Za poduk in kratek cas. Iz Gradca do Saraje^a. (Dogodki iz živijenja vojaškega duhovnika ^Jbosenski vojski 1. 1878.) IX. Ce8ta Brod-Saraje^o zapusti pri Dr^enti enolično dolino 7ode Ukrine ter se z^ija dalje med pra7 prijaznimi in 7e8eliini griči, dokler ne doseže pri Kotorskem redo^itne, gosto na8eljene doline ob hladnej Bo8ni, ktero potem spremlja do Saraje^gkega polja. Poto7anje od Dr^ente naprej je 7sakako zanimivo iu kratkočasno. Človeku ae dozdeva, da potnje po di^nem slo^enskem Štajeru. Nesreča! da je plodo^ita zemlja zapuščena, prezanemarjena. Pokazujejo ae le tu in tam izmed košatih dre^es siromašne koče — koaare iz protja 8pletene, ilovico ometane, senom, alamo ali smerečjem pokrite. Po nji^ah je rasla vefijidel tursica; aemtitje tudi krompir, grab, 07es, pšenica pa je bila uže požeta in 7 kopice složena. Za cestoj 80 se pasle mnogoite^ilne čete suhih go^ed in medle drobnice. Pastirji (eobani), odrasli korenjaški Boanijaki, ro svirali narodne uapeve na svoje prečudne piščalke, ki imajo poad7e ce^i zedinjeni pri 7ratu 7 edno. Temu iz7anrednemu rinštrumenta" iz^ablja bosanski godec glaso^e, kterih najdeš le 7 jugoslavjanskib nape^ib. V Djako7aru 7 škofijskej residenci našel sem 070 sla7jansko godbensko orodje sbranjeno. Nič nas nij danea tako raz^eaelilo, kakor lična cerk^ica, ki se nam je raz lepega griča prijazuo smejala. Vseh oci so bile 7 njo obrnene. Vsakteri je znal za kako lepo cerkvico 7 87ojej domo^ini, kterej bi bila ta slična ali pa popolno ednaka. K meni je priletel slo^ensk fant, iz Zieč pri Konjicah doma, rekoč: nha! si jo poglejte, gospod! to je pa Priho^ska mati božja ali pa 87. Neža na Brinje^ej gori pri Konjicah. Koj bi tje gori skočil ia pomolil, da zopet 7idim kedaj ljubo Priho7o in meni drago goro Brinje^o. Jelite, da nij lepših cerk^ic od naaib po pohoiskih planiuab naaajenib! Pa njih uže nij — nak — nij jih ne!" — Omenjena cerk^a je imela cel6 87oj zvonik, česar ne najdeš nikoli nikjer na 87ojem poto^anju noter do Saraje7a. Mohamedani nijso dopuačali, da bi se krščanskim cerkvam tudi zvoniki gradili. Izjema je le pri tej cerkvici, ker stoji na samotnem kraju in nij daleč na okrog nobene mohamedanske džamije, ktero bi zamogla nadkrilovati in na njo S7ojo senco metati, kar bi bila za moslema (pra^overnika) prestrašna oakrnmba, Deodpustljiv ^jazuk" (greh). Srečavali ao nas s potoma vozniki, ki so se 7ra6ali domo7 8 potrtimi 7ozi in hromo^imi konji. Navaduo so ležali na ednem močnem vozu po 3, 4 in ae 7eč drugib polomljenib in strenib. Kar ae nij dalo naložiti, trobnelo je za klanci po jamah in brezdmb. Ob 11. uri dosegli smo senčnat, z dobro 7odo preskrbljen kraj blizu kterega nij bilo nikakošnjega aela najti. Ker pretečenega due in pretekle noči nijsmo zavžili potrebne braue, zaukazal je po^eljnik, da si tukaj nekoliko odpočijemo in živeža skubamo. Fantje so nalomili drv za kurišča in zelenib vej za šotore, ki naj bi nas varovali pekočega solnca. Ob 2/2 3 smo se okrepčali s koaom tečne go^edine in šalico maatne riževe juhe. Ko smo se uajbolje gostili, pripelje se voz oslabIjenib, izstradanib vojakov. Ra7no pred našimi zobmi se jim potrupa zadnje desno kolo. da nijso mogli ne nazaj ne naprej. Po dolgem premišlje^anju in razsoje^anju bilo je odločeno, da morajo betežniki pešice boditi, dokler jih ne dojde kakaen 7oznik, ki bi je naložiti iu 7 Drreuto ali še dalje spra^iti mogel. Dali smo eirotam nekoliko žlic od 87oje ,,menažeu. Pa komaj smo bili te potolažili in odpra^ili, pridrdra 10 7ozo7 težko ranjenib iz Maglaja in Doboja, kamor smo mi marširali. Nekterim 80 nasi zdra^niki rane pre^ezali in o5istili. Ko smo ogledovali nesrečnike, grabila naa je jeza, 8piehajala želja O87ete, skri^ai pa tadi atrah pred besnimi Tuiki. Ob 4. uri poslo^imo se od 87ojih prijetnih ležiač in krenemo dalje preko yi8okib, strmih holmo7. Da bi te kraje obdelo^ali Štajerci, Kranjci ali Čehi, bili bi krasni, bogati, razkoani, tako pa 80 dolgoča8ni, re^ni, ker neobdelani. Pozno na 7ečer priaopli smo na 7iaok hrib pred Kotorakim, kjer smo prenočili. Taborila je uže tukaj kompauija Jelači6e7ega polka, ki je ueki danea ves čas prekope in nasipe delala, da se zagradi pred vstaši, ki so že 3krat posadko napadli bili. Za 7ečerjo sem slastno po^žil koš6ek go^ediue, ktero aem bil pri obedu 7 žep ineato v želodec 7teknil za 7se nepre^idne potrebe; zamočil pa aem jo 8 kapljico črnega Brodčana, 8 kterim so mi bili vrli frančiakam čnturo napolnili. Za tim nagnem gla^o za ročico, da bi nekoliko zadremal. Ali spati nij bilo moči, ker je bil proator na 7ozu za aestorico preozek in ker se je 7 bližini 7edno go^orilo in truščalo. Straže, na 7ae etrani porazata^ljene, so zmirom klicale druga drugej, da oatanejo opazne in pripra^ljene za 78aki trenotek. Ah^aiaBogu! pripetilo se nij ničeaar neugodnega. Proti poluoči bil sem ravno malko zamižal, ko me predrami resno, milo petje doli od griča. Najbrž je bil častnik že omenjeae kompanije, ki je moral z ednim oddelkotn celo noč bedeti in si je preganjal nočne pošaeti z lepo hr^atako pe8nijo složeno od P. Prerado7i6 a: nPlo7i, plo^i moja ladjo, u koj goder kraj; — Ja ti cilja još ne nadjob, sama cilj si daj — Kad te amo 7eč zanesla — T^oje Btidbe moč. — Razpri jadra, pruži vesla, — Plo7i, plo^i dan i noč. — Uzdaj se u 7jetra 7oljn i 7alo7ah bieg. — U budučnost gledaj bolju, k neba digni stieg. — Ob 6. zjntra smo krenoli dalje. Cesta je pribajala odslej vedno slabejša. Vrstila se je jama za jamo, klanec za klancem, vdrtina za vdrtino. Z desnico in lc^ico morali smo se držati voza, da nijsrno drug na drugega popadali. Skozi juterao meglo na8 je pozdra^ljala iz 87oje prijazne dolinice bistra Bosna, tik ktere obali sino zanaprej noter do Zenice poto^ali. Ne dolgo po naaem odlazku raz Kotorskega briba prilomasti za nami urnih nog tamošoja kompanija Jelačieevega polka. Mudilo jej se je tako naprej, da nas je 7 ednetn mahu doskočila in tudi že preskočila. Dobila je telegrafično po^elje, naj Kotorske iance popusti ter proti Doboju hiti, da 7aruje ondi pijonirje, ki so 7 naglici most čez Bosuo stavili, da bi se zamogla Szapary-je7a divizija na Ie7o obrežje 7mekniti 78tašem, ki 80 hudo na njo]pritiskali. 0 tej neareči smo uže na potu razno^rstnih glaao7 slisali, dokler nijsino 7 Doboju zuieanja7 z laatnimi očmi gledali in pokanja topov z lastnimi usesi poaluaali. Na marau 7 Doboj bili ao za cestoj na ninogih krajih 7ideti sledi airokib taboro7, 7 kterib ao naai 7ojaki prenoče^ali pii pr^em prodiranju 7 Bosno. Razlegal se je večjidel hud smrad po takej okolici; ker je muogo mrbo^ine ležalo okoli in okoli, s ktero so se ga^rani, zado^oljno krokaje, mastili. Ob 10. doapeli smo 7 sila pro8toren tabor, kder je poči^alo tisoč in tisoč 7ozniko7, ki so se neki morali vslod vstaškega napada od Maglaja nazaj 7rnoti. Zunaj tabora ali nlogarja" sreeali smo dolgo 7rsto Sla7once7, ki ao inieli 87oje 7ozo7e naložene z razlicnim orožjem, Turkom od^zetim. Koj za timi pa je sledela kolona ali 7i-sta kakanib 20 7ozov, na kterih so sedeli ia Iežali bolehni in ranjeni 7ojaki raznib polko7. Tako so se prizoi i neprenehomamenja^ali, eden žalostneji od drugega. Re^ačino in pcmanjkanje so trpeli ljudje in ži^ina. Kdo bi zamogel preračuniti, koliko kočijaše7, vozo7 in konje7 uij se 7eč po^rnilo 7 Sla^oaijo, 7saj zdra7ih in nepok^aijenih ne? .(Daije prih.) Suiešničar 7. Nek gospod pride iz meata k nekemu kmeta boteč kupiti od ujega nekaj slame. Ko ata se uže pogodila, vpraaa kmet gospoda: kako se pa pišete, da bodem 7aaj 7edel, komu sem slamo prodal. nMoje ime je čudno, od^rne gospod, iraenujem se: nNeuiam Niginie". Na to kmet: za nNiginiča" pa jaz rNeiuam" slame! Jauez Dub.