošarina na mošt od sadia se nonolnoma odnravi. Zvante-kuha bo nrosta do 6 izlivov v malih, in dp 6 izlivov v velikih kotlih. Zemljiški davpk se zniža novsod od enkratnega iznosa na trikratni iznos. Eksistenčni minimum se določi na letnih 4800 kron. Od električnih žarnic Iznod 10 sveč sp ne nlača ničesar. Od oba se trošarina ne nlača ter se tudi ukine davek na kvas. Zakon o nosebnih davčnih novlšaniih v Sloveni« se ukine. Naivišie finančno sodišče za Nrvatsko. Dalmaciio in Slovenilo ho v Zagrebu.
IN MINISTER .11H BO POSLUŠAL.
Oeiiek. 27. Včerai oonoldne se ie tu vršil sestanek raznih gospodarskih klorov na katerem se ie enenrično protestiralo proti davku na voine dobičke.
STAVKA V OSIJEKU KONČANA.
Osliek. 27. Včirai opolnoči ie prenehala generalna stgvVa. Delavci so se vrnili na delo ter so listi pričeli zo-net 'zhaiati Aretiranih ie bilo več delavcev ki na so bili medtem že izpuščeni na svohodo. Mir se ni nikier kalil.
KANDIDATURA DR. TRUMBIČA.
Split 27. okt. (ZNU.) Predsnoč-niim e bil v Solitu sestanek meščanstva na katprem sta bila glede dr Trnmbičeve kandidature stavllena dva predloga: Ali da se v občinah Snlit Kostel Klis in Police nostavi medstrankarska listina j dr. Trum-hičem ali na da se medstrankarska lista oostavl za vse volilno okrožte. Izvolten ie bti odbor da stvar Prouči stoni v stik s strankami in da o tem danes nornča na novem sestanku
STAVKA V GRADCU.
Gradec. 27. Radi slabega kruha so danes stonili v stavko delavci iuž-t?e železnice v kurilnici. Tekom dnk-Va so se lim pridružile tudi druge ka-tevorlip delavcev lužne železnice Radi tena ie nromet vlakov zelo nereden. Unaio da bo stavka tekom jutrišnjega dne končana.
ČEŠKOSLOVAŠKA ZBORNICA.
Prava 26. okt. (ČTU.) Zbornica le ;mela da"ps no poletnih nnčtimcah zonet seio Ministrski predsednik dr Čemv ie prebral vladno Izjava v kater? Ip nonovfl. izvatenln. podaja v cfatnen? odseku. Zbornica ie sklenila da sp na nrvi novt-mberski se« ntvorl debata o izlavi. — Tudi senat ie Imel danes nrvn selo drugega zasedanla. Snreiet ie bti nredlog gled” debate na nrihodnii seii Izvollen ie bil odbor 17. članov za proučevanje poročila stolnev3 odseka
RUDARSKA STAVKA NA ANGLEŠKEM KONČANA.
London. 27, Izvrševatni odbor ru-dariev ie sklenil predlagati rudar-iem. da zonet nrično z delom. Lastniki rudnikov so se obvezali z modernimi napravami zagotoviti in oove-Č3ti orodukciio. kakor hitro gredo delavci zonet na delo — »Dailv Ex-nress« noroča. da so zastopniki ru-dariev spreleti povrne v katerih se določa takoišnie. vendar na -ne kon-čnoveliavno zvišanie mezd. Končna ureditev mezd ostane odvisna od po-večania nroditkclie.
ZOPET TATVINA OROŽJA V LINČU.
Line. 27. Večerni listi poročalo o tatvini orožia. ki se ie izvršila v ta-mošjjii tonničarski voiašnici. Oovori se. da le bilo ukradeno veliko število nu.šk ozir karabink (približno 300) dalie 7 strolnic z vsemi Drioadaioči-mi deli vrhutega na še mjtogo muni-ciie.
LITV ANSKO-POL.ISK1 SPOR.
Gdansko. 26. Mnogo nemških vo-lakov iz Vzhodne Prtisiie in Osrednie Nemčiie nresjooa litvansko meio v skuninah in posamezno Z niimi nri-haia tudi orožip in municiia. Čete se zbiralo na gotovih točkah na Litvanskem kler čakaio nemški častniki da 'ih novedeio nnfpm na oollsko fronto haie nroti generalu 2eiigowskemu. Dne 18. t. m ie medzavezniška komt-siia zasledila velik transport čet m munlciie. ki ga ic poslala nazat v Nemčiio.
Iz stranke.
Delegatske Izkaznice za XII. strankin zbor J SDS so razposlane. Ce bi Je kdo radi slabih poštnih razmer ne spre-|el pravočasno, pride vseeno lahko na zbor In dobi tam duplikat. Prinesti pa mora s seboj dokaz, da je res Izvoljen za delegata.
Albin Prepeluh:
Koroška in njen nauk.
Slovencev nas le v Jugoslaviji vedno mauJ Italijanski imoeriiali-stični želodec nas ie pogoltnil dobro tretiino Pred kratkim «00 izgubili v gospodarskem in prometnem pogledu za nas silno važno Radgono. Spdai smo tudi na Koroškem ob vse. »Slovenila« se v Jugoslaviii seda labko prekrsti v »Liubliano z okolico«.
Takšen ie torei nepričakovani rezultat velike sitneo petletne borbe za »osvoboditev tnalih narodov«. Razočaranje ie yfliko: vsa vebka gesla boiuioče se«nta«te so se izkazala kot goljufiva. Realno živHeme ie močneiše od izumUenih ideologu Slovenci na se znamo vživeti v vse. Če sedai beremo naše časnike in! do-slušamo govore no raznih shodih povsod en sam refren: to azimo se z Jugoslaviio mi kateri ie danes ko-mai en nrst na eni izmed obeh rok slovenski!
Teh vrstic ne pišem za nobeno stranko Moi namen ni kritikovatl tega ali onega Moi namen le pokazati
tisto na^rko. ki edina le po moiem mneniu — kriva nmove velike nesreče našega liudstva tud* zad-niega popolnega Poraza na Koroškem. Vidim, da naša iavnost te napake noče videti in priznati Vidim, da se slovensko iavno mnenle ne zaveda v polni ali vsaj zadostni meri nnložaia. v katerem se nahaiamo. — ; Jasno 01J to dokazuieio argumenti ki sp »tedni vnorabllaJo v vsakrfamih strankarsko-noliličnih borbah: tn ml iasno dokazuie govorica lhidi na ulicah. na shodih m drugie.
Nočem pogrevati vseh dogodkov, ki so v zvezi s Korošico izza državnega nreobraja. Bistri Lahi co kmalu dali snuznati da tim naša 'zguba Koroške uteene prinesti takozvani blei-«ki kot V Parizu so leta 1919 dali to razumet'. tudi mladi geografi orezi-dei ta VVilsona. Bilo ie tik 1 red d d-Pisom mirovne novndhe z Nemčiio. Slovenska deotitacite ie rbi<=ka'a tega in onega tedaniih »velmož« da lim razloži da tudi onostran Karavank žive Slovenci, ki se hočeio združiti z ostaMmi v Jueoslavih To dopovedovanje ie bilo te/avno Slovenska mirovna delegacija — to smo videli takoi - 'C hilq močno osam-tiena in brez. zadostnih važnih zvez.. Francozi niso imeli nobenega interesa na Slovenc h. Angleži istotako ne Konzul Schwegel ie imel poznanstva nri ameriški delegaciji T> so bili še naiboli pristopni Onj nimajo namena so rekli delati krivico prebivalstvu v celovškem kotlu Samoodločba nrfbvtl tva — to le bilo vendar NVilsonovo eeslo med vojno V Parizu ie Wilsonova zastava že močno obledela vendar so varovali dekorum. čeprav ie že ves svet vedel kai in kako ie s to rečio Wilso-novi ^eo^raf' hiti Prinravlieni že narisane meie vrh Karavan^ opustiti ako domače prebivalstvo želi meio drugie. P!eb:scit! Kai oa Primorski Slovenci? Nemogoče ie hilo ka» soremenjti nrntl vobi Italiie! Lahi 01 so se zaprli Francozi m Angleži so zmignili z. rameni češ. to vora.šanie nas ne zanima Pomenite se z Lahi! Wilson le na naš anel živahno izjavil da ie tudi nieeova srčna želia tn vnraša"'e nravčno razvozliati. To le na bilo tudi vse.
V«e to le bilo 00 oni nesrečni slovenski ofenzivi na Koroško o kateri Iavnost še danes ne ve I d In le nravzrrrav z Drč d. Le to sp natančno ve da so tedanji noveliniki na koroških poz;ciiah ooro^ali. da bo ofenziva sigurno vsoela ip da .slovanski fant<e komai čakali Dovejla da smelo v Celovec. Zaman sem že te-dai svaril Rezultat ie znan vsem: slovenski fantle so bežah nvd-so avanzirali za Podpolkovnike podpolkovniki za polkovnike... Pozneie
Sjno Celovec vendarle zasedli, to se nravi. Srbi so va. Baš te dni so pri voiaškem sodišču v Llubliani reševali zadnie k one kazenskih aktov iz tistih dni. Med obtoženci so bili večinoma Slovenci in lirvatie Srboan-cev ie le malo med nUmi —- ie zatrjeval eden gospodov referentov
Oosnod Pašič ie bil tiste dni nad Slovenci oz.lovolie Tolažil tih ie tudi z bodočo volno, ki pride morda ie čez 10 let...
Večer le bil oblačen, nasledtre dni le močno deževalo Dolgo sv* ča kaia s Filipom UratniVom na celovškem kolodvoru orednn 'e nam« vo-»aška straža dovolila prehod KMub jugoslovanski posadki Ip Celovec kazal na znotrai in na ven nemški obraz. S Filinom Uratnikom sva se tiste dni neobvezno — samoobsebi umevno — razgovariala s članom avstrliske narodne skunš&ne o Koroški Malo le bilo kar le bil obliu-bil za slučai mirnega sporazuma — Nemška Avstriia ga ie želela- Iz Celovca sva io mahnila v cono A. vsak na svoto stran V Llubliani sva se zonet sešla — eneea mnenia: slovenska narodna zavednost malhna. Pritisk nemške kulture velik, naoake naše nove unrave ogromne. Kmalu na to ie bila na deželni vlndi ena izmed mnogih »koroŠKih sei« Navzoči so h:j! rhHlnMn voiškt dostofanstve-niki 'n znane politične oscbtvrstl Iz Koroške tn Staierske. Razgovor le šel o plebiscitu na Koroškem In nte-govih izgled'h. Nad zemlievidi so se sklaniali možle Tedai sem spregovoril n sporazumu z Nemško Avstrijo. k* le bil mogoč Ona nonnia na Koroškenj Dravo za meio. prinrav-iima bi bila zidati ž lezhico do Železne Kanile in morda bi se dalo govorit? nb tei priliki tudi n Radgoni Vsi no vrsti so me ostro zavrniti Na Km oškem da noleg. Celovca zahtevamo še vso s°vprno- zanadnn obal Vrbskega iezera in še to In ono občino Zato na ponekod malenkosti nonustimo n. or. Pustrico. V Radgoni že sedimo, nikoli np bomo §11 odtod dokler imamo Prekmurie. — Zastoni ie Filin Uratnlk izredno modro razlagal naš onložai Vsp odlične osebnosti kt so bile tedai stalno na Koroškem, so trd le da so glasovi v coni A že natančno preštet!. Od Slovencev ki so za nas. se te odbil oreemšen odstotek — na račun omaMivcev v zadmem trenntku — ktinb temu na ostane ra nas nabnant 60—65 % glasov sigurnih.. Z Uratnikom sva morala umolkniti zakal besede so bile zmagoslavne in 00-nu 'ha — rrve nlahe besede ponudbe! — vsnričn takšnega razoolože-nia smešna. Zakai oni so »premaganci« mi smo na »zmgovalci«!
Nočem nobeni osebi ali stranki oČ’’ati knrkjjli Nočem demagogftt. K on ste tiram Ic dajiašnii fakt: R d-gopo smo Izgubil! In vso Kor. S to smo izgub*H
Pri tem se živo soominlam one nrve »koroške seie« v nekdanieui deželnem dvorcu oredno le g dr. Žolger s tovariši rdootoval v Pariz. Kai vse se n> zahteva'0 tam zlasti glede Koroške. Z dallnovidi smo iskati kip !e morda nasetien med Nemci kakšen Slovence! Dr. Dragotin Lončar 'e taro ponovil besede nrez/denta Masarvka. od katerega j ie haŠ nrihaial. N;kdo iih ni vzel resno. !n kakoT vedno in povsod ob tal šn h crl’ksh — ie tudi tam zmagal radikalizem!
♦
Ali nadalitiia razočaranta niso več mogoča? Zadovolien bom če ie mola boiazen nraz.na! Strdimo nred direktnimi nogahinti z Italilo Ni Slovenci ki bi vnel nogum iti tla Zopet se 'Z boiazni za lastno osebno ronular-nost vse prepušča srbskim zastopni-
kom >n Trumbiču. Kal ne bodo morda hctell Lahi z.barantnti še ?a Bohin!. Jesenice m karavanški predor?
Radikalizem o nepravem ča»-u ie šlu.dlliv na bodi to v nacilnnalnih ali socialističnih rečeh. Mi Slovenci smo zelo maihno nleme ki nas moderni kanita'iS'ični imneriializem naiboli tlači To nas np moti da bi se ob prilikah ne naoeniati kakor žaba. ki le hotela postati enaka volu. — Vsakdo more obvladovati le totiko kolikor zmore z lasmiml močmi Nič ni boli napačno, kakor «e v eksistenčnih boiih zanašati na tuio oomoč. Vse takšne nade so varli>ve in sp to navadno nrav kmalu no' až.e Slovenci bi bili danes lahko na Koroškem v Ra 'goni. Če ne bi hazar-dirali i v politiki. Vse smo stavili na eno samo kocko. In smo vse izgubil?’
Povejte če smo se iz tega tu<fl kal naučili? Jaz dvomim!
Volilno gibanje v Srbiji.
Belgrad. 24. oktobra.
Volilno eihanie se te začelo g Srbiil prav za prav že za časa občinskih volitev. Od izida volitev so vse stranke m novo pričakovale a pokazalo se Je. da ni napredovala nobpna*. radikalci in demokrati« so obranili priličnn svoie staro o sestno stante komunisti so nekal pridobili, demokratski republikanci so bili na« ravnost razočarani in zemlioradniČ* Va (kmečka) stranka še ni bila dovoli organizirana in ortnrnvllpna na bol,
Ko te bil votilni zakon v Narodnem predstavništvu snreiet. se te za časa občinskih volitev nričeto delo začelo nadaljevati s nodvolenn silo. Vse velike stranke so skušale kolikor mogoče hitro revidirati svole programe. v kolikor posamezne točke mso odgovariale več no voiski iznre-mentenem noloža’u začele so organizirati svoie volilne centrale in vo* lilne filtiale no celi deželi in časontsie te ubralo znani »volilni« ton ooln grdeni« blatenja in zasmehovani* notitičnih nasprotnikov tako kakor te tud! nri nas navada seveda nekoliko lačte.
Radikalna stranka ali kakor bi io boli no pravici mogli imenovati: konservativna stranka, ker se te tekom časa »z svoiih rcvohiciinnarno-soci-iatističnlh začetkov nrelevtia v čista kanitaiist'čno-reakciionamo ip nrva Izmed vseh svni nrogram znatno revidirala zJast’ z ozirom na bodofo ureditev države. Radikalci so ofici-ielnn odvrgli svoi stari velikosrbski program in so se zavzeti v svotem oVticu z.a eno državo Srbov Hrvat ur in Slovencev s širnkn lojalno samo-umavo Tako ureditev države predvideva Že stara srbska us’ava (Značilno ie da zahtevalo isto kar radikalci. tudi demoVratte agrarci in kakor izvleda. tudi komunisti tako da lahko rečpmo da te nretežna večina St.biiancev gledf vnra5ania bodoče ureditve države v glavnem edina). S to volilno parolo unaio radikalci narirafl napade demokratov ki so zanisali na svoi program kot prvo in glavno točko: državno edinstvo. proti očitaniii da so velikosrbski separatisti
Druga velika stranka so demokrati ki na v Srhiti boli redko nastopalo nod tem naslovom, amnik nod firmo onih strank ki *n ce svo^as snoiile v enotno Demokratsko Za-iednico 1 i samo.sta’cev 'n nanred-niakov. Če človek išče oravih razločkov med radikalskn in demokratsko stranko iih nri nalhnliši volti ne morp naiti: obe stranki sta zastno-nici naihuišega kaoitatizma sta nasprotnici snciialnih reform, a glede svpfovneva nazirania trdti« obe da sta »napredni«, t j da nnnte za me ne nomen:’o mnogo In vendar se biki med obema tema strankama bol na nož namreč boi za oblast v dr-i kavi Obe stranki vedo. da ima tisti.
k! *mia državno oblast v rokah nal-lepšo priliko na t>os*aven način ropati in izkoriščati državo. Torei z eno besedo; boi za korito — in srbsko državno korito te iako boeato da se trti d že izola ča.
NekfM:ko škode ho naredila obema »nllačkašema* (ropariema) državnih bla^ain in dohodkov novn osnovana »zemfioradnička« stranka katero h? nalložie nrimeriali c Samo-Sto‘no kmečko stranko v Slnvemli. ki bo bržkone tudi knoperirala f. mo v bodoči konštituanti Samostoint kmetje bi uteenili dnspčl lene uspehp tfvia bari sc le da b^do radikalni in demokratski občinski in okrožni načelniki znal' svoir nolit;čno moi' zlorabiti na ikodo kmetom Volilni za kon res predvideva strnae ka?ni za vsako volilno nepravilnost a Srbin ipak ne hi bil Srbin če s? tud '»reko takih ovir ne bi zr-al r'Oma<rati *
Kako bo s komunisti Se nihče ne ve Če ostaneio edini bi uteenili dobiti nekaf mandatov fenrav zdaleka ne tol’kn kakor bi si iih dobili če bi se hi|o vrf:-lp voH<vp nrerf enim letom Prnpii* nostaia razdor med Simo Markov;čem in Tonalovičem od dr«* do dne večli in nihče ne ve ali se bo dal ta snor nremostiti ali na bodo *Ii ločeni v boi V zadnie,Jr> slu-
čaU ima Tonalovlč bolJe lanse. ker
»e umerieneiši in oomirliivelšl in le delavstvo večnih štraikov ki ne orl-neso nikakeea efekta In rezultata že do prla sito. dočim Markovičev radikalizem Se dolpo ne bo uenan če-orav nri delavstvu znatno izeubiia kredit
Po površni sodbi bo izid volitev z» radikalce in demokrate prečil pnak Kar bodo izeubili bo nase nri-teomiia kmečka stranka, ostanek Da komtmisti ene ali dveh strui
Volilno ?ibanie ie živo Zborov ftukai ;ih imennieio konference) ie vsak dan nebroi Seveda te konference nlsn talro Številno obiskane kakor shodi v ^loveniii ker <0 sklicani navadno v ?os*ilnah kamor vkliun shodu ne pride dnsti več Hudi kot običaino.
VnMvnih nolitikov ie v Beltrradu sedai malo ker so skoro vsi orfSli v apitaciio. Kako se nekaterim starim mata^oriem rm*eJo tla pod nogami se vidi odtod da mno<rn niih kandidira v treh okra iih in to niti ne srbi-ianckjti amnak iš^eto re-Sltve tudi nreko Donave in Save 7ato ie nrl-čakovanle nonoinoma utemelino da bo videla konstituanta mno?o novih r.seb.
Zakon o redu in radu.
Oovnr *. dr Konma na sef! Narod neva nredstavništva dne 21. oktobra 1920 ob orlflki debate o zakonu o zakonskih naredbah In ororačuna.
(Konec.)
Politična ln socflalna svoboda v Avstrffl.
Nemška Avstriia ima v vsakem noeledu več oolitične in socHalne svobode necro mi. Nemška Avstriia nima volaSke službe, nri nas oa slu-žlio naSi voiaki med hladom in batinami v Makedoniji. (Ugovori.) Av-strilski kmet in nemSki delavec imata celo vrs»o sociialnih zakonov, ki ffma olaišuleio živlieme Pri nas se oa rrinravlia medtem zakon *o redu I radu*. V NemSki Avstriii le malo živil, revna ie dežela, a vsak dobi vendar nekai 00 nizki ceni. Pri nas le oa bovata dežela a vsak dobi samo z« dr«r denar če ra ima. to. kar rabi
Rcoublika tam — »bela roka« tu.
In koncem koncev, crosnodie 00-slancl: Nemška Avstriia le renuhli-ka nri nas na imamo vlad« hele roke. (Poslanec Mita Klicinr »A do iu-če v* bili oni nalveče monarhiste!«).
Iz teh raztoeov ki sem Uh na kratko označil le 00 moiem mnenlu rezubiralo to. da ie koroSki Slovenec * tretjino svoiih plasov vlasoval »oner nas in smo mi radi teva plebiscit izpubili (Poslanec dr Svinia-. rev »A haS sada su nobedili u Ne-mačkol AustrlH krščanski socialisti kao monarhiste-«) Bom takoj stovo-rii tudi o tem.
Neosnovanl naoadL
h teh razlosrov se mi Da zdi tudi seda* smešno če se v enem delu na-šet»a Časor.isia nravzanrav skoro v vseh slovenskih časnikih nanada ero. sood lovanovK ki le bil v plebiscitni komKia čeS da le on kriv naše?a poraza. (Medklic: »Napadalu «8 zbos tet*a ier le Srhin!«) Oosnod Jovanovi' te na nesrečnem izidu plebiscita DOnolnoma nedolžen Or. te delal samo to kar so mu nasvetovali narodni sveti. <^e bi mu bili narodni sveti rekli 0. oktobra: »Preprečite Plebiscit!« hi pa hil on nrenrečil. Toda tl rosnndie nri narodnih svetih so tako
LISTEK.
Ul
Francosko spisal Gasten Leroux.
(Dalje.)
»Tudi nlesov ohraz ie bil orav vzneniirlliv. }7 nieea ie odsevala ut rti leitost. nietrove oči so beeale sem in tla le včasi naiu ie ooeledal
s strahom.
»VoraSnla sva va NaVnrei fe odgovoril da le Sel takod soat. ko le dosnel v prnd zdravnik, ki pa ie $el iskat oskrbnik: ugnala sva Pa Da hitro ter mu dokazala da laže: nrizna| ie natn da ie Sel res iz erada Seveda sva va voraSala ?akai: odgovoril ie. da pa te bolela plava ter ie Šel zato na zrak oriSel ie haie samo do Darka Opisala sva mu nato celo do! ki io !e prehodil kot Če bi ea taKrat videla hocHti Sklonil se ie v »ostelii tresti se *e pričel.
— »Vi niste bili sami!« krikne Larsan.
malo poznali teren, da niso niti vedeli da nam preti nesreča.
Vsal eno bi b-!l arosnod Jovanovič d‘*bro storil" fcp hi ne bil PosluSal narodnih cvetov In bi bil oočakal s oie-blscltom vsat Se 14 dni do volitev v Nemški Avstritl. Te volitve so namreč nokazale da obstoti v Nemški Avstriii velika nevarnost habsburške reakcHe in da stoti Nemška Avstriia radi tnkepa Izida volitev morebiti ored državljansko volno.
I>*hliana In Beoprad 00 ofebiscltu. —• Pasla nohlevnost beopradske vlade.
Čudno, za narod nerazumllivo. pa te oostalo zadrfanie naše liubllanske In belpralske vlade 00 Izvršenem nle-biscltu Slovenski narod se te res pioboko razburil zaradi teh dopod-kov na Koroškem in Iniblianska vl«-da ni mopla drupepa kakor da le zahtevala od belpralske vlade, nal ou-sti da vkoraka na Koroško naša vojska. Mislim, da se ie šlo tudi za tem da bi ta votska obdržala vsal tisti dei Koroške, irier se Je pokazala nri nle-b»'scitn brezdvomna slovenska večina Imam Informaciie da belpralska vlad;* tepa kar le prosila Hubliancka vl»da ni Izpolnila 7akal ni izpolnila tepa. ml nJ znano Vendar se botim. da tepa ni storita zar»«H tepa ker naša vlada *e vedno mlstl da smo mt dolžni ententl »aslo pohlevnost ?n da moramo Dolhibllati bič. s katerim nas tene.
»Hvaležni« eosnod Vesnld.
Že zato. ker sem sociialist. nisem Prihiteli rož.liania z orožiem In odkrito rečem da bi nasprotoval vsaki volnJ ki bi nastala zaradi koroške Slovenile. Toda oreoričanle imam. da bi ententa ne riskirala niti eneea strela iz puške zaradi koroške Slovenije če bi se postavila naša vlada v Belpradn na sedišče, da se Iz slo-venskepa dola Koioške ne umaknemo. A tepa povnma naša vlada nima in Prepričan sem da pa proti Parizu tudi nr bo Imela, dokler bo stal na če!« \ Inde Poso«id Vesnič. ori kate-
Oče Jakob:
— »V| ste io torei videli?«
— »Katero?« vprašam.
— »črno senco!«
»Nato nama oče Jakob oove da le že nekai noči videl črno senco. O polnoči se le prika7ala v parku ter se ie 7 neverie*no pibčnostlo premikala med drevesi. Tako se mu ie zdeio kol bi šla skoz debla: dvakrat ie že vstal oče Jakob, ko le zaele-dnl nri luninem svitu skoz okno v narku senen ter odhitel odločno na hv 7a to izredno Drikazniio. Pred-zaduin noč bi io že skoraj dohitel Da izrinila ie nred eraiskim stoloom: '»d« zadnlo noč le šel na prosto, aa si uin<ri svo'e ra7.hurienie vsled ču-viueve smrti: v srpdi dvorišča za-. a naenkrat Črno senco. Sledil ii ie nrav oprezno boli od daleč šej le zanio mimo narka mimo ribnika ter prišel tako na cesto v Epinav. tam na ie senca v hiou Izeinila.
— »Ni«te videli nieneea obraza?« voraša I.arsan.
—- »Nel videl sem le črn oaičo-lau.. .s
rem le bila vsaka drutra beseda, da
moramo biti ententi hvaležni hvaležni in zoDet hvaležni.
Mirovne ooeodbe — kroe oaolria!
Za slovenski narod in mislim, da tud! 73 cel inposlovanski narod ne nomeniio arterlosMerotlkJ v Parizu prav. čisto nič in tiste mirovne do-podbe ki so bile tam sklenlene. so kroa oaolria ki pa bo zpodovina raz-trpala v zraku in šla Dreko nleea na dnevni red.
Zakal Vesnič ne ere?
Jaz bi pa želel v Interesu edln-stva našppa naroda in v interesu tepa da ne hi nast-do v enem delu na-šepa naroda neraznoloženie oroti Belpradu. da bi belpraiska vlada ščitila naše slovenske interese kolikor p^<Yeč moeoče. (Medklici* »Onet ie Beoprad dohar!«) Jaz se spominiam tudi nekepa intermezza ki «e ie zpo-dil pri posvetovaniu o volilnem zakonu. Pri dotični debati sem napravil medklic na naslov posnoda ministr-s><epn predsednika Vesniča ali pre-V7amp vlada odpovr>rnost če bo plebiscit na Koroškem 7a nas neupodno ^znadel ker sem bil mnenia da od-V7pt?e volilne pravice našim Korošcem na plebiscit ne ho upodno vplivalo Takrat le rekel posood Vesnič: »r*r!mam odpovornost.« Oospod Vesnič ie na te besede bržčas pozabil, če K' ne bil pozabil bi bil moral demisi-oriirati.
Oosnodie poslanci! Pravkar sem fzrekel boiazen da bo nastalo zaradi dopodkov na Koroškem v slovenskem delu našepa naroda nerazpoloženJe proti Belpradu ki pa ne želim: orosim da rvp tii pospod*e i7 Srbi»e ne razumelo napačno. Pravtako se Da dal*e tudi bn?im da ho nastalo med našim narodom nrotl Belpradu ne-razpolojenie oziroma da se bo ojačalo če že ohstota. ko bomo videli rezultat no^nlani o
Jadranskem vorašanlu.
Oosnodie! Jasno se zavedam, da le iadransko vnraSanie evropsko vpraša nip„ da le to vhrašanie vprašanje cele države Povdariti pa moram nrav tako odločno da Je ladran-sko vnrašanJe tudi vnrašanJe našeea slovenskepa Primor la da Je nrimor-ck r> vnra^nnie z.a na« Slovenca eksistenčno vnrašanJe S Primorlem Slovenci živimo in umremo Če ne bomo imeli Primoria bomo obsoleni na smrt. Zavedam se da bo država Hrvatom in Srtiov lahko obstoiala tudi brP7 Slovencev da bo lahko obstojala tudi r enim samim delom Slovencev toda Slovenci bomo v tel držr»vi ohsoieni na smrt če bomo razdelleni Če se torei v tem vnraša-niu otfrjčam na našo vlado posebno nn nnšo delepaclio. ki ima Iti v bodočih dneh k oopalaniem 1. Italikv bi želel nnlorH eno: da hi se namreč v |p delePaciJo vzel tudi kak Slovenec. CnsooHie! laz vem. da se z metodam’ ki so sedai običalrie Jadransko vprašaje za našo državo in sneciel-no za nas Slovence ne bo reSilo tako da bi bili mi lahko zadovolini Toda če bo v tel delepaclli sedel tudi mož slovenskepa imena se ne bo moplo reči: zooet so bili Hrvalie in Srbi ti-st* ki so nam zapravili naše Primorje. ^icer se na boiim. da se bo to zeo-dilo.
Zahtevamo slovenskepa delegata!
Potrebno le. eosnodie poslanci, da sedi v taki delepaciii Slovenec tudi zaradi tepa. da bo tudi nekdo s svo5!m srcem anpažiran nri celem vprašanju Jaz mislim da so vsi dru-pi posnndip zainteresirani nri tel
— »Po tem. kar se le douodiio v srrada niste poizkušali io ZPrabiti?«
— »Nisem moeel! — Oroza me ip bilo.. koma: sem imel toliko moči. da sem li sledil...«
— »Vi ii niste sledili. Jflkob
—	in tnoi plas ie bil preteč — vi ste šli s senco vštric, roko v roki!
— »Ne! Ne!« ie zavpil ••• °či so mu zalili potoki solz... »Vrnil sem se!... Ne vem kal se le zcodilo s črno senco...
»Toda n!epove oči so se mi umikale.«
»Odšla sva.«
»Ko sva bila zunal. vprašam Lar«ana s posebnim naplasom srle-dal sem mu ostro v oči da mi ne bi ušla niepova skrita misel:
-- »Sokrivec?«
Larsan le stepni! roke oroti nebu.
— »če bi to vedel«... če bi to vedel?... Taka afera! Pred štiriindvajsetimi urami bi orisepel. da ni sokrivcev?«
»OstavM me le. povedal mi le Še. da ere takol v Ecinav.
stvari boli s svollm razumom in da pledaio na celo vnrašanle boli z vidika interesov cele države kakor Da s kakšnepa našepa slovenskeea vidika. ki pa le oa po moiem mnenlu tu treba tudi vnoštevati.
ledina rešitev: od naroda do naroda!
Ka'<£or sem že rekel, se zavedam da sedania družba nri sedaniem družabnem redu ne more rešti iadran-skppa vnrašania tako dn bi bil naš narod zadovolien. To vprašani? bo treba rešiti svolečasno od naroda do naroda, od našepa naroda do italHan-skepa naroda In če se bodo sedai morebiti 1'alnani nri teh popa;aniih postavili na stališče da nam ne kon-cediraio r?!H minimuma tepa kar na-‘'a drsava zahteva, tedai hi si skoro unal nasvetovati tei delepaciii nai rale odide rebus infpftis in reče Lahom* »Oosnodie. kar ste si vzeli. :me:tp a mi tepa stania ne priznamo Bodočnost bo resda to vprašanie.«
Ne rečem to zaradi tepa ker si morda misl5m. da bo treba to vprašan«? reševati 7 orožiem Nasprotno iH7 mislim da se ho italiianski narod čim bomo mi pustil' to nasilno stanie k>* ie sedai v okupiranem ozemliu. sam zavedal !umnan”e ki io dela niepova vlada In bo šel italiianski narod sam m bo 7anodil vlado in nacionalne šoviniste ki stoie za nlo Jih nopnal na vkUce tn odnrl možnost da se homo ob svolem času lahko oopatali s pravimi zastopniki italiian-skepa naroda.
Prot? volni za snorazum In snravo!
Boiim se. da bo naša delepaciia nostonala drupače boiim se. da bo ItaHlanom mars;kai koncedirala nri tem na računala na to da mora čez neka! let itak priti ,1o krvaveča obračuna z Italijani. Naiodločneie se za-varutem nroti vsaki taki misli Dovoli Je bito krvi dovoli ie hilo nesreče in ne bo dobro če se hoče reševati iadranski problem z orožiem hod:si sedal bodisi v bodoče T3 družba nima moči posooda moia da bi lahko riskirala še eno svetovno voino Mi socialisti mislin^ da se ho iadransko vprašanie konečno re-šilp samo tedai kadgr bo mopoče urelevaM »aka nereča vorašanla v Imenn sorave v Imenu bratstva In »noramrna od delavnega 1i»d*!tva do delavnepa Mudstva Vi posnoda tepa njste zmožni a ored Vašimi vrati že stri? proletariat ki trka na duri Jn V* ho uredil vsa ta vpnšania v bodočnost; po svoiih idpiah po svoiih naukih po naukih in ideiah socializma (Poslanec dr Sviniarev: »Onda če Iadransko pitanie Još dueo čekati na rešen*!*) Oosnodie bolie le da nekoliko Čaka kakor da izpnbtmo npkal milijonov Mudi na boliščii.
Politične vesti.
+ Boljievlikl Mtlsarll. prav? »Slovenski Narod«, so zavzeli v Mariboru menda, kakor ga opozarjajo »narodni krogi« ogromne »dlmen/Jle*. »Slovenski Narod« se iih boji kakor vrag križa In hujska so-cljalfste nanje, čeS da zahtevajo, da naj Jih oblast aretira. Liberalci se motijo, če mislijo, da bodo s takimi vestmi želi politične uspehe in napravili med delavstvom kake zmede. Socijalnodemokratlčno de lavstvo st bo te samo pomagalo, ima močno organizacijo, ki ve kaj hoče. Le ne Postajajte otročji: vedita, da bomo volili na podlagi programa, ne na podlagi — čenč.
+ Vseučiliikl prot. dr. Bogomil Voi-njak kandidira, kakor poroča »Jugo*lavt-la«, kot prvi kvalificiranec na listi SKS na Štajerskem. So judje, ki bi bili radi poslanci, In so ljudje, ki bi bili poslaniki.
+ Bivšega ministra za trgovino dr. A, Kramerja kandidira JDS v Ljubljani reci In piši: na četrtem mestu. Vse mino,
+ Habsburško - klerikalna reakcija. Izid volitev v Avstriji bo imel, kakor se zdi, že v najbližji bodočnosti posledice, ne-le gospodarske, temveč predvsem take politične posledice, s katerim se bodo pečale vse srednjeevropske države. Črna reakcija je dobila v Avstriji premoč in že prve dni po volitvah je pokazala svoje rožičke Ko so predvčerajšnjem na Dunaju pokopavali maršala Boroeviča, je ta reakcija ob tej priliki manifestirala za Habsburgovce. Generali, maršali, grofi, baroni in knezi, vitezi in duhovništvo so se v bivših avstrijskih ornatih in uniformah zopet javno ponašali pred dunajskim svetom. V zaditiih dneh se je te »gospode po milosti božii« privabilo cele kupe ua Dunaj. Cmi reakcijonarci tajno zboruiejo na Dunaju in sanjarijo o stari Avstriji, o starih vojvodinah in kronovinah, kier bodo gospodoval. Na Madžarskem se tudi že nekai pripravlja. Madžarski klerikalci so si z avstrijskimi podali roke in tuhtajo. kako in kdai bi bilo najboljše čez noč zopet izklicati Avstro - ogrsko Ta črna reakcija ie pripravila tudi že vse. da vrši habsburško propagando po nasledstvenih državah, v Češkoslovaški in v Jugoslaviji. Ta črna klika podpira z vse* mi sredstvi separatiste v teh deželah Za glavnega pror.agatoria habsburške propagande za Jugoslavijo si je izbrala Šušteršiča in hrvaške frankovce. Dr. Šušteršič se je pomaknil v Celovec in zdi se, da je med slovenskimi klerikalci nekaj za-šumelo. Proč z ne<idknto klerikalno, s
lo	za ves narod nesrečno oolitiko!
+ Nova švedska vlada sestavljena. »Berlingske Tidende« javljajo iz Stockholma: Novo ministrsttvo je šestavMeno. Ministrski predsednik ie Geer Zi?nanje ministrstvo ie prevzel grof Wraniret
Dnevne vesti.
Stanovanjska beda in vojaštvo.
O tem je pisal včerajšnji »Večerni List«, da bi bilo najboljše, da bi se vojašnice izpraznile in dale na razpolago strankam. ki so brez stanovanja. Ce ie bil članek odkritosrčen, ne vemo, vemo, pa, da bi dr Brejc tega ne odobraval, ker -b delavskih stavkah rabi bajonete, da stražijo tiskarno, kjer se tiska »Večerni list*, če bi člankar hotel članek izpolniti, bi pa moral menda napisat) Se to, da so tudi razni kloltri v Liubilani nepotrebni, ter da bi tudi nekateri drugi ljudje, samci, kt nimajo nobenega dela v Ljubljani, kje na deželi boljši zrak, kot je ljubljanska megla. Stanovanj bi bilo potem res dovoli. Na vladi ste, zakaj o tem samo pišete!
K mezdnemu gibanju rudarjev. V nedeljo dne 24. t. m., tako poroča »Večerni list«, so imeli klerikalci v Trbovljah rudarski shod v svojem društvenem doma. Na tem shodu ie govoril njihov pristal Zupan In Cvikeli iz Ljubljane. Prvi je najprej poročal o poteku dosedanjih pogajanj pri vladi, ki so bila brezuspešna. Nato J« pa Izjavil, kar ie popolnoma praviino. da le strah konzumentov, da bo vsied delavskih zahtev povišana cena premogu, naperjen v popolnoma napačno smer. ker te naperjen proti delavstvu. Kon«umentJe naj ne bodo ogorčeni nad delavskimi zahtevami, nego nai zahtevajo, da družba ta povišek izplača na račun svojega milijonskega dobička in ne na račun konsumen-tov. Vladi mora biti obstoj delavcev bolj pri srcu kot pa profit tujih kapitalistov.
— Vse to ie e. Zupan popolnoma pravilno povedal, ni pa prav naredil, ker rudarjem ni povedat še tega, da je klerikalna vlada pred še nedavnim časom Trboveljski družbi kar čez noč na čudovit način dovolila visoko povišanje cen premoga, S tem mlliionsko povišanje njenega dobička
— na račun konsumentov, in da od tega rudarji niso bili deležni primernega povišanja svojih plač.
Rouletahille le končal svoio povest. Vprašam pa:
-- No torei? Kal sklepate iz te-ea .. Jaz ne vidim ničesar!.. Jaz "e razumem ničesar... Kal veste vi?
— Vse! ie vskliknil... Vse!
Nisem še videl ori niem tako za-
dovoMneea obraza Vstal ie ter mi krepko stisnil desnico...
— Torei. razložite mi. ea orosim ...
Poidiva vprašat, kako ie z edč. Stani*ersonOvo. me zavrne ne-oričakovano.
XXIV.
Rouletabille nožna obe morilčevi
polovici
2e drueič bi bila ?dč. Stangerso-nova skorai umorlena Nesreča nri vsem ie še bila da ie dobila tokrat še boli nevarne rane Triie sunki z nožem, ki 'ili ii ie nri/adlal neznanec v tei trasrični noči naravnost v nrsa. so io snravll za doltro med živ-lienie In smrt. in ko le sledniič vendar zinaealo žlvlienie ter navdalo
vse z upom. da tu Ji še tokrat ubeži nesrečnica svoii krvavi usodi, so zapazili vsi. da se il vrača oočasi živ-llenie v ude da na se ii neče novr-niti v nieno namet. Naimaniši skomin na strašno travediio io ie soravil v delirii in urav nič ne oretjravam če trd:rn. da ie aretacila «*a. Roberta Darzaca. k« se ie izvršila na <?radu Olatidier. *akoi orvi dan do strašni nnči nemalo oripomotda izknnati prenad. v katerega se ie oostrezala ta krasna intcIVenca.
O. Robert Darzac ie prišel na <rrad ob Doldesetih. Zagledal sem tfa nrihiteti no Darku lasie in obleka, vse v neredu zamazano, blatno, obraz Med kot smrt. Z RouletahiHom sva s!nne'n na oknu v valeriii Za-eledal ?e naiu. Obupno ie zakričal:
— Preoozno pridem!...
Rmiletabille ie zaklical-
— Živi! ...
Minuto nozneie is že stopil trosn Darzac v sobo trdč. Staneersonove in skoz vrata sva začtila ihtenie.
(Dalje prih.)
Sterv. 249
dnevna kronika.
\
O	stavki brivskih ponscčuIHov v Uub Uani Na vlogo brivskih pomočnikov, di se ]im primemo zvišajo pla.e, so brivski mojstri odgovorili, da so sicer pripravljeni ne! >!iko poboljšati plače, da pa zahtevajo od pomočnikov, da se za tri leta obveže' > za deveturno delo. Na to kajpada pomočniki nikakor niso mogli pristati in so stopili v torek v stavko. Mojstri so se j nato korporativni zbrali v trgovski zbornici, da sklepajo o svoiem postopanju. Tu so si sveto prisegali edinstvenost in solidarnost, se celo objemati in poljubljali ter na pomočnike na vse pretega zabavljali. Zvečer so si pa šli zalit svoje bratsko navdušenje k Figovcu. Ko so se odpravlja-
li	domov, so še pred gostiino pili šteian vina in nekdo izmed njih je vihtel palico, češ le počakajte, vi pomočnički! Da se spor poravna, je poverjeništvo za socijal-no skrb v svrho posredovanja včeraj zaslišalo mojstre in pomočnike. Mojstri so kajpada tožili in se pritoževali nad zahte vami pomočnikov. Od svoje zahteve, da se pomočniki obvežejo na deveturno delo so med tem odstopili. Posredov. soclial nega skrbstva še ni uspelo vsled trdoglavosti mojstrov, ker so si pri Figovcu zalivali — vstrajnost.
Na naslov mestne** magistrata. Več stanovalcev na cesti na Gorenjsko železnico prosi mestni magistrat, naj vendar ie enkrat zopet vpelje cestno razsvetljavo na ;esti na gorenjsko železnico, katero že toliko časa pričakujemo. Poprej je tam gorelo 5 luči, katere so pa med vojno vse odpravi!; — Človek, ki mora ponoči po tej cesti hoditi, gazi blato do gležnjev. — Tudi osebna varnost ie slabai. Pred par dnevi so trije zlikovci, ki so se skrili v grmoviu, navadil železničarja J. Barha, ko se je vračal iz nočne službe. Ko so pa spoznali, da je omenieni samo železničar od katerega niso pričakovali mnogo plena, so *a pustili. Zdavnaj dane obljube magistrata strankam So ostale obljube. — Slede podpisi.
Krsiso si komunisti zasanjajo svoje Eistovi m člane. Uradniki, preddelavci in delavci pivovarne »Union« v Ljubljani smo v torek v naše začudenje prejeli vabil«
na nek komunistični volilni sestanek. Na vrelih smo opa/ili imena posameznih iz tori omenjenih kategorij. Uganka nam ie, kje so komunisti naša imena dobili In kako so nas mogli smatrati ra svoie člane H sob"*rftelje. Tu bi jim radi povedali, da *>al nikar ne upajo na naše glasove, ker rol se dobro zavedamo, kal Je proietarijaU' y korist, in vemo tudi, da komunistične fraze gotovo ne. Slična vabila raznih Ce larhovih komunistov nas prav nič ne ganejo in nihče nas ne bo pregovoril, kam da na; volimo pri vo'ltvah v konstitnanto.
Opo/orllo občinstva Dne 2. novembra t L ob 15. url (3. url popold.) se bosta razstrelili ob Savi približno južno vasi Sv. Jakob in severno vasi Sneberje 2 topovski cevi. Opozarjamo na to vse občinstvo, Ja se preprečijo nesreče vsled eksplozije nastalih drobcev, kakor tudi, da se »e vznemirja prebivalstvo Ljubljane ta okolice.
Hitrost naše pošte. — Ne boste skoro verovali, a kar Vam poročam je gola res slca. Dne 23. oktobra t L smo prejeli v strokovnem tajništvu rekomndirano pts-mo obrtnega nadzorništva v Ljubljani, kolega je	blagovolilo isto,	glasom uradne**
Pečata,	oddati pošti dne	15. julija	t	l na
zavitku	ie s svinčnikom	zapisano	in	pod-
črtano »dobaviti«. Na zavitku se tudi opa 4a na drugi strani, da je »nekdo, hotel zavitek	odlepiti oziroma	odtrgati.	  Pis-
nio je službeni ukaz in nosi tekočo Ste-*, ljublj. spreiemne pošte st. 1474. — torar pismo iz Ljubljane do Celja ni potrebovalo več kot samo 4 mesece in 8 dni] da k prišlo adresatu v roke. — Brez vsake druge pripombe prosimo samo. da se blagw voli izdati gosp. manipulantu za vestno delo gotovo nagrado in častno diplomo za redno poslovanje. Sedaj tudi uvidevamo zakaj je celjska »Nova doba« v času Straška sicer navidezno ironično, a v notranjosti pa s »premislekom« izrazila željo nar b' se poštno ravnateljstvo, koje sedaj obstoja poslalo v zasluženi pokoj In bi g« kvrševanie del sedanjega ravnateljstvu 2adostovala S3ma — plstnonoška moč, kt k Pri socijalnih demokratih organiziran«, k°drug Filioič.).
Opeharjena vojaška komisija. Vojaški erar ie nameraval prodati večjo množino *no;a za barakami topničarske vojašnice 118 lavni dražbi. Določenega dne ie prišla ** to Imenovana vojaška komisija urad-
5,0	resnih obrazov — do gnojišča. Komi-
dragocenosti in več cekinov. Vse le tiesel na Rožnik ter tam lepo zakopal pri nekem drevesu. Delavka je bila oškodovana sta
15.000	K. Travaglia Je zlatnike zamenjal, slednjič je tatvino priznal ter pokazal, kje je zlati zaklad zakopan. Zaklad so odho-pali, Travaglio pa sodniji izročili.
Zima — tatvine manulakture. Ker se bliža zima, množe se tatvine manufaktur-nega blaga, obleke in sukenj. V zadnjem času pa so se v Ljubljani pojavili slučaji drznih, prav na kinematogralski način uprizorienih vlomov in tatvin. Kot vlomil ci fungirajo mladeniči, nedorasli, razno ro parsko literaturo čitajoči. — Šolska mladina uprizarja vlome! Socijalno in pedagoško zanimiv slučaj vloma je bil Izvršen v nedeljo ob mraku. Dobro situiran, tako-zvani meščanski družbi pripadajoč mladenič nagovori svojega revnega sotovariša k drznemu vlomu, obetajoč mu velikanski dobiček. Ob mraku izvršita na zelo enostaven, a glup način vlom v manufaktur-no trgovino Hrastnika Angeloslava na Karlovški cesti štev. 8. Razno manufakturno blago v skupni vrednosti nad 8C.000 K nar ložita na voz ter je odpeljeta daleč na
Pe svetu.
— Pogreba sodruga Seligera v TepU-clch se je udeležilo do 10.000 delavstva. Izgubo, ki Jo Je z njegovo smrtjo utrpel nemško-češki proletarijat je raztolmačil v iemnu Izvrševalnega odbora stranke sodr. dr. Czech. V imenu severonemškega delavstva se Je poslovil od njega s. dr. Czermak, za strokovne organizacije s. Pohl, za Narodno predstavništvo predsednik s. Tomašek. za avstrijsko soc. demokracijo s. Eldersch, za češko desnico s. Nemec, za češko levico šmeral in kot poslednji za nemško parlamentarno zajed-nlco dr. Lodsman.
— Fr. Biiy, slavni češki pedagog, le umrl v starosti 66 let. Njegovi številni članki in spisi so znani tudi med delavstvom, zelo važno Je njegovo delo »De-Jluy radu Tovaryšstva Ježišova*.
— K bratislavski stavki. »Volksrecht* glasilo nem^ko-madžarske s odjavne demokracije na Slovaškem prinaša oklic or-ganizačnega komiteja stranke proti pred kratkim pogoreli bratislavski stavki. Po vzročiteije nazlvlje zločince, ki se igraio kot hazardni Igralci z delavstvom ta povzročajo s svojim delovanjem, da reakciji
Delavstvo se poživila
a	rogovi le rastejo
temno barje v neko šupo. Drugi dan poli-	naj se ne puste varati od pomočnikov re-
si«
so se obrazi silna potegnili, kajti niti
^N°gramčka gnoja ni našla na — velikem ***ilšču. Vojaki so gnoj poprodali raznim •trankam.
. ^®i'ka tatvina zlatnine. Pri delavki v oačni tovarni Neži Bežek na Kongres-jj*®1 trgu 3_ je stanoval iz Pulja pri-t * Hektor Travaglia, ki jc zadnje čase nek*'* ^ Se izda*al za trgovskega potnika
-	* tržaške eksportne tvrdke. Delavka >« >r,, nevu zaposlena v tobačni tovarni. To \r v* Jravafili* Izrabil, da je Izmak-kovčeka ra/no zlatnino, briljante
ctia že izsledi vlom in oba mladeniča aretira. Motiv temu drznemu vloma je v pohlepnosti po denarju Aretirana mladeniča sta goienca dveh srednjih šol.
Moka za krmo. Mestno tržno nadzorstvi bo m prodajalo v sreuJ, dne 3 novembra med 8. in II. uro v Mahrovi hiši večjo množino zaplenjene pokvarjene krušne moke. Vsaka stranka dobi samo
1	do 2 vreči.
Kronika tatvin. V pisarni delegacije ministrstva linanc Je bil ukraden pisalni stroj »Adler«. Tat neznan. — Na davčnem uradu za mesto Ljubljano je pri blagajni pozabil prot. v p. Makso Pletcršnik denarnico * 1500 K, katero si je potem prilastil neki drug davkoplačevalec. Denar je pozneje g. proiesor prejel. — Veliko žepno tatvino med vožnjo v tramvaju ie poskušal izvršiti Novy Alojzij, češkoslovaški državljan. V gneči potnikov je že izmaknil posestniku Primožu Košniku denarnico z 12.800 K. Košnik le tatvino pravočasno zapazil ter tatu izroči! stražniku na Ambroževem trgu.
Požar v Rajhenburgu. Dne 21. t m ob pol 9. uri zvečer je izbruhnil pri posestniku F. Vončaku za Savo požar. Oa silno društvo je bilo takoj na Ilcu mesta Prihiteli So tudi mnogi tržani. Ogenj je nastal v bližnji drvarnic) in plamen ie užgal podstrefile hlSe. kier je bilo seno in žito, od česat se ni moglo ničesar več rešiti. Železniški inž. Krik, ki Je stanoval v hiši, jc imel precej škode. Skupna škoda ie zelo velika.
?ena umorila svojega mota. Dne 19. t. m. se je zgodila strahovita tragedija na Rogatnicl obč. Čermožiše v hiši posestni ka Kitaka. Ko Je baje prišel zvečer mož iz svoje vinske kleti malo vinien domov, je začela žena po njem udrihati (v prepiru) z lesenim kijem po glavi, ter ga na mestu ubila. Navzlic njegovi prošnji »ljuba Treza, pusti me, prizadala mu Je mnogo udarcev, ter mu tudi roko zlomila. Poročena sta bila šele kakih 8 mesecev. Značilno je, da je bila ta morilka članica III. reda (tkzv. tercijalka). Izročili so Jo sodišču.
Danes Ima telepot g. Šmid svoj prvi večer, ki ga ponov' Jutri in pojutrišnjem. Gospod Smid prihaja Iz Novega mesta, kjer ie priredil vrlo posrečen večer, potem, ko si Je pridobil obilo priznanja že v zdravilišču v Rogaški Slatini. Ljubljansko občinstvo naj ne zamudi te prilike.
Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podrbžnicah »Drž. posredov. za delo. v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 18. do 23. oktobra 1920. dela 263 mo šklh In 80 ženskih delavnih moči. Delodajalci so. pa iskali 164 molkih ta 68 ženskih delavnih moči. Posredovani se Je izvršilo 149. — Dela Iščejo: pisarn, moči, stavb, in stroj, ključavničarji, kolarji, peki, mil narji, mesarji, trgov, sotrudniki, sotruclni-ce, kovači podkov. In za orodje, krojači, šivilje, čevljarji, dninarji dninarice, natakarice, služkinje, vajenci, vajenke itd. V delo sa sprejemajo: hlapci, polj. delavci, dekle, drvarji, zidarji, tesarji, mizarji za mešano delo, pohištv., modelni, stroj., livarji ključavničarji, železostrugarji, koti. kovači, strojarji, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, sobarice, šivilje, vajenci, vajenke Itd.
Tedenski Izkaz o zdravstvenem stanju roestae občine ljubljanske. V tednu od 17. do 23. oktobra se je rodilo 28 otrok. Umrlo je 33 oseb, med njimi 17 tujcev ta sicer za tlfuzom 1 tujec, za grižo 1 domačin, za jetiko 2 tujca in trije domačini, vsled mrtvouda 2 osebi, vsled nezgode 2 osebi, za različnimi boleznimi 22. Za tifusom je obolelo 5 oseb (1 tujec), za grižo 6 (2 tujca, 1 vojak), za vratico 1.
sko), ki bo mogla poslati pot miiij. pudov sladkorja.
— Izkoriščanje ruhrsklh premogovnikov. Izkopana množina premoga v ruhr-ski kotlini v mesecu septembru je dosegla 7,808.000 ton proti 7,484.000 ton meseca avgusta; srednje dnevno delo daje 300.343 ton proti 227.679 ton tekom meseca avgusta. Od 1. septembra dalje Je zrastlo število delavcev za 3840 mož in Je doseglo sedaj število 511274.
— Dobra žetev bombaža v Ameriki. Letošnja žetev bombaža je zelo odlična, vsled česar se je nadejati, da bo povoljno upiivala na padanje cen izdelkov tekstilne industrije. Žetev bombaža znaša 2,243.000 bal napram 1.838.000 bal preteklega leta.
ijaile se
J
C opisi.
akciji niti od agentov Hortyla. Oklic kil če: »Proč z reakcijo, proč s komunističnimi plačanci reakcije!.
— Francoskim socijalistom ne prija brezdušno postopanje sovjetske avtokracije, ki le zaprla starega Kropotklna ta mu noče dovoliti, da *e naseli kle zunaj države. V »Humanitc. poživljajo boljševi-ško vlado, da napravi konec temu škandalu. Francoski sodrugi, dasi tako radi popustljivo gledajo na levo stran, so opa zlil vendar že znake ta Jih bodo morda še kaj. Naj jim ne bo brez haska!
— Mednarodno zvezo železarske Industrije pripravljajo. V zvezi bodo Neitiči ja, Francija, Belgiia in Unija. Anglijo ta Rusijo so Iz zveze Izključili.
— V predilnicah pavole n* Angleškem so po poročilih zveze Čsl. industrijcev skrajšana delavna doba. Začenši s 23. t. m. traja le še 52 ur mesečno.
— Vsled popolne stavke poljskih le-leznlčarjev stoji v Poljski ves osebni kot tovorni železniški promet.
— Levo krilo neodvisne socialistične stranke v Nemčiji bo zastopal v biroju tretie Internacionale delegat Hoffmann.
— V Neapolju stavkajo občinski nameščenci. Vsled tega ne delule nobena javna naprava: vodovodi stražarji, razsvetljava in uradi. NameSčeel so na zborovanju IziavIti. da n« bodo tako dolgo počeli x delom, dokler Jim vlada ne ugodi njihovim zahtevam.
— Amnestija na Ruskem. Ob priliki triletnice obstoja sovjetske republike bo komisar za pravosodje pomilostil mnogo političnih in drugih kaznjencev. Liste so
že Izdelane.
_ V gledališkem oddelkn Newyorka
Je izbruhnil velik požar, ki Je naredil škode za več kakor en milijon dolarjev.
— Amundsen zamrznil v Kap Serge. Po poročilu »New *>rk Tribune« Je Amundsenovo eksped. brezupna. Njegova ladija je po poročilu kapitana Olafa Sven-sona iz skrunerja »Kamčatka., dospevšl do Seattle, zamrznila v ledu blizu rtiča Serge. Na krovu *« nahajajo še štiri oseb«, med njimi ena ženska Eskimka, ki se bavi s šivaniem.
vor na večkratne napade na mojo oseba kot tajnika »Samostojne Kmetijske Stranke« v Celju z dne 21. t m. sledeče pojasnilo: Nikem nikak odslovljeni avstrl]« skl oficir, nego bil sem žali Bog črnovoj-niški nadporočnik v avstrijski armadi. Služil sem, ker sem bil primoran, kot vsaki drugi državljan. Kapetanom sem postal še le v Jugoslaviji in to za posebne zasluge ob priliki prevrata kot poveljnik pj~ sadke v Celju. Služil sem čez 20 let kot kmetijski potovalni učitelj v Dalmaciji m Istri, bil dvakrat izvoljen kot deželni po-sanec v Istri za kmetske občine. V začetku vojske sem bi preganjan in suspendiran iz državne službe, zasledovan tudi kot častnik. — Ivo Sancin.
Sprememba voznega reda
na južni železnici.
Sodrugi i Ali se nahaja „NAPREJ“ v vseh javnih lokalih, v Matere zahajate?
Gospodarstvo.
— Vsi lesni trgovci ta producenti, ki
Imajo les v koroški plebiscitni coni A ta bi ga hoteli sedaj odpeljati v Jugoslavijo, naj pošiieio do 5. novembra natančen seznam lesa In kje se isti nahaja Odseku za lesno industrijo. Vladni komisar pri Od-! seku za lesno industrijo Zveze industrijal-! cev v I jubliam bode radi odvažanja lesa interveniral pri plebiscitni komisiji v svrho, da se ne bode delalo težkoč pri odvozu istega.
- Centralna *«•*■ Sklonila Izročitev
monitorjev. Posebni ministrski odbor Je sklepal o ukrepih mednarodne podonavske konference, ki ie bila te dni v Parizu. Ministrski odsek ie v	"a
odloke podonavske konference, ki se nanašajo na način plačevanja carine in na rečno policijo. Kar se tiče predloga konference glede razdelitve monitorjev bivše Avstrije, vlada na njo ne bo pristala ker je nepravična. Naša država Ima trikrat daljšo obalo Donave kakor druge države. Njej so Potrebni vsi ti monitorji, da more izvrševati rečno policijsko službo. Vlada je naznanila zaveznikom, da je nepotrebno, poslati v Beograd komisijo, ki bi Imela prevzeti monitorle. V kratkem bo mednarodna podonavska konferenca zda-la odlok o razdelitvi trgovskih rečnih la-
dli’ _ ukrajinska sladkorna Industrija. V
Zahodni Ukrajini Je bilo letos posejano 150 tisoč desjatin zemlje s sladkorno repo. Pridelali bodo okoli 300.000 ton sladkorja, kar znaša eno desetino normalne ukrajin-ske sladkorne produkcije. Za eksport proti zahodu bo prišla letos predvsem v poštev sladkorna tovarna v Horodenku (PodolJ-
Središče. Nemalo smo se začudili, ko smo pred dobrim tednom brali v »Napreju nekakšen »popravek«, ki ga Je poslal uredništvu g. Čuček. Popravek Je lepo pisan vendar še ni Jasen, kakor smo st želeli Gospod Čuček se Je hotel s tem popravkom menda le pohvaliti, kako da on vestno Izpolnjuje predpise ta kako vestno da se hodi pritoževat (ne tožarit!) k prometnemu kontrolorju. Mislimo, da bi bolje storil, te bi sl bil to samohvalo prihranil. Glede cementa, namenjenega baje za Sokolski dom, se nam pa še vedno stvar zdi nepojasnjena, ker še ne vemo, kaj naj bi imel ž njim opraviti železniški zdravnik ta kako da se sa Je moglo nato nadrobno razprodati kmetom. Sicer pa želimo g. C. veselo zabavo na dopoldanskih lovih In da bi mu njegova zemlja, ki mu Jo posebno za to nagrajeni delavci obdelujejo, dobro nesla I
Sloveujgradec. Čudne razmere vladajo pri nas. Človeku se kar srce krči od boli, ko vidi, kako se vse veže, da škoduie JSDS. O priliki železničarske stavke so zaprti s. Eltingerja, ker Je bil naš zaupnik. Tromesečni zapor v Celju pa našim mogotcem še ni zadostoval: obsodilo ga Je še okrajno glavarstvo na 1 mesec zapora ta 1200 kron globe. S. Eistager Je Invalid, kateremu manjka 1 roka, torej Jako nevaren. Njegovi ženi so odtegnili koncesijo za gostilno, češ, da se tam shajajo botjševlkl. Tako se skuša ugonobiti človeka, ki ni druzega zakrivil, kakor da je zaupnik JSDS. katere organizacija Je tukajšnjim mogotcem trn v peti. Toda naša organizacija stoj! trdno ta zaman se zaletavajo v njene zaupnike. Bliža se čas obračuna. Pri volitvah bo Uudstvo (spregovorilo ta maščevalo se bo. Res ste nas opeharili za 100 glasov, a to Vam ne bo pomagalo. Naii mogočneži sami dovolj skrbe sa to, da ljudstvo vidi od dne do dne jasneje, kakšne dobrote mu prinaša birokratski absolutizem. Zato bomo mi agitirali za socijalne demokrate, ker vemo, da bodo oni brezobzirno delali, da nam pribore tako državno ustavo, lil sl Jo ljudstvo želi. In to ie republika. Vsak somišljenik JSDS v Slovenjem Gradcu ta okolici si bo štel v dolžnost, da glasuje 28. novembra za kandidate JSDS.
Žetale. Dne 24. t. m. je ptlredila Kmetska Zveza v 2etalah Javen shod, na katerem je poročal znani 2ebot iz Maribora. Udeležba je bila nadvse klaverna, akorav-no se Je shod vršil takoj po prvi maši. Navzočih Je bile kakih 40 oseb, če všteje-mo tudi člane Marijine družbe. Vidi »e, da so se ljudje vendar že nekoliko spametovali ter da obračajo hrbet kleiikaicem povsod, kamor prihaja zloglasni ZtboL
Rajheuburg. Tukaj se Je vršU v nedeljo dne 24. oktobra ob 9. uri v gostilni Leskovšek zelo dobro obiskan vrtilni shod JSDS, kateremu Je predsedoval s. Danko Govornik s. Koren Iz Celja ie zborovalcem, kateri so bili po veliki večini kmetje, razjasnil vzroke sedanje neznosne draginje. Dokazal nam Je, da Je gola laž, katero trosijo delavcem in sploh naši stranki nasprotni agitatorji vseh meščanskih strank naokrog, da je delavec kriv draginje. Takšne in tudi druge enake laži trosijo samo zaradi tega, ker se sedanji vladajoči krogi bojijo združenja delavcev in kmetov. Nadalje nas je opozoril, da ne pozabimo, kako so nas dosedaj meščanske stranke za nos vodile. Sedaj pa prihajajo zopet pred volitvami v obliki volka v ovčji koži s sladkimi besedami ln z de-magoškimi frazami, ker nas rabijo. (Medklici: Ne bodo nas! Mi se združimo z delavci!) Nato nam Je razvil program soc. dem. stranke, kako si na) predstavljamo ln kako bi naj izgledala jugosl. država. (Medklici: republika!) Da! V naših vrstah ie ležeče, če boste znali izrabiti priložnost Dne 28. novembra imate največjo moč v državi! Odločevali boste o monar-hljl ta republiki, o inoči kapitalistov in delovnega ljudstva. Sodili boste,	ali naj
ljudstvo odloča o vojni in miru, al! naj en par generalov. Na to nas je pozvai, da je treba, če hočemo vse to doseči, dobre organizacije. Vsi so se vpisali v KDZ., niti eden ni pičj odšel domov.
Pojasnilo. Celje. Velecenjen! gospoo urednik! Ker poznam Vaše časnlkarsK > poštenje ln pravičnost, prosim Vas, ne da bi se skllccval na razne paragrafe, da priobčite v Vašem cenjenem listu kot oagu-
LDU Ljubljana, 26. oktobra. Obratno ravnateljstvo iuž. železnice obiavlja: S L novembrom stopi na vseh progah obratnega ravnateljstva iuž. železnice v velja,' vo nastopni nov! vozni red:
A. BrzovlakL
Češkoslovaški brzovlak Praga - Zagreb juž kol. in dunajski brzovlak Dunaj* Trst vozita vsak torek, četrtek ta soboto ter v obratni smeri vsako sredo, petek ta nedeljo. — Češkoslovaški brzovlak odhaja iz Prage cb 20.03, iz Maribora gl kol. ob 13.58 ta prihaja v Zagreb j. k. ob 1733; v nasprotni smeri Iz Zagreba J. k. ob 10.27, iz Maribora gL k. ob 15.35, In prihod v Prago ob 822. — Dunajski brzovlak. Odhod z Dunaja ob 7. 20, iz Mari-bora gl. k. ob 14. 08, iz Ljubljane gl. kol. ob 17.47, prihod v Trst ob 21. 35*, v nasprotni smeri odhod iz Trsta ob 6.15, (z Ljubljane gL k. ob 11.15, Iz Maribora gl, kol. ob 15.08 ter prihod na Dunaj ob 22.00.	— Češkoslovaški brzovlak ima
med Mariborom gl. k. ta Zagrebom J. k. direktne Vosov« J. In II. razreda, Dunaj-Zagreb J. k. in dunajski brzovlak med Mariborom ta Trstom direktne vozove L, H. ta III razreda Praga - Trst.
Ltoy«| ekspresu! vlak Dunaj .Trst vozi samo vsak Četrtek la v nasprotni smeri vsak torek. — Odhod s Dunaja vsako sredo ob 19.00, Iz Maribora gl. k« vsak četrtek er 1.19 ta Iz Ljubljane gl. k. ob 4.20, ter prihod v Trst ob 8.15. Iz Trsta odhaja vsak ponedeljek ob 21.00, Ig Ljubljane gl, k. vsak torek ob 135 ta Is Maribora gl. k. ob 4.42 ter prihaja na D«, naj ob 11.40.
Brzovlak Ljubljana gL k. - Beograd. Odhod I* Ljubljane gL k. ob 1930, Iz Za« sreba J. k. ob 2230 ta prihod v Beograd ob 938 In Ima v Ljubljani ti k. sveto M brzovlak iz Trsta, ki odhaja Is Trsta ob 2230 in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 17.05; v nasprotni smeri odhod Iz Beograda ob 21.00, Is Zagreba |. k. ob 8.46 ln prihod v Ljubljano gl k. ob 11.48 tet Ima zvezo na brzovlak, kl odhaja Is Ljubljane gL k. ob 12.10 ta prihaja v Trst ob 1635
Slmplon orient ekspresni vlak. Odhod Iz TrsU ob 0.15, lz Ljubljane gL k. ob 4.56, Iz Zagreba L k. ob 8.24 ta prihaja v Beograd ob 20.00; v nasprotni smeri odhod iz Beograda ob 22.10, Iz Zagreba J« k. ob 13.29 ta iz Ljubljane gL k. ob 17.02, prihod v Trst ob 21.00.
B. Osebni ta mešani vlaki.
Osebni vlak Iz Ljubljane gl. kol. ob 5.25, prihod v Maribor gL k. ob 9.52.
Mešani vlak iz Ljubljane gL k. ob 625, is Zidanega mosta ob 9.10, prihod V Maribor gL k. ob 13.14.
Osebni vlak Iz Ljubljane gl kol. ob 11.57, prihod v Maribor gl. k. ob 1626.
Osebni vlak Iz Ljubljane gL kol. ob
14.15, prihod v Zidani most ob 15.40.
Osebni	vlak	Iz	Ljubljane	gl.	kol.	ob
17.68, prihod v Maribor gL k. ob 2236.
— Potniki proti Mariboru morajo v Zidanem mostu prestopiti.
Osebni	vlak	Iz	Maribora	gi.	kol.	ob
524, prihod v LJubllano gL k. ob 10.14.
— Potniki proti Ljubljani moralo v Zidanem mostu prestopiti.
Osebni	vlak	lz	Maribora	gl.	kol.	ob
11.16, prihod v Ljubljano gl. k. ob 15.45,
Mešani	vlak	Iz	Maribora	g\.	kol.	ob
13 20, Iz Zidanega mosta ob 17.51, prihod v Ljubljano gl. k. ob 20.48.
Osebni	vlak	iz	Maribora	gl.	kol.	ob
1730, prihod v Ljubljano gL k. ob 21.58.
Osebni vlak	iz Zidanega	mosta	ob
5.54, prihod v Ljubljano gl. k.	ob	728.
Osebni vlak	iz Ljubljane	gl.	kol.	oJ>
6.00, prihod v Borovnico ob 6.38.
Osebni vlak	Iz Ljubljane	gl.	kol.	ob
14.20. iz Logatca ob 17.25, prihod v Trst ob 20.40.
Osebni vlak	Iz Ljubljani	gl.	kol.	ob
18.20, prihod v Borovnico ob 18.58.
Osebni vlak iz Borovnice ob 652,
prihod v Ljubljano gl. k. ob 7.30.
Osebni vlak Iz Trsta ob 8.50, Iz Logatca ob 13.47, prihod v Ljubljrflto gl. k. ob 1605.
Osebni vlak lz Borovnice ob 19.12, prihod v Ljnbliano gl. k. ob 19.50.
Osebni vlak iz Maribora gl. kol. ob 9.47, iz Pragerskega ob 1029, prihod V Kotoribo ob 13.43.
s ^ prodajafo se po znatno znižanih cenah.
4*l Zaloga Ljubljana, Breg
1W rta debela m drobno. ~W1
Izdelki zajamčeno iz samega najboljšega usnja.
Otvoritev trgovine
TITANITd.d.zakemičku industriiu u Zagrebu
Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvorili svojo dobro znano manufakturno^ detajlno trgovino z manufakturnim blagom, v popolnoma prenovljenem lokalu. Za bližajočo se zimsko sezijo priporočamo vsakovrstne novosti, katere so ravno dosle iz inozemstva, osobito razno volneno in 6ukneno blago za dame in gospode, dalje penine barhente, flanele, cefirje, sifone, potrebščine za krojače, Šivilje, tapetnike itd.
Zagotavljajoč prijazne in solidne postrežbe
to priporočamo
Na temelju nabavljenih izuma i patenata, te koncesija ministarstva vojnog I mornarice pod brojem AB 678 od 4. kolovoza 1920., ministarstva trgovine I industrije pod bV. 4841 od 6. decembra 1919., te V. 3962 od 15. junija 1920. ministarstva sume i ruda pod br. B. 4356 od 25. maja 1920. te ministarstva unutranjih dela pod br. J B. 17.937 od 18. augusta 1920.
za podignuče 2 tvornica eksploziva
sigurnosti (jedne u Hrvatskoj, a druge u Srbiji) zaključilo je podpisano društvo na svojoj izvanrednoj glavnoj skupstini od 17. septembra 1920. povisnosti svoj dionički kapital od K 100.000’— izdanjem novih komada 39.750 dionica, kupon 1921, po nom. K 400*— tli dinara 100*— na
na deželi blizu železniške postaje vzamen
Posredovalci dobe nagrado. Cenjene ponudbe na upravo »Napreja* pod št ,600“.
k runa 16,000,000 ili dinara 4,000.000
Tovarna Barva
vsakovrstno - •  r-blago,
uz slijedeče uvjete:
1.) U to svrhu stvoren sindikat premima 24.750 kom. novih dionica po nom. K 400’— ili din. 100—, t.j. K 9,900.000*- ili din. 2,475.000’—.
2.) Ostatak od 15.000 komada dionica ukupno nom. K 6,000.000’— ili dinara 1,500.000*— stavlja se na javnu sub6kripciju uz nominalu od K 400’— ili din. ICO*— više K 40’— ili din. 10‘— po dionici za troškove emisije.
3.) Upis traje od 16. oktobra do 5. novembra 1920. Prigodom upisa treba upla-titi K 240 — ili din. 60’— po dionici, a daljnih K 200-— ili din. 50 — do 5. dec. o. g, Tko ne uplati drugi obrok do usianovijenog roka, gubi ved uplačeni iznos.
4.) Dionice če se izdavati' I u kuinul. komadima od 10, 25 i 100 dionica.
5.) Pravo reparticije pridržaje si ravnateljstvo n roku od 30 dana nakon zaključene subskripcije. Za nedodijeljene dionice uplačeni novac vratiti če se bez kamata.
6.) Uspjeh emisije ovih na javnu subekripciju izloženih dionica zajamčuje poseban sindikat
7.) Dionice se mogu upisivati kod:
ZagMb:	društva samog, Prve hrvatske štedionice i svih podružnica, Jugosla-
venske banke i svih podružnica, Narodne banke d d. i svih podružnica, Banke za trgovinu, obrt i industriju d. d. i svih podružnica. Beograd: Prometne banko d. d. i svih podružnica.
Ljubljana! Jadranske banke u Ljubljani i svih ostalih podružnica. Ljubljanske kreditne banke i svih podružnica. Slovenske eskomptne banke. Sarajevo: Hrvatske centralne banke za Bosnu i Hercegovinu i svih podružnica, Muslimanske centralne banke d. d. i svih podružnica.
Ravnateljstvo.
———■resen«——iviinn. iii ,.
Kemično čisti obleke.
Ljubljana, Dunajska cesta 15.
Svetlolika
ovratnike, zapestnice in srajce.
fltip a utonit.
H Izbotna konstrukcija
inelegtntn* izviiitev ,l lov,,n* v Linču. UtUmovljena 1.1867. " L taiH intifi kmiltlu
Pisalni stroji „Adleiu.
Ceniki zastonj in franka
Kolesa iz prvih to varen.
Dflrkopp, Slyria, Waffenrad. Z- časno znižane cenel
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Selenbnrgova ni. 3.
PodruSnicai
Novomesto
Glavni trg
Maribor
Gosposka ut M
Kočevje
: v Florijanski ulici iz,.
se radi generalnega popravila prenočišč in hiše sploh zapre. Začel se bode obrat v popolnoma zboljšanem načinu in v lastni režiji. Postrežba bode izvanredno po ceni ln prvovrstna. Otvoritev se objavi v časopisih. Priporoča se v naprej.
A. Kajfež.
= Zahtevajte ponudbo! -.........................-
la. bele papirne vrellce
ed 'It do 6 kg
razpošilja na vagone in manjše količine
Ludovik Šef, Maribor Prešernova ul. 1,
tovarniška zaloga papirja in pisalnega orodja. Telefon 148. Brzojavi: Papiršef Maribor.
■ :	Zahtevate	ponudbo!	—.......
Kdoi ti želi tiabnviti pristnega in znanega
(vpiiana zadruga s omajanim poroštvom)
sprejema
■■[■■■! HHi iSIiG
Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo proda
drobilec za gramoz,
ki se sedaj nahaja ra Javorniku. Interesentje naj javijo svoje ponudbe Gospodarski komisiji v Ljubljani, Sodna ulica št. 1.
Haložana
naj se blagovoli poalužUi tvrdke: Prta haloška trBovina * vinom ANTE KORENJAK ln drug p?| Sv. Bat bari v Halozah.
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 1CS8 članov ter sledeče društvene sklade
Rezervni delež......................K 41.647 42
Društveni sklad ...... K 30.939 43
Biagovni promet za leto 1919 je znašal K 2,329 207 94.
Clan postane lahko vsak, kdor plača vstopnino K 250 in delež K 40 —  -----— --------—-—	pisar k a v Zagorju S tev. ©9.	-............... :
Pitalnf stroji
Reminston
se dobijo pri
i 8. IM, Hipa.
Tfck »UCKetislse tiskarni* v Uubllanl.
Stcv. 249.
Obesni vlak iz Pragerskega ob 18.12, prihod v Ptuj ob 18.89.
Osebni vlak iz Maribora gl. kol. ob 21.58, iz Pragerskega ob 22.39, prihod v
Čakovec ob 0.32.
Osebni vlak iz Čakovca ob 4.09, iz Pragerskega	ob	6,10,	prihod	v	Maribor
gl. k. ob 6.45.
Osebni vlak iz Ptuja ob 10.31, tz Pragerskega	ob	11,21,	prihod	v	Maribor
gl. k. ob It.56.
Osebni vlak	iz Kotoribe ob	14.80, iz
Pragerskega	ob	18.17,	prihod	v	Maribor
gl. k. ob 18.52.
Osebni vlak iz Brežic ob 5.50, prihod v Zagreb j. k. ob 6.42.
Osebni vlak	Iz Zidanega mosta ob
8.20, prihod v Zagreb j. k. ob 10.50.
Osebni viak tz Zidanega mosta ob 14J 7, prihod v Zagreb j. k. ob 16.55.
Osebni vlak iz Zidanega mosta ob 20.12, prihod v Zagreb i. k. ob 22.52.
Osebni vlak tz Zagreba }. k. ob 5.50, prihod v Zidaei	most ob 8.23.
Osebni viak	iz Zagreba j. k.	ob 9.52,
prihod v Zidani	most ob 12.34.
Osebni vlak	iz Zagreba j. k.	ob 12.55,
prihod v Brežice ob 13.48.
Osebni vlak iz Zagreba j. k. ob 16.06, prihod v Zidani most ob 18.57,
Osebni vlak iz Zagreba drž. kol. ob 7.26, pr'hod v Sisak ob 8.43.
Mešani vlak iz Zagreba drž. kol. ob * 11.28, prihod v Sisak ob 13.11.
Osebni vlak Iz Zagreba j. k. ob 17.15, prihod v Sisak ob 18.28.
Osebni vlak tz Siska ob 5.54, prihod v Zagreb 3. k. ob 7.10.
Osebni viak iz Siska ob 20.15, prihod
V Zagreb drž. k. ob 21.37,
Mešani vlak lz Siska ob 16.27, prihod
V Zagreb drž. k. ob 18.11.
Osebni vlak iz Maribora gl. kol. »b 5.30, prihod v Prevalje ob 7.49.
Osebni vlak iz Maribora gl. kol. ob
16.50,	prihod v Prevalje ob 19.16.
Osebni vlak iz Prevalj ob 5.33, prihod v Maribor gl. k. ob 7.37.
Osebni vlak iz Prevalj ob 14.57, prihod v Maribor gl. k. ob 17.10.
Mešani vlaki iz Ljubljane gl. kol. ob 7.25, 13.18 In 19.20, prihod na Vrhniko ob 8.00, 13.53 in 19.55.
Mešani vlaki z Vrhnike ob 3.54, 10.00 in 17,07, prihod v Ljubljano sl k, ob 6.30, 10.36 in 17.43.
Mešani vlaki iz Slovenske Bistrice ob 6.40, 9.30, 12.10 in 15.55, prihod v Slovensko Bistrico mesto ob 6,55, 9.45, 12.25 ta 16.10.
Mešani	vlaki	tz	Slovenske	Bistrice
mesto ob 5.40, 8.36, 11.17 in 14.30, prihod v Slovensko Bistrico ob 5.55, 8.51, 11.32 in 14.45.
Mešana	vlaka	iz	Poljčan ob	9.13 in
16.07, prihod v Konjice ob 10.12 in 17.00. Mešana	vlaka	iz	Konjic ob	5.27 m j
14.08, prihod v Poljčane ob 6.22 in 15.01. I Mešana	vlaka	iz	Grobeljnega	ob 8.55
in 16.10, prihod v Rogatec ob 10.09 in 17.35.
Mešana vlaka iz Rogatca ob 5.20 in
10.50,	prihod v Orobeijno ob 6.51 in 12.12.
Mešana vlaka iz Gornje Radgone ob 8.48 in 18.00, prihod v Ljutomer ob 9.52 in 18.50.
Mešana vlaka iz Ljutomera ob 7.00 in 16.44, prihod v Gorenjo Radgono ob 7.50 in 17.33.
•
Stenski vozni red se lahko naroča na vseh posraiah juž. železnice, in sicer proti plačilu 4 dinarjev za vozni red glavne proge in 2 dinarjev za vozni red lokalne železnice.
Izdaiateli: Ivan Mlinar Odgovorni urednik: lak Vehovec.