Stev. 33.
V Ljubljani, 15. avgusta 1919.
Leto II.
Naš dom.
(Zagovor našega zaupnika na zboru »neza-dovoljnežev«-)
Do smrti utrujen, premočen, razcapan popotnik se skoroda priplazi do lepe kmečke hiše, ki se na njej že zunaj pozna, da je nanovo vzklila po groznem požaru- Na pragu stoječi gospodar z odprtimi rokami vsprejme hirajočega prišleca in ga položi v svojo postelj- Družinica mu z vso ljubeznivostjo postreže z jedjo in gorko pijačo.
Ko se potnik okrepi, ga gospodar obdrži pri hiši kot člana svoje družine in vsi domači ga vzljubijo- Toda nehvaležnost je plačilo sveta- Nekaj mesecev na to zaide novi gost med vaško družbo, kjer se je vsevprek zabavljalo čez njegovega gospodarja- Bil jim ni povšeči, ker ni pohajkoval, brezmiselno trosil denarja in prehitro si je kot pogorelec opomogel- No hiša bi že še bila, družina naj ostane, le gospodarja bi bilo treba pognati po svetu- Nihče bi ga bolje ne mogel nadomesto-vati, kakor novodošli neznanec- Pa kako? Vzemi mu hčer, hiša bo tvoja, stari pa naj gre!
Slepec jim gre na limance- Med posli zaneti sovraštvo do gospodarja, pri domačih pa naleti na hud odpor- Gospodar spozna namero, toda ne udari s trdo roko po nehvaležne-žu, prijateljsko ga posvari, kaznuje s postom in čaka, da li se bo poboljšal-
Popotnik je avstrijski Slovenec — oni drugi pa kralj in Srbija.
Dragi vi! Kaj pa smo mi pravzaprav? Del premagane drhali, ki so jo razgnali po vseh vetrovih z vseh bojišč- In v tej sili, kdo nas je otel pogina? Srbski gospodar je nad nami razgrnil svoj plašč in bili smo v varnem zavetju pred groznim poginom-
In s čim mu hočemo povrniti njegove dobrote? Da krepko zabavljamo črez Srbijo, da se navdušujemo za republiko, da si izku-šamo pridobiti nadoblast čez vso Jugoslavijo, kajne?
O ti grda nehvaležnost! Mi pritepencl bomo vzeli Srbom njih nadvse ljubljenega vladarja, moža krepke odločnosti, ki je vse življenske sile izrabil v boju za našo neodvisnost- Mi, ki smo tako nesramni, da smo nakopičili kupe hrabrostnih svetinj, da jih nam odkupi, ker smo se junaško borili proti njemu! Mi, ki smo pomagali rušiti in poži-gati njih krasno domovino! Mi, ki smo se ra-dovali nad njih porazom in ob vsaki zmagoslavni priliki potrkavali z zvonovi in raz-obešali zastave! Nas je li zapustila poslednja trohica sramu in poštenja?
Preudari položaj in spametuj se, da osramočen ne podležeš opravičeni kazni!
Da republika! Kdo vam je pa to vcepil v glavo? Oni, ki je romal po deželi in na shodih vpil: »Jaz za svojo osebo sem za republiko, vi pa storite, kakor hočete! Prigovarjati vam ne smem-«
Drugi so oni, ki jim je bil bog »po ljudski volji« s pomočjo monštrance izvoljeni glavar kranjske dežele- To vam je bila že republika, da si je lepše ne morete misliti-Vsi, ki so jim bili volilci, so sedeli pri polnih skledah, nam drugim pa še praznih skled niso ponudili, ker bi jih lahko napolnili;
raje so jih razbili in nam prepustili črepinje Kako prešerno so si slovenski republikanci zlatili z našim denarjem svoja stanovanja in kako ljubko jim je svirala godba in petje v obliki - obupnih klicev zatiranih stanov, ki so se krčili in vili pod bičem groznih tiranov- »Na vešala z njimi,« se je glasil ukaz predsednika slovenske republike, ko je vznikla vojna- Sedaj je čas, kakor nikoli. In padale so glave, ječe so se odpirale vsem, ki niso obožavali kranjskega »boga«, in ki so škilili preko meje, — tja k Petru Mrko-njiču-
Da smo rešili trpljenja naše družine, smo si naglo odeli navidezni črno - rmeni plašč, ki je moral pogoreti pod silo srca ovenčanega z modro - belim rdečim cvetjem-jem-
Kdo je kriv, da nam je žendarmerija sledila za petami, kdo kriv, da smo morali mi ljudstvu patriotično lagati?
Mladini izrasli iz tabora kranjskih republikancev pravijo, da niso odgovorni za njegova dela- Prav! Toda ponižno vprašanje: »Niso li domalega vse krajevne organizacije SLS v rokah najstrupenejših Šušter-cijancev? Kakšni kmetje vodijo oddelke armade 20.000 kmetov, ki naj se na poziv »revolucija« dvignejo ko eden mož?
Dragi vsi! Spametujmo se! Združujmo se v Jugoslovanski demokratski stranki, ki v svoje okrilje vsprejema vse, ki so zares Jugoslovani, resnično ljubijo svojo domovi-■ no, pomagajo zgraditi domalega zrušeno stavbo in šele nato prično misliti le na sebe — (razredni boj posamnih stanov) ■, Cepljenje moči koristi le našim zunanjim in notranjim sovražnikom-
Ustanovili so neko novo stranko ali pa jih bo še več- Vsaka si želi nekam kvišku, toda le na račun drugih- Ce rabiš pri hiši psa in mačko, ne hujskaj drugega na drugega, ker jima je sovraštvo že itak prirojeno-Potrudi se raje, da ju privadiš jesti iz iste sklede, sicer boš imel v hlevu tatu, v kuhinji miši, v mošnji strah.
Spolnuj, kar narod tvoj zahteva,
osvoboditelj - kralj veleva-
J- L-
Kje so izdajice naše sloge?
Smo zreli za svobodo? Da, ako smo zreli za slogo-
Le v slogi je naš spas in le v slogi je zasigurana in zajamčena naša svoboda.
Proklet bil vsak izdajica naše sloge, ker on je izdajica naše svobode- Kedor ruši slogo, ta uničuje našo s krvjo pridobljeno svobodo-
Zal, da je na našem svobodnem obzorju še mnogo temnih oblakov, iz katerih udarjajo pogubonosne strele na našo mlado državo- So ljudje, ki jim je osebnost in stranka pred domovino, pred občnim blagrom naše države. Proč s takimi ljudmi, oni niso zmožni, da vodijo narod v boljšo bodočnost.
Vlada mora nastopiti z vso svojo avtoriteto proti rovarjem in ščuvarjem miru in reda in vporabiti, če je prisiljena, vsako sredstvo, da v kali zatre upore in da reši
propasti svobodno našo ujedinjeno domovino-
Najsvetejše mora biti vsakemu Jugoslovanu svobodna in ujedinjena država SHS-
Pod zakonom moramo biti vsi jednaki duhovnik kot uradnik, kmet kot obrtnik, gospod kot delavec- V svobodni demokratski državi ni stanovske razlike. Vsi smo člani jedne udružene državne zadruge- Vsak delaj za vse in vsi za vsakega- Vsak ima iste pravice in iste dolžnosti- Vsakega ščiti zakon v njegovih pravicah in vsak je dolžan se pokoravati zakonu- Avstrijskih predpra-vic ne sme biti v demokratski naši ujedinje-ni državi za nobeden stan, za nijedno stranko-
Mariborska »Straža« pravi in po njej je pisal »Slovenec«, da je Jugoslovanski klub zastopnik slovenskega ljudstva ter da se brez njega ali celo proti njemu ne da jn ne sme vladati- Kaj ne doni iz te trditve: »Mi in samo mi!« Kaj se je zopet pojavil Šuster-šičev zli duh na poprišče?
Kaj pa drugi Slovenci, ki so izv^n klerikalne SLS? So mogoče le-ti brezpravni robi ujedinjene Jugoslavije?
Ako se ne more vladati brez Jugoslovanskega. kluba in ne proti njemu, potem sledi, da ima tudi JDS ifeto pravico trditi: »Brez nas in proti nam se ne sme in ne more vladati.«
Kaj je naša svoboda zajamčena le v klubu klerikalno mislečih poslancev?
Kdo vzdihuje po dvoglavem črnem orlu in po črno-žolti zastavi? Niso to oni nezado-voljneži Šusteršičevega kalibra, ki imajo še danes v klerikalni stranki svoje zavetišče in svojo zaščito? In teh rogoviležev ni malo, gospodje pri »Slovencu«! Zaman jih skrivate pod svoj plašč, njih dela so očividna, posebno po nekod na deželi. Na te skrajno nevarne prikazni opozarjamo našo vlado v Beogradu, kajti ti elementi Radič - šusteršičevega kroja, bi rajši danes kot jutri videli ležati našo svobodo pod žreli nenasitnih krvolokov Nemcev - Madjarov in Italijanov kot kadaver propale Avstro - Ogrske.
Jugoslovan-
Resolucija za kmečki program
J. A. S. (Konec.)
Vinarstvo. V naši novi državi, zlasti v Sloveniji, bo igralo v gospodarskem oziru poleg drugih kmetijskih panog tudi vinogradništvo prav važno vlogo.Lakomna Italija nam je, odnosna nam bo sicer požrla lep del po-znatih vinskih krajev i. s. goriška brda s svojimi ognjevitimi brdskimi vini, Vipavsko dolino s svojimi mehkimi, močnimi vini ter Kras s svojim iskrim teranom, ostanejo nam pa v nadomestilo slovite ljutomerske, ormoške in pohorske gorice s svojim poznatim Pekrča-nom, Jeruzalemcem, Ljutomerčanom i. dr.
Potemtakem pride torej v poštev tozadevno Kranjska, t. j. Dolenjska in Belo Krajina, ter ves Spodnji Štajer, namreč: mariborski, ljutomerski, ormoški, ptujski, slovenje-bistriški, celjski in brežijsko-bizeljski okraj. Vsi ti vinorodni kraji obsegajo sedaj okroglo 30.000 ha, večinoma popolnoma obnovljenih vinogradov, in dajejo letno povprečno čez
amds
1,000.000 hI vina, kar reprezentuje pri sedanjih cenah čez 5 do 700 milijonov kron, katera svota naraste v dobrih letinah lahko tudi na 1000 milijonov, t. j. na eno milijardo kron. kajti pridelek se lahko vzdigne na P/2 mili-jona hektolitrov.
Ta množina vina znatno presega potrebščine v Sloveniji, vsled česar bo treba skrbeti za primeren izvoz v tujino, zlasti proti severu. Ta potreba se bo pokazala posebno v prav dobrih letinah, ko se bo poleg vina pridelalo tudi mnogo sadjevca, ki tvori toliko na Kranjskem kot na Slov. Štajerskem važno panogo kmetijstva.
Našemu vinstvu preti pa konkurenčna nevarnost s tujimi vini, zlasti cenenimi italijanskimi, ki bodo po sklenjenem premirju, ako se ne bodo stavile že pri sklepanju gospodarskih pogodb gotove zapreke, našo deželo kar preplavila. Pa tudi banatska, hrvatska, ogrska in kolikortoliko še istrska in dalmatinska vina bodo vsled nizkih cen izpodrivala naša vina in naš vinski trg.
Bodisi karkoli, skrbeti treba že sedaj za povzdigo vinstva v Sloveniji v kvalitativnem in gospodarskem oziru, da se bo ta tako do-bičkanosna panoga, če že ne še razširila, pa vsaj sedanjemu stanju ohranila in tako izpodrinila vsaka preteča ji nevarnost. So namreč kraji in na stotine rodbin, ki žive le od vinogradništva; zato se mora tem krajem posvetiti vsa pozornost, s katero dandanašnje novodobno vinarstvo razpolaga in ki se zahteva.
V dosego teh ciljev je treba:
1.)	Saditi in pomnoževati le bolj žlahtne trtne vrste, zlasti v priznano dobrih vinskih goricah, v svrho pridelovanja finejših in močnejših buteljskjh vin.
2.)	Napraviti v večjih vinorodnih krajih obširne vzorne vinograde ter jih zasaditi z najboljšimi trtnimi vrstami v svrho dobave cepičev za razmnožitev takih trtnih vrst in v svrho praktičnega razkazovanja.
3.)	Vpeljati vsestranski pouk o umnem kletarstvu s potovalnimi .predavanji po v to poklicanih veščakih (potovalni kmetijski učitelji), s prirejanjem večdnevnih praktičnih (te-
Pismo iz Amerike.*)
West Newton P a-, 18. maja 1919-
Dragi prijatelj 1 Tri leta bodo kmalu minula, odkar sem Vas zapustil, svojega dobrega in odkritega prijatelja- Zato ste tudi Vi prvi, ki mu pišem, brž ko mi je priložnost- Gotovo bi Vas zanimalo, kako se mi je godilo, ko sem potoval domov; a preveč bi naraslo pismo, če bi Vam vse natančno poročal-
Na celi poti do Rotterdama nisem dobil niti enega kosila, niti ene večerje. Kosil sem v Ljubljani v nedeljo, večerjal pa v petek na Nizozemskem- V Nemčiji sem bil zaprt nekaj ur radi osumljenega vohunstva; grozili so mi, da bom ustreljen. Različni častniki so hodili k meni vsakih deset minut in me vse mogoče,izpraševali; posebno bi bili radi vedeli, kaj sem delal tako dolgo v Avstriji, v vojnem okrožju- Ker pa niso nič zvedeli, so odšli in mi dali pol ure odmora. Tedaj stopi v celico nov častnik z revolverjem v roki-Nekaj časa se gledava molče iz oči v oči. Nato mi zapove, naj se slečem; ker pa še sedaj ne povem, zakaj sem bil tako dolgo v Avstriji, me sune z revolverjem v prsi, češ, da mi bo že on pomagal premikati jezik- To mi je dalo povod, da sem pričel misliti, da me hoče spraviti tja, kjer ni komarjev- Brž sem potegnil nož iz žepa, rekoč: »Suni me še enkrat s tistim revolverjem, če hočeš vedeti, kako zna poginiti slovenski Amerika-nec, ki ni bil nikdar vohun in se tudi ne pusti več šikanirati, najmanj po. še od Nemca!<
*) To pismo je prejel župan v Dolu pod Ljubljano od rojaka iz Amerike, kamor se je bil vrnil nazaj v Ameriko, preden je ta vstopila v vojsko-
čajev) kletarskih tečajev na kmetijskih šolah in pri večjih posestnikih-vinogradnikih, od-nosno v zadružnih kleteh, ter s priredbo vinskih semnjev, vinskih in grozdnih razstav itd.
4.)	Kjer ni kmetij, in vinarskih šol, vpeljati je posebne krajevne polletne tečaje, v katere bi se sprejemali le sinovi vinogradnikov.
5.)	Ustanoviti krajevne vinarske odbore in vinarske zadruge z veščaki na čelh, dalje vinogradske zadružne kleti v svrho nakupa* vin v prvi vrsti od malih vinogradnikov, ki s svojim pridelkom ne vedo pravilno ravnati, odnosno ki nimajo pravih shramb. V večjih mestih, kakor n. pr. v Ljubljani in v Mariboru, ustanoviti centralne vinske kleti s primernimi poskušalnicami ali točilnicami.
6.)	Take vinarske krajevne in centralne kleti opremiti z modernimi kletarskimi stroji in drugimi pripravami, ki bi služile tudi kot ogled in kot poučni pripomočki pri kletarskih tečajih. Kot važni stroji pridejo v poštev: razne stiskalnice, filtri, žvepleniki, parni kotli za izparivanje nove in slabe stare posode, prir-prave za merjenje ali cementovanje prazne posode, priprave za izdelovanje novih in popravljanje starih sodov itd. Vpoštevati bi bilo tudi napravo finega konjaka.
7.)	Posredovati vinogradnikom pravočasno vse vinogradske potrebščine, osobito modro galico, žveplo, umetna vinogradska gnojila, eventualno tudi sladkor za napravo domače pijače, vse po najnižjih cenah. To bi bila naloga vinarskih krajevnih odborov.
Konečno bi ti lahko prevzeli in izvrševali posel posredovalca med producentom in kupcem s tem, da bi vodili posebne sezname o producentih in količinah pridelanega vina v svojem okolišu.
8.)	Vse vinarske zadruge se morajo primerno subvencionirati ali vsaj dovoliti jim večja brezobrestna posojila na gotovo dobo let, za to pa jih postaviti vse pod državno kontrolo v svrho pravočasnega preprečenja eventuelnih nerednosti ali polomov.
Čebelarstvo. Stranka pospešuje združitev vseh čebelarjev z ozirom na dobavo čebelarskih potrebščin in z ozirom na
Za kake tri korake je odskočil, napel petelina, me gledal ko zaboden bik, potem pa odšel- Pet minut nato sem bil prost in že sem se'vozil proti Nizozemski.
Občutkov na svobodni zemlji Vam ne bom popisoval; te je mogoče namreč le čutiti, ne pa popisati- Še Vam moram povedati, da sem bil vozeč se po Nemčiji vedno v družbi detektivov, ki so me nadzorovali- Z nekim detektivom, ki je bil preoblečen v mi-.sijonarja, bi se skoro stepla- Držal sem zlo-deja že za prsa, ker je rekel, da bi on, če bi bil častnik, dal Slovane v Avstriji postre-ljati ko zajce. Pomirila naju je neka Madžar -ka, ki se je peljala z menoj vred z Dunaja-
Vožnja na ladji je bila prav imenitna, samo blizu Kirkwalla na Škotskem smo trčili v malo angleško križarko, ki bi se skoro potopila, da je niso zavlekli hitro v plitvo vodo.
V Angliji smo se tudi ustavili; izkrcali so me takoj ob prihodu v Falmauth, misleč, da sem nemška duša, ki nese tajna poročila nemškemu poslaniku- Ker pa sem imel s seboj plačilno knjižico »Slov- Narodne Podporne Jednote« in še druge listine, in ko sem jim razjasnil, kako zelo »ljubim« Nemce, so postali vsi drugačni- Povabili so me v hotelsko kavarno, kjer sem jim pripovedoval o svojih doživljajih- Ko sem jim povedal, da so mi Nemci vzeli ves zlat denar ter ga zamenjali za papir, se niso mogli dovolj naču-diti, kako je to mogoče, da kdo civilnega popotnika tako oropa. Nemški denar ni bil namreč izven Nemčije skoro nič vreden- Pri-šedši spet nazaj na ladjo, sem našel v žepu suknje, ki je visela v kavarni, 8 funtov šter-lingov ali po vaše 200 K denarja- Kdo mi ga je vtaknil v žep, ne vem, a gotovo eden Izmed onih angleških častnikov-
eksport. Skrbi za praktični pouk naprednega
umnega čebelarstva. V ta namen prireja poučna predavanja pri vzornih čebeljnakih. Skrbi, da bodo čebelarji o vsem napredku nazorno poučeni. Odločno pa odsvetuje vsakemu čebelarju novincu, da opusti sam vse nove poizkuse, predno si ni ogledal in se natanko poučil pri kakem izkušenem čebelarju. Neznanje se nikjer bolj ne maščuje, kakor ravno pri naprednem čebelarstvu.
Sadjarstvo: Stranka pospešuje šolske vrte, koji naj bodo vsaj 15 arov veliki. Polaga posebno skrb, da se v vsakem kraju vpeljavajo preizkušene in za dotični kraj naj-prikladnejše sadne vrste. Skrbi za pouk o gojitvi, vporabi, shranjevanju in o izvozu žlahtnega sadja. Prireja praktične tečaje za vkuho-vanje in pripravljanje sadja. Poučuje potom časopisja kmetovalce, kako si zamorejo pripraviti iz sadja krepilno in zdravo pijačo. Kako se pripravlja iz slabejega sadja ali celo iz sadnih odpadkov zelo okusen in zdrav kis. Skuša s primernim poukom zbuditi splošno zanimanfe za sadjarstvo. Bode skrbela za izvoz preobilega sadja, da bode kmetovalec imel sčasoma precejšen vir dohodkov iz sadjarstva, koje primeroma potrebuje le malo dela in malo investiranega kapitala.
Vrtnarstvo. Izmed vseh panog kmetijstva je pri nas še najbolj zanemarjeno vrtnarstvo, zato mu hoče stranka posvetiti posebno pozornost. Tudi kmetska gospodinja naj se seznani s pridelovanjem finejše povrt-nine. V ta namen bode stranka skrbela za vzorne vrte. Vsak šolski vrt naj ima poleg drevesnice tudi oddelek za zelenjadarstvo. Skrbeti je, da bode dobil učitelj-vrtnar primerno denarno podporo, da lahko nakupi potrebnih semen, da bode oddajal kmetskim gospodinjam brezplačno nekaj sadik. S tem se bode zbudilo potrebno zanimanje. Pa tudi okusno pripraviti je treba znati razno povrt-nino. Za to morajo skrbeti kuharski tečaji, katere bode stranka prirejala. Posebno važnost je polagati na sadeže, ki so pripravni za kon-serve in eksport (paradižniki, šparglji, fižol, zelje, ohrovt itd.). Tudi pridelovanje zelenjad-nega semena je zelo dobičkanosno, zato se
Doma (namreč v Ameriki) sem dobil takoj delo in prislužil sem si lepih novcev. V vojno mi ni bilo treba iti, ker sem bil imenovan na priporočilo nadzornika našega pre-mogokopa za pospeševatelja. produkcije- Ko je bila vojna končana, sem bil pohvaljen od kurilne uprave v Washingtonu za neprekos-ljivo službo. Nakopali so vsaki' dan 200 do 300 ton več premoga kot prej- Delavce sem tako navdušil za delo, da so končno še Nemci želeli, da bi bili Nemci in Avstrijci premagani- Zaslužek so mi tudi povišali; delo je res težko, a 75 do 100 K vašega denarja pa ni ravno težko zaslužiti- čeprav mi ni manjkalo ničesar, kar sem si poželel, sem si prihranil že do danes toliko, da sem kupil zadnji teden dve hiši za 3000 dolarjev ter stanuje v njih sedem družin, samih Slovencev-
Ko sem čul, da je Avstrija razpadla, sem štiri dni praznoval veselo poročilo. Kadar bo pa premagana Italija, bom pa cel teden praznoval, če bom živ- Kadar se boste namreč udarili, pridem skoro gotovo tudi jaz malo pomagat- Delal bom tako kot zadnjič, ko smo se srečali z gručo Lahov in se pričeli malo pogovarjati z revolverji v rokah- Danes jih leži šest v bolnišnici, ki so jim luknje v glavo in život »zrasle«.
Tu imamo kanonov, pušk, sploh vojnih potrebščin toliko, da bo imel vsak Jugoslovan po pet pušk, če bi se z Lahi pogovarjali na daljšo distanco- Da jih boste dobili, je pa gotovo, ker so vsi Amerikanci, potem Nemci, Francozi, Švedi in še drugi na vaši strani. Meseca januarja smo nabrali Slovenci preko 40-000 dolarjev samo za propagando proti Italiji, in se še vedno nabira- Delamo, kolikor moremo- Sicer je meni vseeno, če boste imeli republiko ali kraljestvo, želim le, da bi vsi
I
3
priporoča, da se kolikor mogoče goji. Stranki se zdi potrebno, da bode potom časopisja poučevala »mesečna opravila«, kako je za zelenjavo pripraviti zemljo, kako gnojiti, kako sejati, katera dela je opravljati vsak mesec in na kaj je najbolj paziti.
Dopisi.
Cerklje- 1- Obiskal sem Graščevega očeta v Velesovem, ki jih je težka bolezen potisnila v postelj- »In kako si krajšate čas?« vprašam 871etnega starčka- »Ah, da se nisem posili naučil brati, ne vem kaj bi danes po« čel- Kakor noč sei mi zdi človek, ki ne zna citati- Poglejte, za mojih mladih dni ni bilo tsole, nadlegoval pa sem brata, — ki je pohajal šole tam v Kranju, — toliko časa — da me je naučil brati- Vse življenje mi je to prav hodilo, kot največjo korist pa spoznavam šele sedanje dni, ko že mesece polegam, zdrav na duhu, bolan na telesu in prebiram tele knjige.« Poleg njih so ležali najnovejši leposlovni spisi. Graščev oče so moder gospodar, ki so si znali pridobiti lepo premoženje, a ne samo s pridnostjo, temveč tudi z umom- Marljivo so vam prebirali »Kmetovalca« in druge gospodarske knjige- Marsikatere pametne nasVete so dobro premislili, preskusili in šele nato vporabili- Kje so bili še sosedje, ko so oni že umno vporabljali gnojila, gnojnico izvažali iz Kranja, zamenjavali semenja, nabavljali plemensko živino itd- — 2. Govoril sem z boljševiško navdahnjenim socijalistom- Vse mu je bilo napoti- Togotil se je nad kmetom, uradnikom, duhovnom, obrtnikom, zanj so veljali le delavci, ki jim gre nadoblast- »Vsi so nam pijavke,« pravi »le učitelja bomo spoštovali in ljubili- Vi ste z nami vred trpeli, vaše delo je stoterno naložen kapital- Kamor sem prišel še doslej, pred ali med vojno, vedno so me najpreje vprašali, če znam brati in pisati. Hvala Bogu in mojim učiteljem, da so storili svojo dolžnost, zakaj marsikdaj sem si z znanjem olajšal trpljenje. Bil pa je pravi trpin, ki ničesar ni znal-« — B. »Da sem
Jugoslovani srečno in zadovoljno živeli- Odkrito rečem, da mi je tako kraljestvo kot je angleško, ljubše kot francoska republika. Želim le, da bi bil ves svet tako urejen kot je Švica- Pri vas bo najbrže kraljevina boljša za toliko časa, da se Hrvati spametujejo in tudi vaši klerikalci starega kalibra- Srbi naj bodo vodilni element države, vladajoč tako ne bodo, ker jih Slovenci precej prekašajo v izobrazbi- Vi kot župan lahko napravite precej, in kar storite, vse naj bo za večjo moč države in sloge v njej, dokler ne bo zadnja vas tja do Huma v Benečiji jugoslovanska. Na to delamo tukaj in delajte tudi doma- Življenje je lepo, dokler je svobodno; ako pa ni, je bolje umreti. Amerikanci se držimo gesla: Svobodno živeti, drugače rajši umreti- Doseči vse ali pa pasti-
V Franciji so naši fantje to sijajno pokazali, ko so pri Chateau Thiery prebili nemško črto, ki so jo drugi zaman skušali upogniti- — O Lahih so pisali tukajšnji listi, da so najboljši vojaki, kadar je treba bežati-Na Reki so ameriški vojaki mazali laške, kakor se maže paglavce. Pišite mi tudi, če je Avstrija kaj mojega denarja zaplenila, ker sem ga imel v Mestni hranilnici, da storim potrebne korake, da ga dobim nazaj- Kaj pa kaj moj kovčeg dela? Ali so kaj obračali kaki žandarji po njem, Marsikaj bi bili dobili v njem kar bi me glavo stalo- Pa »šimelj« je bil tako bolan, da ni iskal tam, kjer je bilo kaj- Gospod Seljak v Kamniku tudi gotovo ni več jezen, ker se tisti lump ni hotel boriti za cesarja in njegovo d o'm o v i n o.
Drugič Vam pišem kmalu, želim pa, da mi takoj odpišete, ker tako težko čakam kake vrstice od tam- S pozdravom na Jugoslavijo, Vas in Vašo obitelj zaključuje pismo Vam udani	Rudolf Kreč.
imel tedaj to pamet kot jo imam danes!« pravi mi Tonačev Tone, »ko sem še hodil k Vam v šolo, kako pazno bi vas danes poslušal, kako marljivo se učil- Tedaj vam nisem verjel in sedaj bi rabil umnega računstva pri lesni trgovini, tako si moram pa pomagati le s knjižicami.« — 4- In prišel je Tomažev tam iz Sp- Brnika, ki tudi nekaj poskuša z mešetarjenjem in marsikdaj bi rad znal več — kakor hruške peč'- »Še enkrat bi bil rad mlad, da bi se vsaj poprijel učenja, ker znanja tako pogrešam,« mi je zatrjeval nedavno-Takih in enakih izjav mladih in starih sem čul že premnogo, zato sem se namenil, da spregovorimo tudi o šolstvu par besedi- Prva cerkljanska šola se zaznava izza leta 1811-Nastanili so jo v Robasovi hiši štev. 52 pri takratnem »Oberrihterju«. Prva učitelja, samouka, sta bila Zupin in Borštnik- Prvo poročilo iz leta 1852- izkazuje, da je šolo obiskovalo tedaj 24 dečkov in 25 deklic- Novodobno šolo je vpeljal g- Andrej Vavken, ki je prišel v Cerklje 18. aprila 1857- Šolske prostore so prenašali, kakor mačka mlade od Borštnika pa tja v razpadlo mežnarijo, ki je stala pred cerkvijo- Število otrok je naraslo na 137- Meseca marca 1859- so vsadili in zabili mnogo majhnih količev na severni strani cerkve na starem pokopališču, potegnili ob njih vrvico ter jeli »grunt« novemu šolskemu poslopju kopati- Cela fara, vas za vasjo, je hodila na tlako in v enem letu je stalo v Cerkljah prvo šolsko poslopje, ki danes ob njem tihoma proslavljamo šestde-setletnico postanka. Poročilo iz leta 1859. izkazuje 160 učencev in prvo nedeljsko šolo s 108 otroci- Kot drugi učitelj je tedaj poučeval Karol Kaliger- 20- oktobra 1881- je prišla na šolo gdč- Ivanka Bohinčeva. 14- oktobra 1885 so šolo razširili v trorazrednico- Število otrok je naraslo na 375 na vsakdanji, in 111 v ponavljalni šoli, skupaj 486- 27. maja 1890. je prišla gdč- Pavla Krušičeva- 26-oktobra 1890- je narasla šola za en razred-Poročilo tega leta izkazuje 380 vsakdanjih in 146 ponavljalnih, skupaj 526 otrok. 28-aprila 1893- se je dal vpokojiti g. Andrej Vavken i- s- po 36- letih neumornega delovanja- Leta 1899. so zakrivili največjo nesmisel na šolskem polju s tem, da so razširili šolo v dvorazredno dekliško in tro-razredno deško- Deška šola s to preureditvijo ni prav nič pridobila, dekliška pa je za eno stopnjo nazadovala- Ogromno šolsko poslopje obsega nepotrebne dvoje stopnjice, dolge hodnike, nebroj vrat, stanovanje za or-ganista, občinsko sobo, učiteljstvo pa se je moralo potikati v podstrešnih zasebnih luknjah- Tako so hoteli šolski prijatelji. Brni-čani so se tedaj potezali, da si sami zgrade svojo šolo. Zakaj, da jim niso dovolili, mi je še danes uganka- Ce bi razširili cerkljansko šolo v pet ali šestrazrednico, bi bilo umevno, tako pa? — premišljam že 20 let. — Deklice naj bodo ravno v šoli ločene, in svoj vhod morajo imeti, svoje stopnice, dočim bi jim bilo treba le lastnega stranišča- Povsod so skupaj z dečki, do malega na vseh šolah, skupaj so na potu v šolo, na paši, pri branju jagod itd-, zakaj tu ne? Cerkljanska šola šteje danes 551 otrok. Dekliška šola je grozno preobložena, ker pride na razred povprečno po 100 otrok- Nujno je tedaj potrebno, da se nekaj preuredi- Združiti bode treba vse otroke v šestrazrednico, še boljše pa svetujemo Brničanom, da danes ponove svojo zahtevo-'Podpirali jih bomo z razprostrtimi rokami, kajti to bi bilo v dobro otrokom glede šolskega napredka in olajšavo šolskega obiska. Brničani pošiljate v vsakdanjo šolo 74 dečkov in 68 deklic, v ponavljalno pa 15 dečkov in 17 deklic, tedaj 89 dečkov, 85 deklic, skupaj 174 otrok- če pritegnete še Vopolje, imate lepo trorazrednico, ki bo kos naši v Cerkljah. Nekaj učil in klopi lahko brez škode prepustimo- Tudi gorjanci so morali tekom vojne sprevideti, da se iz prazne sklede ni mogoče duševno nasititi- Znano vam je, da bajtar na svoji njivi več pridela kakor gruntar na
enakem prostoru, zato sledite našemu nasvetu: čimbolj razbremenimo delo, tem večji bo uspeh- Otroci so vam vendar najdražji zaklad, vse delo, vse trpljenje je vendar namenjeno njim, ki smo jim vzrok, da žive; naj lažje žive, kako?; smo mi- Pred vojno je služila »šola« nekaterim kot politično bojno orožje. Upali smo, da bode odsihdob bolje, a kakor ravno zvem, agitirata dv& nehvaležna mladiča za neko stranko s tem, da obrekujeta svojega bivšega učitelja in mu podtikata ono, kar bi njuni priganjači želeli, da je storil-Otroci, še v plenice so vas povijali, ko sem si jaz kot mladenič pred 20 leti otiral šolski znoj, vi ste še pozno pricapljali za menoj, kaj ne, pa ni bilo tega, kar danes grešno prehaja preko vaših ustnic- — Le pošteno v val življenja, prijatelja!	Josip Lapajne-
Sv. Duh nad Krškim- Cestni odbor krški spi spanje pravičnega celih pet let. Da je temu tako, pričajo neznosne razmere, ki vladajo na deželni cesti II- vrste Krško-Sv- Duh-Pričenši pri graščini Turn am Hart pa skoro do Sv- Duha. Posebno pa se odlikujeta pri tem takozvani Gominškov in Kalški breg-Ubogi ljudje in živina, ki morajo rabiti to cesto! Saj v omenjenih bregih niti praznega voza s parom dobre uprežne živine ne dobiš na vrh. Pa saj ni čuda, ker leži na tej cesti v najhujši vročini 40—50 cm blata! In cesta je zraven tega tako razorana, da je bolj podobna zapuščenemu strelskemu jarku kot pa cesti- Davkoplačevalci si dovoljujejo cestni odbor vprašati, v katere s vrhe se je porabil skozi 5 let denar, ki je bil namenjen za popravila cest? Nadalje vprašamo, kaj dela cestar pri g- načelniku in cestnih odbornikih dan na dan? Zjutraj gre s strgalom h gospodu načelniku v dnino, ceste se pa niti ne dotakne- G- načelnik se menda ne bo izgovarjal, da ni šodra- Saj je pri Sv-Duhu nakopičeno veliko šodra, ki čaka že več let milostne sodbe mogočnih gospodov, kateri so tako zvesti sinovi katoliške cerkve in — bivše Avstrije- Zares, srečni smo mi krški obča-nje! V celi Sloveniji razmeroma najvišje cestne doklade, zraven pa najslabše ceste in pota, ki so cisto podobne razcapanemu avstrijskemu vojaku iz dobe prevrata. G- načelnik s svojim generalnim štabom omenjene ceste še videl ni in je sploh ne rabi, ker mu je gotovo znano, kako se je nedavno izrazil neki gospod, ki je 4mel opravek pri Sv- Duhu rekoč: »Po tej cesti se nočem drugače več peljati, kakor če mi cestni odbor jamči, da se mi ne bo pripetila nobena večja nesreča in da me zraven zavaruje za življenje-« Naše gospodinje tožijo radi pomanjkanja in draginje lončene posode- Temu bi se dalo na zelo enostaven način odpomoči- N- pr- tako: Cestni odbor krški naj da uradnim potom razglasiti sledeče: »Pozor, lončarji! Cestni odbor krški ima v takozvanem Gomivško-vem bregu na deželni cesti II. vrste Krško-Sv- Duh na razpolago več sto meterskih sto-tov blata, priznano dobre predvojne kvalitete, pripravnega za izdelovanje loncev-« S tem bi bilo ustreženo ljudem in lončarjem-Več davkoplačevalcev.
Iz Škocjanskih hribov pri Mokronogu-V najkrajšem času bodemo imeli zborovanje na Telčah, da si ustanovimo krajevno organizacijo Jugoslovanske demokratske stranke za občino Škocjan. V ta namen smo povabili g- Ribnikarja, da bode nam razložil pomen organizacije itd- Nekdaj je bil Škocjan zgled napredne stranke vsem sosednim občinam, a danes • • . Klerikalci tirajo svojo SLS naprej, n^ša stranka počiva in — g-Anze Globevnikov se je odločil iz klerikalne stranke v novo kmečko stranko pristopiti, za to pa tudi malo agijtira proti JDS in krajevni organizaciji s tem, da trdi, da je g. Adolf Ribnikar socijalni demokrat itd- Za danes mu samo to povemo: Anze, ne zabavljaj čez stranko, s katere pomočjo si prišel v občinski odbor- Kaj nk Anze? Naši hribovski gro-ši v tvoji gostilni in naši hribovski glasovi pri volitvah delajo veselje, ali čez nas na-
prednjake pa zabavljati, je menda tvoja parola. Pri volitvah (občinskih) smo mi hribovci v večini vedno, in brez nas ne prideš nikdar na županski stolec- Toliko za danes- Ako nam boj napoveš, ga tudi sprejmemo. Prihodnjič nekaj, kar nekomu ne bode všeč-
Namršelj - Želiinlje- Na dopis »Iz Roba« v »Domovini« z dne 1- t. m- nam je poslal g-Josip Schauta daljši popravek- Da vidijo tudi naši nasprotniki, da je uredništvo proti vsaki krivici in za državljansko enako-pravnfist, priobčimo- popravek v celoti. Zadnjo besedo pa prepuščamo našemu dopisniku- — 1- Ni res, da je turjaška graščina s kakimi nedovoljenimi sredstvi povečala svojo posest in tudi ni res, da so one vrstice resnične, pač pa je res, da si je pridobila turjaška graščina svojo posest na pošten način, kakor je to razvidno iz deželne deške in zemljiške knjige in da so one vrstice lažnji-ve. 2- Ni res, da so vasi »Rob« in »Dolšaki« oziroma kmetje teh vasi imeli celokupno last gozda »Dednik«- Res pa je, da poseduje turjaška graščina že od nekdaj gozcl »Dednik«, katerega je kupil zaedno z gozdoma »Mačko-vec« in »Mokrice« 1- 1263- Hervard pl,em. Turjaški- (Potrdilo te kupčije po Ulriku vojvodu Korotana je na razpolago-) Res je, da je ta gozd že od nekdaj vpisan v zemljiško knjigo in deželno desko kot izključna last turjaške graščine, v katerem gozdu pa so imele različne vasi ne samo »Rob« in »Dol-šaki« pravico drvarščine. 3- Ni res, da so kmetje pred prihodom sedanjega gozdnega svetnika Schauta lahko brez dovoljenja drva sekali, kolikor so hoteli- — Res pa je, da so morali kmetje svojo potrebščino na drveli in drugem lesu vsako leto naznaniti pri upravi turjaške graščine, ter, da je ta dala po pre-vdarku resnične potrebe nakazati drva in les v smislu gozdne postave (patent z dne 3-decembra 1852. drž- zak. štev- 250-) če je kdo brez nakazila les ali drva sekal, je bil pri politični oblasti kaznovan- Dokaz nakazilna knjiga tukaj, in pa zapisnik o gozdnih škodah naznanjenih in kaznovanih pri politični okrajni oblasti- 4- Ni res, da so hoteli kmetje sami gozd »Dednik« parcelirati in vknjižiti posestnike v zemljiško knjigo. Res pa je, da je bil gozd »Dednik« izključna last turjaške graščine in da se brez njenega dovoljenja ni mogel niti parcelirati niti pripisati novim lastnikom- 5- Ni res, da so1 zbrali kmetje sedanjega gozdnega svetnika Schauta, da jim gozd premeri, parcelira in vpiše nove posestnike v zemljiško knjigo- Ni res, da je Schauta peljal kmete na dan delitve v »Dednik« in jim rekel» danes sem nekaj bolan, ne bom mogel nič deliti, pridem čez dva ali tri mesece, pa bodem sam razdelil-« — Ni res, da je zopet prišel z novico, da ima graščina od deželne vlade pravico oddeliti kmetom, kjer hoče, zase pa obdržati, kjer hoče, in da je bila s tem pravica posestnikov iz Roba in Dolšakov uničena- — Res pa je, da je komisija za odvezo zemljiških bremen pri obravnavi dne 29- avgusta 1879. — torej dve leti prej, kot je Schauta nastopil službo pri turjaški graščini, — last gozdnih posestev, takozv- »stelnikov« med temi tudi stelnike v Dedniku pripoznala posestnikom iz Roba in Dolšakov, da so dalje turjaška graščina in kmetje izrecno potrdili ta posestva, volitev zemljemerca pa prepustili komisiji sami. Turjaška graščina je ta dan pripoznala kmetom iz vasi Rob, Dolšaki, Dednik in Cegovn-ca drvarščino, Bobarjem pa še pašne pravice v gozdu »Dednik«, katere pravice je treba odvezati, kar so kmetje sami pripoznali. Ta komisija je poslala zemljemerca Oemi-chena, ki je vsa kmetom iz Roba in Dolšakov dne 29- avgusta 1. 1879-odstopljena zemljišča izmeril in v mapo narisal* (Dokaz razsodba komisije za odvezo zemljiških bremen z dne 19. oktobra 1885. štev- 1273-, ki je na vpogled-) 6. Ni res, da je odkazal Schauta kmetom iz Roba in Dolšakov kot nekako odškodnino nedostopno grmovje
»pod banom«, ne glede na to, da je s tem direktno' oropal posestnike iz vasi Bane in Na-rede, katerih last je bila- Res pa je, da je bil gozd »pod banom« izključna last turjaške graščine, katero last so opravičeni kmetjB sami pripoznali- (Dokaz zemljiško - bremensko - odvezna listina z dne 24- novembra 1879- štev. 1007/11. in z dne 28. januarja 1882- štev- 1754-/ex 1881-, zemljiška knjiga in deželna deska-) Komisija za odvezo zemljiških bremen pa je kmetom iz Roba in Dolšakov za odškodnino drvarščine in drugih pravic odkazala enako vreden del gozda »pod banom«, pa ne grmov, ampak lep, star gozd- (Dokaz omejitvena listina iste komisije z dne 19. novembra 1887. štev. 1290-) 7-Ni res, da so dosegle različne pritožbe kmetov iz Roba in Dolšakov, da mora graščina napraviti cesto iz Roba v gozd »pod banom«, da bode mogoče iz njega voziti, katere cesta pa še danes po 35- letih ni! — Res pa je, da so bile pritožbe tudi od ministrstva zavrnjene in niti ena pritožba ni dosegla, da bi morala graditi turjaška graščina kakšno cesto v gozd »pod banom«- Sploh pa so izvedenci pri nakazovanju gozda za Rob in Dol-šake v gozdu »pod banom« izjavili, »da zadostujejo za te vaščane za izvoz gozdnega pridelka obstoječa pota-« 8- Ni res, da dokazuje takozvano »čezdajansko pismo« posestnika Jerneja Gradišarja iz Roba najbolje, da je bil gozd »Dednik« v lasti Roba in Dolšakov- V tem pismu si je Gradišar pri izročitvi posestva svojemu zetu Matevžu Leniču izgovoril pet hoj- Res pa je g o z d Dednik, kakor je zgoraj pojasnjeno izključna last tui-jarške graščine- V tem oziru je ono pismo Jerneja Gradišarja brez pomena. Imel pa je ta posestnik v Dedniku dva dela »steljnika« in v njih lepe hoje, katere si je izgovoril. — Namršelj - Želimlje, 5. avgusta 1919- — Z odličnim spoštovanjem imenom turjaške graščine Josip Schauta-
Iz ribniške doline. V vsaki štev. »Domoljuba« se dolenjev. »poslanec« kapi. Suklj sam hvali, kaj vse je dosegel za ribniško dolino. Sedaj je zopet kar pobasal v svoj žep ustanovitev meščanske šole v Ribnici, delavnice za izdelovanje lesnih izdelkov v Sodra-žici in poslovenjenje- gimnazije v Kočevju- V resnici pa se hvali z delom drugih, kakor si je nadela sraka pavovb perje, pa je mislila, da je pav. Smejemo se pri nas taki domišljiji, ko vemo, da so Škulja samo usta, drugega pa nič. »Lastna hvala, cena mala«, pravi narodni pregovor. Mogoče bo prihodnjič Škulj napisal, da je njegova zasluga, da imamo vedno dež, ali pa da se je vsled njegovega »neumornega« prizadevanja razbila Stara Avstrija in da imamo sedaj lastno državo. Le škoda, da v Ljubljani tako malo cenijo njegovo »nemarnost« in ga ne pokličejo na kako boljše mesto, ker je tak talent. Vedo namreč dobro, da je njegov talent le na papirju po časopisih.
Trgovina in industrija.
Krona in dinar- Finančno ministrstvo je odredilo, da se morajo po celem kraljestvu plačevati od 1- septembra naprej dolžne pravne pristojbine, koleki ih ekvivalenti v dinarjih. Dolžniki naj torej brž poravnajo take dolgove v kronah, sicer bodo morali plačati najmanj trikrat več-
Državno posojilo za naše kraljestvo se najame v Švici-
Kupčija s konji- Trgovci in kmetovalci se. opozarjajo-, da si priskrbe za vse vrste konj, ki so namenjeni za trgovski promet, odpremne izkaznice pri odseku za prehrano v Ljubljani, sicer se prekupcem konji zaplenijo ter jih doleti še kazen-
Pomorski promet z Južno Ameriko uvede zopet prevozna družba »Adriatica« v Trstu. Prvi parnik (»Sofia«) za osebni prevoz bo odplul koncem t. m- iz Trsta-
Borza za delo se je ustanovila v Beogradu v Ulici kraljice Natalije št- 1-
Obrtna razstava v Zagrebu. Društvo »Hrvatskih radiša« priredi v dobi od 15- do 22- t- m- v Zagrebu razstavo domače narodne noše, pletilnih, lončarskih, kovinskih, lesnih in usnjarskih izdelkov.
Pozor na dohodnino in vojni davek! Davčne oblasti razpošiljajo sedaj plačilne naloge za dohodnino in vojni davek za leto 1917 in 1918 in za dohodnino za leto 1919- Te tiskovine je treba izpolniti in jih vrniti v 14 dneh- Kdor tega ne stori, temu odmeri davčna oblast davek po svoje ter tudi izgubi pravico do pritožbe.
Vrednost gozdov v našem kraljestvu-Strokovnjaki so izračunili, da predstavljajo gozdovi v celi Jugoslaviji vrednost 1 milijardo 300 milijonov dinarjev, ako bi se jih moglo tako gospodarsko izkoriščati, da bi donašali 3 % letnih dohodkov- Ker pa to danes še ni mogoče, predstavljajo danes državni gozdovi le rento 40 milijonov dinarjev.
Nadzorovanje denarnih zavodov in industrijskih podjetij je sklenilo uvesti ministrstvo za trgovino in industrijo-
Za izvoz in uvoz se je ustanovil pri ministrstvu za trgovino in industrijo centralni odsek, ki se bo bavil z reševanjem tozadevnih prošenj-
Bogastvo bivših knez Auerspergovili gozdov. Neki strokovnjak je pregledal samo gozdove med Kočevsko Reko, Gotenico, Gla-žuto in Ribnico ter izjavil, da je v tem delu toliko po pol metra presežnih dreves, ki bi se lahko takoj posekala brez škode za gozd in za prihodnjost, da bi se dobilo za les čez 100 milijonov kron-
Politične vesti.
Habsburgovci zopet strašijo. Črnogledi politiki vidijo v diktaturi nadvojvode Jožefa na Ogrskem tajne priprave, da se obnovi avstro-ogrska monarhija pod pokroviteljstvom monarhije. S temi govoricami spravljajo v zvezo nepotrjeno vest, da je angleški, kralj Jurij imel daljši razgovor z bivšim ce-sarjfem Karlom in cesarico Žito. Strahovi imajo pač velike oči, a ni povoda za veselje Šustercijancem in Radičevcem.
Avstrija v konkurzu. Antanta ve, da Nemška Avstrija ne bo mogla izpolniti trdih mirovnih pogojev, da bi zraven prospevala. Neki odlični ameriški diplomat je izjavil, da bo antanta razglasila nekak konkurz te države. V ta namen se bo imenovala komisija 7 članov kot upraviteljica konkurzne mase. V to komisijo bodo imenovani po en Anglež; Francoz, Amerikanec, Italijan, Belgijec, Nizozemec in Švicar. Postopalo se bo na enak način, kakor če postane velika delniška ali zavarovalna družba nezmožna plačevanja.
Hrvatski komunisti so izdajali dva časopisa. »Istino« in »Plamen«. Ker je pisava teh listov ogrožala državne interese, jih je sedaj ban prepovedal.
Hindenburg predsednik Nemške republike? Bavarski listi poročajo, da namerava Hindenburg kandidirati za predsednika republike.
Nadvojvoda Jožef diktator Ogrske. Vrhovna oblast čez Ogrsko je izročena nadvojvodi Jožefu, ki je po mišljenju in delovanju Madžar. Ta prevrat so skuhali v Londonu in Parizu.
Ogrska brez časopisov. Ministrski predsednik Štef. Friedrich (oče je bil odločen Čeh) je prepovedal izdajanje vseh časopisov vsled pomanjkanja papirja.
Banatski Nemci hočejo priti v našo državo. Iz Sobotke je šla v Pariz večja depu-tacija ondotnih Nemcev, da prosi v imenu vsega nemškega meščanstva, naj se odtrgani deli Banata priklopijo kraljestvu SHS.
Romuni zasedli celo Ogrsko. Dne 5- t-m. je romunska vojska zasedla tudi Buda-pešto iz strategičnih ozirov- S tem se smatra vsa Ogrska za zasedeno ozemlje- V mestu je zavladal takoj red- Osebni promet na železnicah je ustavljen- Romuni stavijo zelo hude
pogoje, da ne zasedejo cele dežele, med drugimi ves vojni materijal, vse tovarne za orožje in streljivo, 600 avtomobilov, 30 odstotkov vse živine, 45-000 vagonov žita in koruze- Madžarska vlada je sporočila angleškemu generalu, da teh pogojev ne more sprejeti-
Romunska nasilstva. Srbska vojska je na ukaz pariške konference izpraznila tudi take dele Banata, kjer tvorijo večino prebivalstva Srbi in Nemci. Ko so nato zasedli te kraje Romuni, so se začeli divje maščevati nad Srbi, ki trumoma beže-
Za poitalijancenje naših otrok- V Italiji se vrše posebni učni tečaji za učitelje iz Tri-denta, da se učitelji pripravijo za pravo vzgojo nemških otrok v italijanskem narodnem duhu- Kmalu se priredita ravno taka tečaja v Trstu in Opatiji za istrske in dalmatinske učitelje, da bodo znali uspešno prelevljati slovanske otroke v Italijane. Učitelji dobivajo za ta Judežev poklic visoke nagrade.
Italija še ne izpusti naših vjetnikov- Sedanja italijanska vlada je ob svojem nastopu bila sklenila, da se izpuste vsi vojni vjetniki bivše Avstro - Ogrske. Prvi transporti so bili že na potu- Naenkrat pa je vlada na-daljni prevoz ustavila- Na posredovanje najvišjega zavezniškega sveta v prilog vjetnikom je Tittoni odgovoril, da sedanje razmere Italiji m dovolijo vjetnikov izpustiti- Zgodilo pa se bo to takoj, ko bo mogoče, (t- j- ko bo podpisana mirovna pogodba z Nemško Avstrijo-)
Na Nemškem se boje demobilizacije.
Vsled mirovne pogodbe mora Nemčija v najkrajšem času odpustiti nad pol milijona vojakov- Ljudstvo je vsled tega vznemirjeno, ker se bo s tem povečalo število brezposelnih, torej imetju nevarnih elementov-	č
Španija priznala našo državo- Španski minister zunanjih del je uradno obvestil našega poslanika v Madridu, da španska vlada priznava naše kraljestvo in beogradsko vlado- Obenem je španska vlada izrazila željo za blagor in napredek jugoslovanskega kraljestva, s katerim želi imeti prijateljsko razmerje-
Književnost.
Mladim materam toplo priporočamo knjižico »Dojenček, njega negovanje in prehrana«. Knjigo je spisal strokovni zdravnik za otroke g. dr. Bogdan Derč. Knjiga se naroča prj Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6 ter velja 3 K, po pošti 3 K 40.
Okrajni zbor J- D. S- v Škofji Loki se
vrši prihodnjo nedeljo, dne 17- t. m- ob 9- uri dopoldne pri O. Guzelju za vse krajevne organizacije tega okraja- Ustanovi se okrajni odbor, ozir- dva odbora, ker k- o- Poljanske doline žele imeti sedež v Trbiji. — V ponedeljek, dne 18- t- m- pa se vrši tak zbor za k. o- Kranjskega okraja ob 2. popold- pri »Novi pošti«-
Kje so oderuhi in vojni dobičkarji?
Zadnji »Domoljub« se je spravil nad oderuhe in kapitalista in jim bere levite- Cisto prav! Toda to priliko porablja, da meče vse teTz-rastke naše družbe v koš JDS- Pozablja pa, da ima v svoji sredi največjega vojnega dobičkarja v Sloveniji tovarnarja Polaka, ki si je tekom vojne »prislužil«, kakor pravijo 50 milijonov- Še danes vlada pomanjkanje usnja in kdor ga hoče imeti, mora plačati oderuške cene, dočim ima Polak spravljenih na tisoče in tisoče kož, katerih neče izdelati, samo da je manj blaga na trgu, ki ima vsled tega visoko ceno. Seveda Polak je katoliški mož, ki gre za vsako procesijo in pridno daje v farško bisago, zato ni veleoderuh in vojni dobičkar-
Promocija- Na vseučilišču na Dunaju Je bil 2- t- m. promoviran doktorjem prava de-želnovladni tajnik, bivši zadružni inštruktor
trgovinskega ministrstva, Henrik S t e s k a-Odličnemu strokovnjaku iskreno čestitamo!
Pohvala našim vojakom- General Smilja-nič je nedavno pregledal 47- (prejšnji kranjski planinski) pošpolk, 38- (prejšnji 17.) pešpolk, tržaški bataljon in ljubljanske top-ničarje- General je opetovano pohvalil vzorni red in disciplino naših vojakov-
Godba ljubljanske garnizije je sedaj popolna- Kapelnik je kapetan dr. Cerin-
V Idriji se Italijani vedno bolj udomaču-jejo, kakor da bi res mislili za vedno tam ostati- Slovenske uradnike preganjajo na vse načine, da se bodo morali izseliti. Pri rudniku in v občinskem uradu je že večina laških uradnikov- Razne kantine izpodrivajo slovenske trgovce-Vojaštva dovažajočimdalje več. Realčni ravnatelj dr- de Micheli, ki komaj nekoliko razume slovensko, je začel pisati slovensko učno knjigo' za ljudske šole-Prevaja mu šolski sluga-
Italijansko nasilje v zasedenem ozemlju. Finančno ravnateljstvo v Trstu je izdalo na podrejene urade in oddelke ukaz, da se sme v vseh teh uradih rabiti le italijanski jezik pri pismenem uradovanju, pri osebnih obravnavah s strankami, kakor tudi pri medsebojnem občevanju uradnikov-
Nemška gimnazija v Kočevju se pre-osnuje jeseni v slovensko nižjo realno gimnazijo- V prvem razredu bo popolnoma slovenski pouk, 2-, 3- in 4. razred pa še ostanejo do konca z nemškim poukom-
Na Jesenicah se je ustanovila policijska podružnica.
Italijani v Logatcu so začeli graditi veliko hišo, v kateri bodo nastanili razne ob: mejne urade, kakor komisarijat, finančno stražo, orožnike itd- Torej so Italijani zagotovljeni, da bo tu meja njihovega kraljestva-Novomeški frančiškani so opustili ljudsko šolo- O vzrokih se govori različno. Najbrž pa bo vzrok ta, ker niso usposobljeni za ljudskošolski pouk, a izpitov ne marajo ali si ne upajo delati- Sicer pa je bil skrajni čas, da se je ta srednjeveška naprava enkrat odpravila-
O Družbi sv- Mohorja je slovenska javnost že veliko govorila, zdi se pa, da je bila kritika le bob ob steno, kajti tudi za časa selitve v Prevalje se odbor ni poboljšal- Ravnatelj Zeichen je najprej svoje pohištvo previdno spravil na varno, potem pisarno in končno se je pričelo seliti tiskarno in knjigoveznico s knjižno zalogo, vredno okoli 300-000 K, dočim je bila v bilanci zabeležena s 30-000 K. Vodstvo pisarne je lansko poletje z velikim trudom vse knjige inventiralo in vrednost določilo, o čemer Družba do takrat ni imela jasnega pojma- Pri letošnji selitvi pa so se knjige zelo zanikrno odpravljale, veliko so jih pobrali »za spomin«, mnogo se jih ni moglo preseliti, ker je nedo-stajalo časa- Enako so hiteli s tiskarniškimi stroji in so se nekateri pokvarili, črke so se poizgubile in je Družba radi nezadostnega nadzorstva zelo oškodovana- Monsignor Podgorc je odšel v Velikovec, Zeichen v Prevalje in selitev je bila prepuščena sama sebi. Zato je res treba odpraviti ves stari odbor, ki se za Družbo in osobje nič ne briga; delavce nezadostno plačuje, književni program zanemarja in le za tajnika in ravnatelja skrbi, dela pa nobeden izmed obeh- Pisarniški vodja Zazula, faktor Kolenc in vodja knjigoveznice Trček so bili edini, ki so skrbeli, da ni delo zaostalo; odbor in ravnateljstvo pa zasluži vso grajo. Novi odbor mora pritegniti stare, preizkušene delavce in vodje, pa bo Družba zopet cvetela kakor je nekdaj- Zato je ni omalovaževati, ker je vredna vse podpore-
Tabor na Koroškem. Dne 15. avgusta se vrši v Sinčivasi manifestacijski tabor, kjer bo slovenski Korotan ob navzočnosti bratov iz Štajerske in Kranjske veličastno proglasil svojo neupogljivo voljo po združitvi z Jugoslavijo- Narodni svet za Koroško poživlja zato vse, ki čutijo narodno, da pridejo
ta dan v Sinčovas- Vsa društva naj Se pripravljajo, da svečano nastopijo na taboru, kakršnega še ni bilo na Koroškem- Zastave telovadnih in drugih društev naj ponosno vihrajo in družijo rodne brate- Slovenska pesem naj mogočno doni po naših tleh, ki so prepojena z žulji in krvjo naših najboljših mož- Vse naj takrat prešinja vseobjemajoča ljubezen posebno do naših koroških bratov, ki jim je bila dozdaj usoda najbolj nemila-Na svidenje torej dne 15. avgusta v Sinčivasi! — Odbor-
Tabor 15. avgusta v Sinčivasi. Po pripravah soditi, utegne biti Tabor veličastna manifestacija za združitev slovenskega Ko-rotana z ostalo Slovenijo in Jugoslavijo- Ob 10- uri dopoldne bo pod milim nebom slovesna služba božja s petjem in vojaško godbo-Na to veliko ljudsko zborovanje, na katerem govorijo govorniki iz Kranjske, Koroške in Štajerske- Po zborovanju bo ljudska zabava-Narodni svet za Koroško poživlja s tem vsa naša narodna društva, naj tekmujejo med seboj, katero bo čim častneje nastopilo- Posebno društvene zastave naj ta dan prvič mogočno zaplapolajo na koroških tleh, ki ostanejo neločljivo združena z našo mlado državo. — Na tabor pride tudi ljubljanski škof dr- A. B. J e g 1 i č, ki bo imel slovesno mašo-
Nemško vojaštvo na Koroškem ropa in strelja na Slovence- V coni B, t- j- severno Vrbskega jezera, nastopajo nemški vojaki proti Slovencem kot roparji- Nedavno so prišli ponoči pred Jesenkovo hišo v Lipi ter zahtevali, naj se jim odpre- Ker domačini niso hoteli odpreti, so streljali skozi okno ter prestrelili 741etnemu očetu obe nogi. Med roparji sta bila tudi sina nemčurskega poslanca Wieserja in gostilničarja Hudritscha v Svetni vasi, Jesenkov sin je začel na roparje streljati ter je smrtno pogodil Hudritscha v prsi.
Nemci še imajo vedno velik apetit. Avstrijska mirovna delegacija je odgovorila na mirovne pogoje- Glede izgube Tirolske in Češke se je udala, toda na Koroškem zahteva Dravo za mejo-
Sestanek koroških dijakov se vrši dne 25- in 26- t- m- v Šmihelu pri Pliberku-
Družbi sv. Cirila in Metoda je zapustila v celjski bolnici umrla Franja Guzej iz Ostrožnega 500 K-
Središče ob Dravi- Tako se sedaj imenuje znani trg na Štajerskem blizu ogrsko-hrva-ške meje- Sprememba je bila potrebna za to, ker je dobila naša država še eno Središče v bivši Ogrski, namreč Mursko Središče-
Drava je odnesla mlin posestnici Lizi Tement v Zabovcih- -V mlinu je bilo blizu 5000 kg raznega žita- Mlin sam je imel vrednost 30-000 K.
Za toplice v Laškem se poteguje po ovinkih neki zagrebški Žid ki bi poslopja podrl, drevorede posekal ter ves ta materijal odpeljal- Iz neznanih nam vzrokov je sekve-ster nad posestvom preklican. Upamo, da bodo merodajne oblasti preprečile nameravani vandalizem, ker brez toplic je trg gospodarsko uničen.
V Rogaški Slatini so priredili zadnjo nedeljo jugoslovanski akademiki veliko veselico in cvetlični dan-
Dekliški zavod »Vesna« v Mariboru, ki se je prelevil iz bivšega nemškega »Tochter-heima«, otvori v svojih prostorih 20- septembra sledeče šole: 1- Triletno višjo dekliško šolo s posebnim ozirom na gospodinjske poklice. 2- Triletno žensko obrtno šolo- 3. Enoletno kuharsko gospodinjsko šolo- — Med letom se bodo razun tega vršili razni krajši strokovni tečaji n- pr- za kuhanje, likanje, vezenje, konzerviranje sadja. V zavodu je tudi penzijonat za 40 gojenk- Natančnejša pojasnila,pošilja vodstvo dekliškega zavoda »Vesna« v Mariboru-
501etnica ptujske Čitalnice se vrši dne 7- septembra t- 1- obenem z veliko Sokolsko slavnostjo. Delajo se velike priprave.
S Krke. G. Jevnikarju samo še to-le: če bi bilo dopisniku mogoče s številkami dokazati stvari, ki jih misli g. Jevnikar, bi se ne preganjal z njim po časopisih, bi se raje obrnil kam drugam. Za vse pa, kar je pisal, dopisnik rad prevzame odgovornost povsod, tudi pred sodiščem, če se hoče g. Jevnikar potruditi. »Znan« -je bil g. Jevnikarju pa takoj od začetka. Torej na noge! — Znani dopisnik.
Narodna čitalnica v Gorenji vasi priredi dne 17. avgusta t. 1. veselico s sledečim sporedom: pozdravni govor, dve deklamaciji (Soči) in igra: .Veriga, drama v treh dejanjih, ki se vrši v prostoru pri Boštjanku. Po igri se pa vrši: srečolov, prosta zabava in ples v gostilniških prostorih Marije Starman. Vstopnina: sedeži po 3 K, stojišča po 1 K. Začetek točno ob 15 uri (3. uri pop.). Ker je čisti dobiček namenjen nabavi knjižnice, prosimo za udeležbo in kličemo: prijatelji čitalnice, na svidenje v nedeljo 17. avgusta v Gorenji vasi!
Državna posredovalnica za delo, podružnica za Ljubljano in okolico. V preteklem tednu od 3. avgusta do 9. avgusta je iskalo delo 133 moških in 83 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 105 moških in 49 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 112. V delo se sprejmejo: služkinje in kuharice (107),težaki, hlapci (103), dninarji, zidarji, poljski delavci, Žagarji, stavbni in strojni ključavničarji, mizarji, tesarji, gozdni delavci, sodarji, vrtnarji, gospodinje, kolarji, plc-tarji, kovači, kleparji, kolarji, vzgojiteljice, prodajalke in vajenci.
Mariborski polk pohvaljen- General Smiljanič je pregledoval 45. (mariborski) pešpolk pri Spod- Dravogradu in Labudu ter opetovano pohvalil ve® polk, ki tako požrtvovalno in navdušeno vrši svojo nalogo-
Velik shod trgovcev in obrtnikov je bil pretočeno nedeljo v Mariboru.
Zlet Mariborske sokolske župe v Ptuj-Za ta zlet, ki se vrši 7- septembra t- 1. delajo se obsežne priprave- Zajedno s sokolskim zletom proslavi se petdesetletnica Narodne čitalnice v Ptuju- Vsa sokolska društva, kar tera se nameravajo zleta udeležiti, prosimo, da prijavijo nemudoma odboru Ptujskega Sokola število udeležencev- Prijave pričakujemo najpozneje do 20. t- m- Prehranjevalni in stanovanjski odsek bo mogel svojo nalogo le tedaj brezhibno rešiti, ako bo pravočasno obveščen o številu udeležencev posameznih sokolskih društev. Treba je pravočasno preskrbeti primerno število stanovanj in ukreniti potrebno glede prehrane- Bratje in sestre, agitirajte in pripravljajte se za zlet Mariborske sokolske župe, ki bo slavnost, kakoršne Ptuj še ni videl. Odbor Ptujskega Sokola!
Za dva milijona zlatnikov je pri zadnji zaplembi zajela vrla naša finančna straža v Špilju- Zlato je bilo v zaboju in nahrbtniku, a lastnik se ni hotel niti javiti, ker je vedel, da bi prišel v luknjo- Na ta način pomagajo slavonski Židje povzdigniti našo valuto.
V	Ormožu se je nastanil novi zdravnik dr- Anton Horvat.
V	Laškem bo dne 24- t. m- velik Sokolski
zlet-
Visoka živinozdravniška šola se ustanovi za našo državo v Zagrebu.
Samomor generala. Bivši poveljnik gra-škega (3.) kora Edv- baron Succovatti se je pretečeno nedeljo v Gradcu ustrelil- Star Je bil 80 let-
Kuga se je začela širiti v kosaniškem okraju v Srbiji- Da se ne razširi v Bosno, so meje zaprli-
Prekmurje — osvobojenp.
Tako se imenujejo bogate pokrajine •onostran Mure, dosedaj pod Ogrsko. — O dosedanjem zasedanju je izišlo sledeče uradno obvestilo z dne 12- t- m.
Na podlagi odločitve v Parizu nam je bilo priznano Prekmurje in dobili smo nalog, da ga zasedemo- — Danes so se začele operacije v svrho zasedbe Prekmurja- Bela garda se je umaknila, in Rdeča garda se je razpršila ter polaga orožje- Narod z navdušenjem pričakuje osvoboditelje1. Naše čete so danes ob 8- uri zjutraj zasedle Mursko Soboto in zaplenile štiri topove, nekoliko tisoč pušk, mnogo- streliva, eno lokomotivo itd- V Battyand (severno od Murske Sobote) je vkorakala naša konjenica ter zaplenila veliko municijsko skladišče- Pohod se nadaljuje, dokler ne prispejo naše čete na določeno mejo-
Radgona, 12. avgusta- Do danes opoldne so naše čete zasedle Prekmurje do črte, katera velja' kot začasna meja med Jugoslavijo in Mažarsko, oziroma Nemško Avstrijo- Oni del slovenskega prekmurskega ozemlja, o katerem bo odločevala posebna komisija, ali pripade Jugoslaviji ali ne, doslej še ni zaseden- Od radgonske strani so prodirale čete, katere so bile poslane iz Maribora, pod poveljstvom podpolkovnika Uzo-rinaca- Skupina, ki je prodirala v smeri iz Ljutomera in Središča, je sestavljena iz ljubljanskih in zagrebških vojaških oddelkov- Pri reki Krki sta se obe skupini danes ob 11. uri dopoldne združili- Odpora v celem ozemlju ni bilo skoro nobenega- Edino na nemško - štajerski - prekmurski meji so se ostanki čet izdajalca Tkalca, katere so štele približno 300 mož, upirale našemu prodiranju- Umikajoči se Tkalčevi oddelki so požgali kakih 15 km južnozahodno od Št. Go-tarda, na takozvanem Goričanskem 9 hiš in odgnali kmetovalcem vso živino-
Prekmursko prebivalstvo- je posebno v Murski Soboti, v Dol. Lendavi, v Beltincih, v Srednji in Gornji Bistrici ter v Doklešovju sprejelo naše čete izredno slovesno- V mnogih krajih je prebivalstvo v procesijah, s cerkvenimi banderi šlo nasproti rešiteljem-Povsod, kamor pridejo naši vojaški oddelki, so sprejeti zelo gostoljubno-
Civilni guverner za Prekmurje-
Za civilnega guvernerja v Prekmurju je imenovan mariborski okrajni glavar dr-Lajnšič, ki se je odpeljal v spremstvu en-
tentne misije v Mursko Soboto-.
★
Mirovna konferenca gre na počitnice 25-t. m- Ako ne bodo do tedaj naše meje urejene, potem še lahko zopet dolgo čakam o-
Ministrska kriza še vedno ni rešena vsled trmoglavosti radikalcev, ki jih vodi dosedanji ministrski predsednik Protič.
Izgredi proti Slovencem v Gorici so se vršili povodom triletnice odkar so Italijani zasedli Gorico- Pod vodstvom komisarja Rešena so na predvečer demonstranti razbili zadnje ostanke slovenskih napisov ter kričali po mestu: »Smrt Slovencem k Drugi dan je bila slovesna maša na prostem, katere se je udeležil tudi nadškof Sedej-
Boljševiška vlada na Ogrskem, kateri je sedaj konec, je napravila deželi 6 milijard kron škode ter dala samo v Budapešti usmrtiti okrog 900 oseb-
Andrew Carnegie, bogati ameriški milijonar, ki je žrtvoval večji del svojega premoženja za svetovni mir, je umrl dne 10- t-m. 84 let star-
Gospodarstvo.
Izvoz iz Jugoslavije.
Češki listi pišejo o tem: Pri izvozu iz Jugoslavije .so poljski pridelki največje važnosti, ker se industrija vsled neugodnih bivših političnih razmer in deloma tudi krajevnih nedostatkov ni mogla razviti- Glavni predmeti izvoza so živina in vino. Glasom statistike iz leta 1910 je imela Jugoslavija izvzemši Novo Srbijo in Črno goro 1,460-000 konj, mul in oslov; 5,500.000 roga-
te živine; 4,850-000 svinj: 9,780-000 ovac; 2,450 000 koz in je bila glede izvoza takoj tik za severnimi državami (Dansko, Švedsko, Norveško, Rusko in deloma Romunsko)-Vsled svetovne vojske je živinoreja silno trpela, posebno- dežele, kjer je divjala vojska kot v Srbiji, Bosni, Dalmaciji in Istri- S tem je trpel tudi izvoz v tujino- Pri razumnem gospodarstvu (treba je na nekaj let omejiti izvoz) se razmere nerazmerno zboljšajo-Namreč ravno sedaj, ko je treba vsled navedenih razmer živinorejo deloma popolnoma na novo upeljevati, je najlepša priložnost živinorejo znacijonalizirati, namreč zagotoviti za vso- bodočnost le rejo žlahtnih plemen. Najboljše bi bilo, če država sama vzame v roko ter v početku pokliče v Jugoslavijo naše (namreč iz Češke) uradnike, ki bi se te naloge gotovo z veseljem poprijeli ter pokazali slovansko vzajemnost tudi na gospodarskem polju. Izvoz iz Jugoslavije je bil že pred vojsko jako razvit ter je iznašal po statistiki iz leta 1910 okoli 220,190-647 K letno- Celo še danes, vkljub vsem izgubam v vojski je živinoreja v Jugoslaviji mnogo na boljem nego pri nas (Češko), kjer je pomanjkanje svinj tako, da smo na več let navezani na izvoz iz tujih dežel- Iz Jugoslavije- bi to bilo najložje, ker je najbližje-
Glede vinoreje je Jugoslavija na črtrtem mestu v Evropi (Italija, Francija, Špansko, Jugoslavija)- Leta 1910- se je pridelalo približno 3,330-000 hI vina, v ceni 147,000-000 kron, čeravno je bila na večih krajih slaba letina. Čeravno se mnogo vina vporabi doma, se izvaža letno vendar še 1,600.000 hI torej četrtina vseh pridelkov v ceni 48,000 000 K- (to pred vojsko!) Ta svota se more še znatno zvišati, kakor hitro se vpelje v Jugoslaviji smotrena vinoreja- Tudi je pričakovati, da se z emancipacijo to je z izobrazbo ljudstva omeji uporaba alkohola, da se torej izvoz poveča- Dalje je nada, da se pomnoži tudi izvoz žganja, vinske kisline, jesiha in grozdja, kar se je dozdaj večinoma doma uporabilo, kakor hitro se s pravilnim gospodarjenjem množina in kakovost pridelkov zboljša- Zdi se, da imajo naši bratje na jugu mnogo več povoda biti ponosni na valuto svojega denarja nego mi z našo »zemljo industrijalcev«- — Tako mislijo o nas Cehi, najkulturnejši in najbogatejši slovanski narod!
Ali ste ie plačali naročnino za ,Domovino" zal. 1919?
Javna zahvalnost. Beogradski maturanti ushičeni izvanrednom srdačnošču kojom su na svome potu po jugoslovenskim zemljama svuda bili dočekani, nemaju dovolj snažnih reči da izjave svoju toplu bratsku zahvalnost za ukazanu im pažnju. Oni, kojj imaju tu sre-ču da pripadaju generaciji podmlatka koja če prva imati da primi u nasledsto rad na kul-turnom podizanju svoje velike ujedinjene otadžbine, poneli su sa svoga puta dovoljno podstreka da oduševljeno delaju za ceo svoj život. Oni su lično videli i! osetili da jugosla-vensko- jedinstvo nije više samo jedan daleki ideal, nego stvarnost koja nas zapovednički poziva sve na složan posao. To je najlepši rezultat koji su beogradski maturanti imali od svoga puta. Oni smatraju za dužnost da to javno saopšte i da ovim putem zahvale svima koji su dogrineli da njihovo ushicenje bude što potpunije. Beograd, avgusta 1919. Uprava »kluba Beogradskih maturanata.«
Raznoterosti.
* Ali se da živeti brez soli- O tem so
mnenja različna- Vodja kanadske severne ekspedicije Vilhjalmur Stefanson se je n- pr-na svojih potovanjih popolnoma odvadil soli-On celo trdi, da je sol narkotičen strup- Pravi pa, da se je soli ravno tako- težko odvaditi kakor tobaka- Vendar, če preživiš mesec dni
brez soli, ne čutiš nobene potrebe več po njej in celo opaziš, da je neosoljena jed boljša-Pri neciviliziranih Eskimih je sol tako nepriljubljena, da jim je že najmanjši slani okus, ki ga mi niti ne čutimo, zoprn- >Y tem oziru«;, pravi Stefanson, »mi je sol koristila-Eskimi so zelo požrešni- Preden jih človek 4 napase, obuboža- Zlasti so mi »plavi Eskimi« bili v nadlego; poslužil sem se soli, da se jih rešim- Nekoč pride k meni gruča teh požeru-_ hov in se začne pripravljati, da ostane pri meni na kosilu- Najprej nisem vedel, kako naj se jih znebim; potem se spomnim na sol ter jed malo posolim — in Eskimi so zbežali, tako se jim je moje kosilo prignusilo- Zelo smešno je gledati, kako začne Eskim trepetati, če začuti sol,, in kako se brž spomni, da treba iti domov obedovat-«
* Poncij Pilat — visokošolec- Španska vseučilišča smejo se gotovo med najslavnej-
ša prištevati- Nekatera izmed njih so se ustanovila še pred Kristovim rojstvom, kakor ono v Valenciji in Huesci- Na poslednjem vseučilišču je študiral nekaj časa tudi Poncij Pilat, ki je kot poznejši upravitelj Palestine podpisal smrtno obsodbo Krista-Ni znano, kaj je študiral akademik Poncij Pilat, sklepati pa po njegovem poznejšem poklicu, bil je bržčas pravnik- Ce smemo verjeti zgodovini in raznim pravljicam nanašajočim se na njegovo postopanje, je bil Pilat prilično rimski birokrat, kakor jih ustvarja dandanes nemško pravo in nemško gospodstvo-
* 28-000 korakov v eni noči- Na nekem plesu v Rimu so aranžerji plesa naredili tole šalo: ona plesalka, ki naredi največ korakov na istem plesu, postane kraljica na vseh plesih- Na .to so si izvolili enega, ki bode štel korake in res: od desete zvečer do pete zjutraj je plesala Angiolina Celi in števnik je naštel 28-000 korakov, ki jih je naredila v raznih polkah, valčkih, mazurkah itd- Neka druga je napravila 21-000 korakov in možaka ni bilo enega, ki bil naredil 15.000 korakov-Teh 28-000 korakov plesalke Celi zračunjeno na hojo po cesti, bi odmerilo pota 15 kilometrov.
Izhaja vsak petek-Naročnina za tekoče leto 12 K, za pol leta 6 K-Posamezna številka 30 vinarjev-
Uredništvo in upravništvo: Sodna ulica št- 6, pritličje desno-
Inserati po dogovoru-Odgovorni urednik: Emil Vodeb-Tisk »Narodne Tiskarne« v Ljubljani-Izdaja: Konsorcij »Domovine«-
m £ b
[ Anton Černe
oblastveno poverjeni stavbni inženir.
Spetijalno stavbeno podjetje za betonske, železobetonske in vodne zgradbe
v Ljubljani, Hilšerjeva ulica 7
gj izvršufe strokovno:
naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije.
Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno-Hiženirske stroke. — Tehnična mnenje. — Zastopstvo strank v telntib zadevah.
Leopold Fon
Ljubljana Stari trg 6
Delikatesna trgovina
Vsakovrstno špika igo
(kava, čaj, testenine i. t. d).
Vino in žganje
v zaprtih steklenicah in na debelo.
Blago se razpošilja v poštnih zavojih po 5 kilogramov po pošti' in po železnici proti povzetju.	12—10
11
i Liliji.
Delniška glavnica . K 15,000.000-— Rezervni fondi... K 4,000.000-—
Podružnice:
v Splitn, Celovca, Trsta, Sarajeva, Gorici, Celja in Maribora.
Sprejema
vloge na knjižice in na tekoči račun.
Naknp in prodaja vseh vrst vrednostnih papirjev, deviz in valut. Vnov-čevanje knponov, izžrebanih zastavnih pisem in obligacij.
Nakazila in kreditna pisma.
Borzna naročila. PIP"* Promese 4P| k vsakemu žrebanju.
SEF* Posojila na vrednostne papirje.
Eskontovanje menic. Sprejemanje
vrednostnih papirjev v hrambo in oskrbovanje.
Stavbeni krediti. Aprovizacijski krediti.
Poslovnica
avstrijske državne loterije.
imiMi
in iiigii sli
ragistrovana sadrnga x nsamojeno imso v Ljubljani
otorejstafe hranimo vloge po čistila
O/
/o
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike.
Rezervni zaklad K 1,100.000. z
Hranilne vloge K 42,000.000.
——...«-
Ustanovijena Seia 1881.
3
H
tt H
rt
M M W n n
M M W M N M M

Izvrstne "Hi
19 lil	ffl •
in
Zli
priporoča tvrdka
Franc Stupica
jut>l j euuLGk Marije Terezije cesta št. I.
«3
Cli 01 O
i. C. Kotar
Wolfova ulica 3.
O
0 B
01
Ol
QJ
Krma in Mastin.
Ce živina krmo lažje In "do zadnjega prebavi In popolnoma izkoristi, da se na koncu nič ne izgubi, če se dvigne slast do žre t] a, potem se pospešuje redilnost, vsled tega težka živina, mast, meso, Jajca, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat na teden pest praška M a-s t i n. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek M as tih le dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola. Glasom oblastvenega dovoljenja sme Mastin prodajati vsak trgovec In konzumna društva. Ako se pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem naj se naroči po poštni dopisnici v izdelovalnicl Ma-stina, to Je
lekarnar Trnftoczy u Ljubljani
5 zavojev (paketov) Mastina za 17-50 K poštnine prosto na dom. Od tam se Rpšlje Mastin s prvo pošto na vse kraje sveta.
Mamo edino tovarniško zalogo
VO H •■ ■ •

sr
za rodbino in obrt
ter njih posameznih delov.
Istotam se dobe potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko in manufakturno blago (blago za obleke).
Josip Peteline
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
za vodo, desno.	■

11
rasi Mimo
po primernih cenah za vsako darilo, kakor za birma ttce, neveste, krste, godove itd. velika izbira.
Naznanja slav. občinstvu, da se cenik} letos ne razpošiljajo, ker ni blaga po vzorcih
Vljudno vabi in se priporoča
Tvrdka F. Čuden
Prešernova ulica t v Ljubljani.

prva vseslovanska banka te vrste zavaruje proti potarn, OlOMSbl
fatalni Sn na žioljenje.
Banka „Slavija" ima čez sto milijonov lastnega premoženja, čez 15 milijonov letne premije; v požarnem oddelku ji je zaupanih čez 2'A milijarde zavarovanih vrednosti.
Generalni zaslon banke Javije"
v Ljubljani.

I
/ŽF

IE
ms
3E

Maimim sSovenika hranilnica!
Mestna hranil mca ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3,
... . . K 80,000.000 ......... 2,500.000
je imela koncem leta 1918 vlog in rezervnega zaklada . . . .
Sprejema vloge vsak delavnik.
Ia varingajs Ima vpeljano Kini domače iir2l2žlttike>
Hranilnica j® pnpilarno tarna.
Dovoljuje posojila na zemljišča In poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
iEI
V podpiranje trg«veov tu isbrtnikgv ima ustanovljeno
Kreditno društm

3E


3E

4

DelnišKa glavnica: R 30,000.080. JBHIfil! Sili MMB l|i]lfi. Rezerve: okrog . H
Centrala s TRST. — PoOružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, JVJctkovič, Opatija, Split, Šibenik, Zader, Ekspozitura
"N
Sprejemaš
Vloge na kn{iiice. Vloge na tekoči in žiro račun
proti najugodnejšemu obrestovanju. — Rentni davek plača banka iz svojega.
Kupuje Sn prodaja:
Devize, valute, vrednostne papirje itd.
E^kontira:
Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja:
Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme:
na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema a
Borzna naročila in jih izvršuje lantneje.
Brzojavni naslov:
PT JADRANSKA.
Telefon it. 297.
Kranj.
najku-