Sprejeta pravila komisije bodo do konco 1975 raz­ poslano v treh jezikih (angleško, francosko, nem­ ško}. Predsednik prečila listo izdelovalcev vrvi in njihovih vrst, ki imajo label (kakovostni znak) UIAA. Dobili bodo tozadevno tiskano spričevalo. Nova komisija (Commission d'AQr6ement, Genehmi• gungskomm). UIAA zo priznan1a (labela) bo skr­ belo za obvezno pravilno statistično kontrolo labela. Glede izredno važnih problemov varovan[a v ledu in še bolj v snegu poroča namesto pokojnega Bi­ saccio n[egov sodelavec G. Bertone (1 , da se nodoljuje10 poskusi v sodelovanju z gorsko reše• volno službo in gorskim vodništvom, rezultati pa se od onih v Kavkazu le malo ločijo in jih bo tako mogoče v principu kmalu objaviti. Pod >razno• je demonstriral W. Munter (CH) svoj način, kako se da z vrvico narovnoti razdelitev obremenitve pri padcu na sedala in prsi, če upo­ robljaš za navezo pravilen plezalni pas. J. Pons (SP) meni, da se komisija mora ukvarjati tudi s slabimi materiali in izdelki, če se že z dobrimi. Pokaže klin, ki poči, če se le malo zvije (trdo jeklo! Stari, predvojno ročno kovani klini iz iila­ vego mehkega železa, izdelek kamniškega kovača, so še danes nedosegljivi glede vzdržljivosti, pod• pisani jim je dolžan življenje. Imajo le eno slabo lostnost : pošteno zabitega domala ni mogoče izbiti I To bi eventualno šlo z duhovito napravo žal odsotnega V. Abalakovo, ZSSR). Norma bo uredila tudi to vprašanje. Soglasno se odkloni patronaža UIAA nad tek­ movanjem Mezzaloma v turnem smučaniu (Monte R osa). Proti temu ostro protestira VAVOe (A). Teoretična razprava podP.isanega o varovanju v snegu se zaradi poman1kanja časa prenese na prihodnje zasedanje. Prihodnje zasedan[e bo po sporazumnem sklepu v Nart Walesu (GB) od 6. do 13. novembra 1976, torej kar teden dno, kajti praktičnega in organi­ zoci1skeg0 dela bo treba izvršiti še ogromno, če• prav je innsbruško zasedanje v dveh dneh štelo kar 16 ur razprave v treh jezikih. Po splošnem mnenju je bilo izredno uspešno, kor je nedvomno zaslugo spretnega on odločnega, čeprav malce vojaškega vodstva, kot Q0 opravijo novi (in stari) eredsednik in ga kot to1nica beleii nje9ova ženo. S posredovanjem OeAV so si člani komosije 3. no• vembra smeli ogledati Stuboier - Werk v Fulp­ mesu. Povabljeni so bili no ogled preskuševalnice vponk v Innsbrucku, za kar gre hvala zlasti čla­ noma R. Desckeju ter R. Kochlerju. Z novo obliko je komisija mnOQO pridobila, njeni rezultati bodo kmalu na voljo on v korist vesolj­ nemu alpinizmu, tudi našemu. Hkrati je vzor ko­ ristne_ga, neegoističnega mednarodnega sodelovo• njo. Zato smo ji tudi 1ugoslovanski alpinisti, zlasti še Slovenci, dolini vso moralno in materialno podporo. Varnost v gorah je prva zapoved 1 P. S. Predsednik UIAA zbira posebno ozko sve­ tovalsko strokovno skupino industrijsko neongo• žironih in nekompromitiranih elektrotehnikov ad porsonom; ta naj prediskutira sedanji zoprni problem glede najprikladnejše frekvence (valovne dolžine) radijskih volov za takojšnje reševanje izpod plazov. Noša lavinsko žolna je prvo zahle• vala in omogočila edino pravilni način iskanja, tj. po smeri in na razdalje nekaj sto metrov. Pod­ pisani je v komisijo osebno imenovory 1 nelahko delo pa bo koordiniral predsednik I 11.AR Erich Friedli (CH). Gre zato, da bi vendarle dosegi enotne poglede na problem in soglasno rešili to važno reševalsko nalogo. JAMARSKO DELO V LETU 1975 ANDREJ KRANJC Podobno kakor v alpinizmu, tudi jamarsko delo oziroma raziskovanje v grobem delimo na dva dela: prvenstvenim vzponom odgovarjajo prvi pro­ dori v neko jamo (izkazano z novo registracijo jame}, drugim vzponom po odqovorjojo oliiski ozi­ roma raziskave že regostriron,h jam. In pregled tega dela, preg led enoletnih uspehov, nam naj­ bolje odkriva vpogled v kotoster, kjer je zbrana vso dokumentacija o kraških votlinah v Slove­ niji, prispela v nekem obdobju. Vsi podatki, nove• deni v nadaljnjem tekstu, izvirajo iz tistega izvoda katostro, ki ga vodi Inštitut za raziskovanje krasa SAZU v Postojni. Do l. decembra 1 975 \e bila v Sloveniji no novo registriranih 315 kroških votl in - jam in brezen - zadnja re9istrirono votlino ima številko 4379. To pomeni, do Ie danes no ozemlju SR Slovenije toliko registriranih kraških votlin. Leto 1975 je glede novih registriranih votlin rekordno, saj slovenski jamarji že prek 60 let načrtno in organizirano raziskujejo iome, o je bilo samo v obravnavanem letu registriranih kar dobrih 7 •tp vseh votlin. V okviru teh novih, lahko bi rekli •prvopristopnihc raziskav, je bila skupaj premerjenih 4731 m jam• skih rovov in preplezana skupno alobina 2538 m. Med novimi votlinami je bilo odkritih 53 '/o jam in 47 0/p brezen. Poprečna dolžino novih jam je 39 m, najdaljši sto •Pečino v Radotohc, dolga 402 m in 401 m dolg •Brlog na Rimskem•. Prvo je v Istri in jo je raziskalo DZRJ L/'ubl'lana, drupo pa na Kočevskem in so jo odkri i č oni DZR Kočevje. Poprečna globina novih brezen je 24 m, daleč naj­ globlje pa je brezno z imenom »Jamo pod Debe­ lim vrhomc. Odpira se nad planino V Lazu in je zaenkrat globoka 223 m, soj še ni v celoti razi skano. Odkrili so ga člani Jamarske sekcije PD Zelezničar iz Liubljone, ima številko 4000 in Ie o njem poročal tudi že PV (letnik 75/2, str. 89-90). Sicer je bilo novih kroških votlin največ odkritih no visokih dinarskih planotah (Snežnik, območje Krima, Kočevsko Veliko goro, 53,7 O/o). Na drugem mestu Le slovenski alpski svet s 15,2 0/p novih votlin. Od tega jih je bilo v samih Julijskih Alpah odkritih 9,8 %, v Savinjskih Alpah 3,2 °/ 0 , v Ko· ravonkoh po ostala 2,2 O/o. Med njimi 10 seveda tudi najgloblje brezno - Jama pod Debelim vrhom. AIP.om sledi Istro s Krasom (12,3 '/•j• predalpsko hribovje (ldri\sko-Cerkljansko, Skof1e oško, Polho­ grajsko Dolom,ti in Zasavsko hribovje, 8,6 ¾}, nizki dolenjski kros (5,5 °/ 0 ), obrobne alpske planote (Dobrovlje 1 Menina, 1elovica, 4,1 ¾), no koncu pa Ie panonsko obrob\e (0,6 °/ 0 1, kjer sta odkriti dve Iami sredi Slovenskih Goric, severno od Drave, in zato zaslužita še posebno pozornost. Seveda vse no novo registrorone kraške votline še niso kompletno raziskane, vendar je delež razisko• nih precej velik, saj ima kataster kor za 75 °/ 0 v tem letu registriranih objektov že tudi načrte. Od preko 20 enot, kolikor jih je združeni v Ja­ marski zvezi Slovenije, so podatke za nove regi­ stracije prispevale naslednje enote: Inštitut za raziskovanje krasa (28,3 ¾)( Jamarska sekcijo PDZ (25 1 4 O/o), DZRJ Ljubljana 13,6 'lo)j Jamarski klub ~akek (7,8 'lo), JK Dimnice (6,0 °/ 0 , DZRJ Kočev[e (5,5 O/o), JK Kronj 15,5 ¾\, Jl< Crni galeb (3,8 ¾J, JK Slovenj Gradec 1,6 °/ 0 , JS PD Tolmin (1,0 ¾) in JK Celje (0,3 O/o). P osebe1 je bilo 0,9 °/ 0 votlin re• gistriranih po objavljenih podatkih, 0,3 •to po je prispevalo Potapljaška sekcijo JZS. Ce po upoštevamo le kompletno raziskane nove kroške votline, je vrstni red malo drugačen, saj so največ kompletnih raziskav prispevalo JS PD Ze­ lezničar (33,9 ¾), DZRJ Ljubi Jona (16,l ¾) in Inšti­ tut za raziskovanje krasa (11,l ¾), vrstni red drugih f)O je v glavnem isti kakor v zgornjem odstavku. Ceprov raziskave in uspehe, dosežene v že regi­ stroronih jamah, obravnavamo posebej (ker poč ne prispevajo k povečanju število registriranih kroških votlin), niso zato prav nič manj pomembni ali vredno od prejšnjih. 184 185 Tako so v letu 1975 prispeli v kataster podatki o 285 že registriranih votlinah. Seveda so ti po­ datki zelo različni, od kompletne raziskave z vsa priložena dokumentacijo (načrt, zapisnik, ločno lega) preko raznih dodatnih raziskav in nove do­ ločitve leg do zgolj zabeležke o ponovnem obisku neke jame. Kompletno je bilo raziskanih 118 votlin, dadolno raziskanih 39 votlin, no nova so bile določene lege 73 votlinam. Ponovno je bila obi­ skanih le 28 votlin. Pa .P.rispevku kompletnih raziskav sicer že registri­ ranih votlin je no prvem mestu DZRJ Ljubljano ! 32 ¾j, sledita mu Inštitut za raziskovanje krosa 24 '!o in JS POZ /14 O/o), nato po se vrste v glavnem iste enote vsega skupaj 11), ki so bile naštete pri novih raziskavah, na novo je treba omeniti le DZRJ Luko Ceč iz Postojne z deležem 10 '/ 0 kompletnih raziskav. Te že registrirane jame so obiskovali jamarji toka rekoč po vsej Sloveniji navajam le nekaj najpomembnejših uspehov. Eden izmed največjih dosežkov je vsekakor preplovon[e sifona (toko ime­ nujemo stolna zaliti del padzemel'\skega rova) v Pivki jami (sistem Postojnskih jam in odkritje rovov za njim. Ta je prvi povojni uspešni prodor iz Postojnske prati Planinski jami. To podvig so opravili člani Potapljaške sekcije JZS. ljubljanski jamarji (DZRJl so no Kaninu z miniron[em prodrli v breznu S-19 da globine 177 m, član, Jamarske sekcije PD Tolmin po so odkopali vhodni del , jame - občasnega kroškega izvira Mola Boka v dolini Soče in odkrili 1355 m dolga nadaljevanje. V škocjanskih jamah so slovenski jamarji nekajkrat obiskali in tudi prodrli da končnega odtočnega delo, Honkejev kanal v škocjanskih jamah, kor vsekakor pričo o tehnični izurjenosti. Tudi štajerski jamarji so v že dolga znani Bezgečevi jami ali Kamniti hiši odkrili obsežno nodoljevon10. Med večjimi raziskavami že registriranih, o še ne raz• iskanih objektov noj omenim tudi izmero 123 m globokega Brezno pod špikom in 105 metrskega Trojnega brezno. Za kanec noj povem še ta, do so člani Inštituta za roziskavoni_e krosa raziskali cela vrsto sicer moniših jam v Suhi krajini in s tem bistvena pri.P.amagli k poznavanju podzemlja neke večje pakro1inske enote. če se še enkrat spomnimo na · vse na novo raz• iskane jame, bodisi no novo registrirane ali po že vrsto let napisane v katastru, in no vse jame, kader so [omorji dodatno raziskovali, dobimo števila 500 1 am in brezen v letu 1975. Tudi če te številke ne gledamo kot rekord, je jasno, do po­ stajo [omorstvo pri nos vedno močneIše, pa številu ljudi ,n po njihovi izurjenosti in tehnični oprem• l1enosti, do je že soma obisk 500 kroških votlin v enem letu množični športni dosežek. Ce upošte• vama tudi raziskovalno delo, vidimo, do se je s tem ludi poznavanje slovenskega kroškega pod­ zemlja bistveno, dobesedno, poglobila. TRADICIONALNO SREČANJE ZASLUŽNIH PLANINCEV JUBILANTOV TINE OREL Glavni odbor PZS je konec leto 1975 priredil sre­ čanje zaslužnih planincev - jubilantov. No sreča­ nje so bili povabljeni: tov. ing. Vlado Šlajmer, Tone Porento, Aloiz Klemen, Ivan Potisek, Janez Mulej, Valentin Oman, Stanko Dezmon, Ferda Premru, Boris Oslon, Anton Oman, Pavle Kem­ perle, Andrej šlebir, Lojze Hočevar, Elo Robič, Ivan Gub enšek, dr. Oskar Končan, Lojze Pele· linšek, Konrad Plouštojner, Zdenko Sozio, Karel Podjerof Ferda Rifelj, Zoran Jerin, Viktor Kaje, dr. RupKa Godec, Tone Bende. Povabljeno po sto bilo tudi tov. prof. Evgen Lovšin in prof. Tine Orel. Srečanje Ie bila v torek dne 23. 12. 1975. Srečorije je s prisrčna beseda intonirol predsed­ nik PZS dr. Miho Potočnik, opomnil no zaslužna dela planinskih aktivistov in obenem poudaril druž­ beni pomen planinstvo. Potem je navzočim izročil okusno izdelane spominske plakete in jih povabil no prijateljski pomenek ob pogrnjeni mizi. No nje8ave klene ,n l jubeznive besede je navezal svaI0 zahvala prof. Evgen Lovšin, starosto povab­ ljencev in predsednikov planinski tovoriš še iz časov, ko je delovalo nlolo navezo• (Jožo Cap - dr. Miho Potočnik - Stanka Tominšek), ko je na­ stajal prvi slovenski planinski film in še mar­ sikaj, no čemer se razcveta današnje planinstvo. Noj ob tem pripomnimo, do je bil med jubilanti posebnega pomena prav dr. Miho Potočnik, ki je v letu 1975 brez opombe dopolnil deselfelje svo­ jega odgovornega in nadvse uspešnega vodstvo slovenske planinske organizacije. Prof. Evgen Lovšin je v svoji zahvali med drugim dejal, »Stejem si v čast in zadovoljstva zahvaliti se kal skara najstarejši v imenu vseh povabljencev Pla­ ninski zvezi Slovenije za to sprejem in pozdrav. Komur se je mladost poslovi la in mu že starost trka no vrata, ko se je že večino planinskih tova­ rišev poslovilo in no cesti že komaj srečaš prija­ telja iz mladih, srečnih let, je tako snidenje tako prijetna, kot kadar sredi zime in megle posije sonce. Tudi spominjanje bogati in osrečuje človeška no­ tranjost, lud, mole gore so vabljive, soj so masi k velikim goram, po tudi pri vrnitvi v dolino ... Kdor je petdeset let hodi I nedeljo za nedeljo v gore, je pa opreznem računu prehodil zemeljski ekvator 40 000 km. In kdor ni vsako nedeljo in praznik tičal v istem kroju no isti gori, temveč go je vedožell"nast gnalo v nove znamenitosti, temu spomini izpo nijo čas slorosli in počitka v pri­ jetni obliki. ljudje noj bi hodili čim več v narava, noj bi se oplajali ob njenih mojstrovinah, ob čisti modrini nebo in milijonov zvezd in galaksij, ob naravnem gozdu, stoterih oblikah in barvah cvetone, ob mo­ pačnosti gorske.90 sveto in pisane razsežnosti. polja ,n travnikov, To je duh planinstvo, klic: Nazaj k naravi I Danes potrebnejšo kot kdaj poprej. Ni dolga tega, ker sem bral nekaj izvlečkov iz knjige Prometej XX. veka, ki jo je napisal astro­ navt Collins, tovoriš obeh prvih pristapnikav no Mesec: Armstronga in Aldrina. Collins kroži akraa Meseca som in opazuje Zeml[o: »Zemljo se vid, iz orbite prelepa - živa, privlačna, čarobno - naslado za oko in za duša ljudi, ki vedo, do pri­ padajo njej. Cisto nekaj drugega je mesec, za­ prošen od Sonca, ves razrit. Ne veseli srca, gol in jalov je, zanimiv somo za geologe, poln kra­ terjev od udarcev ali vulkanskih sil. Jaz zares nisem vedel ceniti našega planeta, dokler nisem videl Meseca in ko se spomnim nan1 ·, po­ mislim no čudovito Zemljo, na slapove, meg e, no borove 9.ozdove, na modrino, zelenilo, rumenilo in belino. Vsega tega ni na Mesecu. Globoko sem prepričan, do bi politični vaditelji tega našega sveto, ko bi videlo svoj planet iz daljave, recimo 160 000 kilometrov, močna spre ­ menili svoje mnenje. Te tako važne me1·e se ne bi videle, glasne opombe bi onemele. Mo o kroglo se obroča, paka[na in vedra prehaja prek svojih daljav, kože svoI0 prečudovito fasada in zahteva enotno sporazumevanje med nami. Verujem, da bi se v političnih vaditeljih hitreje in odločneje rojevale miroljubne in humane misli.•