?. C. Postale. - Esct' ogni mcrcoledi e sabato. - 26 setternbrc 1925. Posamezna številka 25 stotink. Izhaia: vsako sredo popoldne in soboto zlutraj. Siane za celo leto 15 L. « pol leiu H L. « ci'trt let a •/ L. Zo inozemstvo cclo leto 35 /,. Na naročila brez do- poslane narocnine se tie monmo oziraii. Odgovo 'ni urcdnifc : Polde Kcmperle. mmiM4 št. 77 V Gorici, v soboto 26. septembra 1925. utovm. Neirankirana pisma se ne sprejemalo. Oglasi se računajo po dogo- voru in se plačajo v na- prej. List izdaja kon- sorcil »OORIŠKE STRA2E* Tlsk Zadružne tiskarnc v Gorici, Riva Piazzut- ta St. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5, — (prej Scuole). — Manjšinska politika in težnja po miru. Vprasaiije mirodnih munisin, ki so vkljui'cne v dnige državne meje, po- st aja od due do dnc boli pcrečc. Ved- no boli zori spoznanje, da ie od vpra- šanja narodni/i manjsin v veliki inch odvisen svetovni mir. Umevno zuto, da so temu vprasanjit mnogi kulturni delavci posvetili svojo pain jo in da sv zlusti v manjsinskih narodih ogla- sajo vedno pogosU'je glasovi. ki skit* sah najti pravec, po katerem naj hi se vodila njihova poliiika. V drugi po- Ipvici mescca oktobra se bo vršit v Zenevi v Švici sestanek zastopnikov mirodnih manjsin. Določiti hoce glav- ne smernice in poloziti glavne teme- Ije za politiko narodnil^ manjsin v vseh državah. Tiuli goriski Slovenci odposljemo na ta važni sestanek svo- jega zastopniku. Tod a nas mimen ni. da bi o tej za- devi danes obsirnejše raznravljali. Pomuditi se hočemo danes nckoUko pri zanimivi knjigi, katcro ie pred , kratkim izdal o tern vprasaniu znani • nemški manjsinski poiitik dr. Camillo Morocutti, zdravnik v 5/. Iliu na Št'(- jerskem. Knjiga nosi naslov: »fiitro-ta und die völkischen Minderheiten.« (Evropa in narodne manjšine.) V njej vitamo pod naslovom, ki smo ga iudi mi dali danasnjemu uvodniku med drugim sledece misli: »NucionaHzem hoče zavarovati mir in svobodo cvropskiii narodov s sred- stvi moči: z denarno in voiasko silo, z oborožitvijo in grožnjami. z gospo- darskimi in naeijonalnimi osvojitva- mi, s povojasteniem celega naroda. Dosedaj evropski narodi z oboroze* turn nacionaVizmom niso nrišli ne do svobode in ne do mini. Nemogoče je namreč doseci in zavarovati pravico s krivico, sporazum narodov z narod- no sebicnostjo, svobodo Ijudstva z na* rodnim zariranjem, mir z voino. Na- cijonulistična in oborozena Evropa je v državnem in narodnem, aospodar- skem in prosvetnem ozim razruvana. Nacijonalna Evropa stoii pred prc- padorn. PaciHzem (teznja po svetovnem mint) hoce doseci mir in svobodo ev- ropskih narodov potom pravnih do- ločil, razsodišča in mednarodnega sporazuma, z drzavnimi federacijami, iiospodarsko pomoejo in zdruzitvijo, z rtravno in po lepoii hreveneco, pra- vo ljudsko vzgojo, s krepitvijo telesa potom sport a in telovadbe. z vse- stransko ponotranjeno oborozHvijo duha. Evropski oboroženi nacionalizem ni zavaroval Evropi mini in svoIkhIc, eeprav je zdnizil svoje sile v ogrom- nih organizacijah in razpolaga skoro v celoti cez vsa denarna in krvna sredstva evropskih narodov. temveč vničil. Pacifistična 'zamisel je bita do vče- raj brez vodstva in organizacije ter ni imcla misproti kapitalističnemu in nasilnemn militarizmu nobenc moei. Pacifistični politiki in drzavntki so bili v Evropi nemogoči. Smatrali so jih za škodljivce domovine. Toda po-- h/goma se Evropa spreminja. Evropski narodi se sireznujejo in spoznavajo, komu so zaupali svoje imetje in zivljenje, komu svoie otroke in druzine, komu svoj obstoi in do- rnovino. Politika naeionalne sile vodi brez dvojbe do vojnih zapletliaiev.« Besede dr.ja Morocuttija bi pripo- ročali v premislek tudi našim so- državljanom italijanske narodnosti. Slovenskim storsem! Slovenski starši! Vaša sveta dolžnost je, da zahtevate pri vpi- sovanju svojih otrok za /.. //. in III. razred Ijudsfze sole, da se Vaši otroci poučujejo v slovenščini v dodatnih urah. Ako bi ne hotel šotski voditelj (caposcuola) sprejeti prijave, pritožite sc takoj pri didaktivnem ravtuttelju. Naznaniie vsak sluiaj tudi tajništvii političnvgu društva »Edinosti« v Gorici, Via Mameli st. 5., ee bi Vain de- lai'i sitnosti pri vpisovanju siovenskih otrok za. pouk slovenščine v dodat- nih urah. Prijavo za pouk slovenscine v dodatnih urah napiši mi navadnein papirju takole: Alia Direzione della scuola elementare! II firmato fa quale padre, madrc, tutore e tutrice delPalunno di classe a inente della vigente legge scolastica la dichisrazione d'inscrizione dell'as- segnamento della lingua slovena in ore aggiunte. li 1925. Podpis To ponieni v slovenščini: Podpisani prijavlja kot oče, mati, ali pa varuh, oziroma varuhinja učenca (ko) razreda v smislu veljavne šolske postave za*pouk slovenščine v dodatnih urah. Vsaka mati, vsak oce naj napise to prijavo na navadnem papirju. Ti- skanih vzorcev nasa organizacija ne bo razposlala. POZOR! Te wloge se morajo vložiti v Gorici in iudi na vseh podeželskih šolah za otroke prvega, drugega in tretjega šolskega leta. Kaj se gocli po svetu? Skozi oe-lo poletje se ie zdelo, da je politično zivljenje v Italiji nekako za- stalo. Ni bib velikili dotfocFkov, ki bi prookrcnili politiko dru^am. Fašizem vedno bolj utrjuje svojo moč. Opo>zi* cija, ki je zapustila poslanske klopi in sla na Aventin je bita obsojena v brezdelje in čakanje, kdai se okoli- ščiiie toliko izpremene, idla bo tudi ona spot poklicana ,k delu. Med tein je pa rasel fašizem v nioči; najbolj bistre glave opozicionalnih strank so morale v tiijiiio. Komimizein, resnični zakle- ti nasprotnik Mussolitiijeve vlade, se je moral skriti v tajne sobc in divora- ne ter pri zaprtili vratili prisejrati bor- lx) do smrti proti fašizniu. Vse je ka- zalo, da nima fašistovska stranka v vsem narodu resnejra teknieca. Sole p.rav pred kratkim je zaoc'lo šumeti. Kot iz tal so spet rasle tainc sHe, ki butajo ob temelje Mussoliniieve vla- de. Komunisti in še hiijšj framalsoni dvigajo zopet Rlave. Dolga roka. Prostozidarske lože so že davno pred vojno segale s svojimi skriviii- mi, a dolgimi rokami y dVžavne po- sle. One so pritirale 1 tali jo tako daleč, da je postala prva framasonska dr- /nva sveta. Vlada, poslanci. častniški zbor, vcliki listi, vse je morale shišati tajna poveija, ki so prihaiaJa iz ložinih pa lač. Tega groznega vpliva mednarodne tajne zveze so se zbali nekateri do- moljubi. Ko je v aprilu leta 1913. iz- stopil general Fara iz framasonskc zveze, je začel splošen boj proti fra- masonom. Vodilni možje v tej borbi so bili vodje liberalnih stran'k. Po- sel>no senat je zahteval, nai se ta taj- iia sekta razprsi. Lista. »Messagero« in »Secolo«, giasili italijanskih lož, sta z zasmehom odbijala napade liberal* nega tiska in senatorjev. In res, ves ta boj iz 1. 1913. proti »dol^ri roki« ni pri- nesel usipehov. Državna oblast se ni se rešila jerobstva lože; še naprej je bila povita v'njene mreže kot rmiha v pajčevini. Boj med vidno in nevidno silo. Prostozidarstvo :si je ve'd'no lx)lj osvajalo duhove na najboli odličnih mestih. Pred časom snio že opisali njegovo moč pred pohodlom Mussoli- nijevil ernih srajc na Rim. Ko je za- vladal v Italiji fasizem ie že moral iti v boj r^roti neVidni moči prostozidar- stva. Cei je fašizem izliv nacionalne* ga čustvovanja ene^a dela italijan- skega naroda in ima za seboj vse iiavdušeiie nacionaliste, je pa v loži zbrano jedro Ijtidi, ki imaio dienar, visoka mesta in zaslumbo v ložah v inozemstvu. Najveckrat so frama- sonske lože kotišča mednarodnega kapitalizma in njih boj proti krščan- stvn je Ie zato tako oster in neodjen- ljiv, ker vidijo v njem silo, ki odpetija spone tlačenim minožicam. Tudi na- eionalne potrebe so framasonom brez- potnombne, oni gredo svoio ix>t, ki jim jo njih zveza predpisiiic. Naravno, da se je Mussolini hotel znebiti tega tekmeca, ki pomeni dlr- žavo v državi. Začel je v listih, pa tu- di s svojimi oboroženimi četami i>re- ganjati framasone. 22. maia letosnje- ga leta je sprejela zbornica znani za- konski predlog proti tainirn organi- zacijam, ki ie bil naperjen v prvi vrsti proti framasonom. Na ta udarec so framasoni, veiebamkirji in kapitalisti odgovorili z borbo proti italijanski valuti. Lira je zgubljala na vrednosti; Mussolini je bil oipomnjen, da ima resnega sovražniika v zakopih. Zborovanje Velikega Orienta. !Pred par tedni je sklical veliki moj- ster italijanskih lož Domiciian Torri- giani zborovanje vseh frama^sonskib zaupnikov v Rim. Fašisti so takrat že mobilizirali svoje čote pred1 rjalaoo, a framasoni so zborovali v varstvu vo- jaštva in orožnlkov mirno naprej. Svoje sklepe so skrivalii. da ni nobe- den zvedel niti besediec o razgfovori'h. Šele čez nekaj časa so zved'cli faštsti, da so kovali zoi>et tajne naklepe pro- ti fasizmu. Teichaj je završalo po \iseini snoparskem časopisju. »Cremona nuova«, osebno glasillo nadtajnika Farinaccija, }e vse prevpila v bojnih kiicih proti izvržku italiiamstva, proti framasonstvu. Farinacei sain ie pisal naj'bolj ostre in borbene članke proti Iožam, ki se morajo žc enkrat poko* riti volji fasiztna. Zopet se javljajo znalki ostre borbe mod framasoni in fašisti. »Tudi t\ si izmed njih...« Toda gromovnik Farinacei bi topot moral bolj mirne melodije ubirati. Ko- maj so izšli nj-cgovi naiuidü na Uxze, že se je oglasil poshmec Terzaghi, iki pravi po lii&tih, da je bil tudi Farinaeci sain clan framnsonsike zveze. ki niši državne tonidjc. Da .ie bil celo kx>t framason |)oslau med fašistovske po- slance. Tedaj pa vstane Farinacei kot Peter na dvoru velikega duhovna in se zakJinja in roti v svoiein listu, da ni bil nikdar clan prostozidarske lože. Na to je zopet odigovoril list »Voce ' repubblicana«, id'a iahko lwstreze s fo- tografijo prošnje z due 4. juliia 1915., ki dokazuje sprejem gospodti Roberta Farinaccija, uradnika državnih želez- nic, v framasonsko ložo »Ouinto Cur- zio«; 9. decembra istesa leta pa je slovcsno prisegel. Jezusov trg — palača Giustiniani. V Ita'liji deluje dvoje framasonskih lož. Ena ima svoj sedež na Jezuso- vem trgu v Rimu. To, ki se zove »Ve- liki Orient« vodi veliki inoister Tor- rigiani, ono v pailači Qiusthiiani pa mojster Palermi. Cilj obeh ie sikoro isti. Razliikujeta se Ie ix> obredih, ki se jih prva bolj kreovito dh*ži kot dru- ga. Nekaj razlike pa je tudi v politi* čnem naziranju obdh lo^. Palača Giu- stiniani je bolj nakilonjeua fasistom, Jezusov trg pa je odiočno protifaši- stičen. Ta razlocek je ravno prav prišei f^arinacciju, d'a se o|)ere framasonske- ga madeža in se pokaie ikot pravove- ren snopar. Njegovi listi pišejo, da je res bil nekoč framason, . toda v oni drugi loži, ki je tako prijateljska fa- sizmu. Da to svojo trditcv se bolj ixxl- krepijo, beremo v listih, posebno v fa- šistovskih, ncko izjavo proti fa ši stov- ske lože, ki obdolžuje Palermija in pristaše zelo ozkih zvez s fašizmom. »Qlejte,« vzklikajo listi, »saj je bil naš tajnik vedno z dušo in fcelesom naš, saj je bil, če je sploh bil kie vpisan, pri teh slednjih.« Ta časopisna borba o preteklosti glavnega fašistovskega tainika se najbrže ne bo končala s popolno raz- jasnitvijo. Ciotovo pa jl\ da so fašisti topot s Farinaccijem na čelti zapoceili oster boj po receptu, ki ga je dail sno- parski tajnik: v Italiji je prostora Ie za faŠistc ali nefašiste, protifašisti pa nimajo mesta v mejali itailiianske kra- Ijevine. Pred dvanajstimi leti se ie že nio- ralo začeti framasonstvo v Italiji bo- riti za svoj obstanek. Ali stv bo ta sila morala umakniti prodl fasi'/mom je pa še veliko prasanje, ki je odvisno od ži\ijenj:ske moči fašizma. Stran 2. >OORIŠKA STRAŽA. Pogubo za narod. Pr/ed nekaj diievi so izdali nclgijski škofje s siovitim kardiiiaJoni Mercie- rom na čelu pasttrsko pisino. Posla- nica bclgijskega episkopiUa je zani- tniva posebno vslod tega, ker obrav- nava prašanje o kateirem se vsesploš* no mcni, da je že pred časom bilo re- šeno. Kvanii vpiivi soeializma in li- beraliznia, ki razjedajo zdravo na- rodho telo še z dateč niso tako nc- dolžni kot se splošno nieni. ker je svct usipavan z neko pohnegleno krilatico o slogi, ki naj vrže plasč čez vsa na- sprotujoča si ninuija. Pri nas ie tako mineiije tudi vsesplošno razširjeno; z-ato jc prav, da si od časa do časa predstavimo pogwbne vplive socializ- ma in liberalizma, ki nlkakor nista tirja na.šeinii ljndstvu. Seveda nc smerno pod besedio so- ciaiizcm misliti na tisto stremljenje, ki hoqe zgraditi popolnejšo clovesko družbo, v kilteri bo slelicrni zadostil svojim telesjiini in kiiltiiriiim potre- bain, tcmveč na sestav socialističnih, bolj&eviških na-ukov, ki'so počenši z Marxoni vedlno bolj zadbbivali proti- vcrsko ost. Na tiste proroke moramo kazati, ki Iiočejo priklicati na svet eniaikopravnost in pošten.ie brez dn* hovnega prerojenja, bnez Boga. O teni socializinn vcli poslanica, da je že njcgova korenika protikrščau- ska. Ta se ne bori le proti kršeimski dogmi, bolj ji je na potu kršoansska nravnost, ki pridiga o svobodni volji, o nerazrušljivosti zakona, o bratstv» in solidarnosti vsdi stanov. o dosto- jajistvu človelka itd. Vseli tch teme- Ijev družine, domovine in človeškega napredlka pa ta sociaiizein nc prizna- va. Tndi praktično so je že v zgodo- vini pokazaio, kako se boii sociali- zem, ki meče vse v en mcrnik, kr- ščanstva, ki človeka osvobodi in pov* zdigne do osebnosti. Zanimiv jc za katbličane odstaivek, ki govori, da s frcin se nikakor ne <>b- soja poiitična zveza katoliiških strank s socialističnimi v dostego čnsniih do- brin. Kako je v tern ozirn lie preveč- kra/t pri nas, kjer se vežeio roke ŽU vahni katoliški politični delavnosti, žaJ, predobro venio. Se skoro bolj kot odlkrito protivcr- ski socializem, je nevaren libcralizcm, ki jc; ucsocialen skoz in skoz in za- vija svoje protivcrstvo često celo v lepe molitvicc. In tudi pri nas je še vediio tako, čeprav se nckiin slepilorn na ljiibo goljufaimo. Liberalizem je kriv, da so bile delovnc množice v prošlem stoletju tako tlačene in izse- savanc. Ta sestav natrkov, ki wvzdi- giijc človeško osebo na pr\'o mesto, je kriv volč.ie tekme nied ljudmi; moč- ntjši so izkoristili sJ-abejšc. ki so bili za dbber kup prodani kapital!istoin. Qospoilarski liberalizem zavrača de- lavska udruženja, kerse boji, d!a se mu žrtve izvijejo iz rok. Ta liberali- zem je šel svojo zmogovito ixjt v zbornice, v vladc, da ceJo na leco se ,;e znal vriniti. Odtod tndi znani način, da prinaša libcralno časopisiei za božič in velikonoč molitvice, v adventu in postu pa zasmeb in poro& pravi kr- ščanski nravnosti. Odpor proti njcinu je rod.il sociaJi- 'zcm, ki je padel v nasprotje. Posa- meznik ni nič, vse je le masa; na me- sto enoglavih zapovednikov. naj sto- pijo tisočglavi, nmožice, ki so v obla- sti trenotnili čustev. Pastirski list končuje, drn ie pred 41). leti že pozval socialni papež Leon XIII. vse ljndi, naj se ziberejo v kr- ščanskem socialiivin delu. Krščansko socialni delavci in borci lnoraio zaje- ziti i brezvladje nuuK/ic i sainosilni- stvo enctca sloja. In has to d\'oie, oIk)- ie enako po^ubno, se danes v stralio- viteni bojn poganja tndi za dušo na- še^a naroda. DHEVNE VESTI. Izbruh. Slučajno liam je prišeL pod) roke vi* demski fašistovski tednik, ki sra izda- ja propadli komisar Felice Cavalotti. Pod značko F. C. je zajrledal beli dan v tem lističu i>rcdi par dnevi uvotLnik »Fuori barbari« (Ven z barbari), ki bi rad kar požrl Slovcnce. Take j:rdo- bije že dolgo nismo brali v italijan- skern tisku in iih tndii treziiomisleči Ualijani sami ostro obsoja.io. Ziito se tudi lni z njim ne bomo bavili. ker ga ne smatramo za resncffa. Gospodinjski tečaj v Gorici. Kna iznied najbolj važnili nalog na- šega prosvetncjja dela .ie, da izobrazi tndi naše ženstvo. Poles dtugc izo- brazbe je pa našiin niladciikain nnjno potrcbna strokovna jrospodiniska iz- obrazba. Dobra, izvežbana in varčna gospodlinja jc steber doma. Prosvetna zveza jie to potreboi nvidela in začda. — vkljnb ogrotnnini zrtvam z go* ^podinjskimi tečaji. Tak tečaj, ki Iraja ixit tednov prire- ja vsako polctjc v Gorici. Na leto&nji gospodinjski tečaj, ki je traial od 22. avjfiista do 21. septenibra, je prišlo 40 Kojenk Yi vseli krajev dežele. Dekleta so se učiia dan za diuetm v kuliaaiju, serviranju, šivanju, likanju. itd. $koT da, da se je tcčaj tako hitro končal. i Kar je bilo najvaznejAe.ua v/. gospo- dinjske stroke, so dtökleta lnorala praktično delati vsak dun. Dofoüa je vsaka udeleženka brezdvam.no podla- go za samostnjno nadaljno izobrazibo. I^le.u: ,t,rospodinjskih del so dekleta imela redna večerna predavanja o jrosix)dar^tvu, znanstvu, vzffoijeslovju, živinozdravstvn, pravoznanstvu, pe- mtninarstvu, sadjarstvii. vrtnarstvu itd. Predavalo je 12 najboliših stro- kovnib nujči z na.ibpsim nspelioin. Najvažnejšo nalogo so imele brezd'vo- nia čč. sestre voditeljice in učite.ljioe, katerini se najpri&rčiiejšc zalivaljnje- I mo. Jstotako izrekaino zahvalo zavo- du, vscm kr', predavateljein in onijn tvrdkain, ki so brezplačno posodile šivalne strojc in drille potrebšciue. Priznanje in caüt pa zaskiži pred- \seiin »Prosvetna zv^cza«, ki z neu- morno delavnostjo skrbi za vsestran- sk.o izobrazbo našega ijuldJstva. Zborovanje svetovne zveze katoliških akademikov. One 9. t. in. so končala v Bolonji zborovanja zvcze »Pax Koma na«, ki je mednarodna in svctovna. zajedni- ca vscli katoliških akademikov. Na kengresu sta zastopaJa ju.eoslovansko dijaštvo ilwa. hrvatska akademi'ka. Ob konen zborovanja je bi:l sprcjet pred- log, naj postane »Pax Rornaiia« iä^ sanio zveza katoliške^a razinnništva tcmveč tudi razšir.icvalka krščanskj mirovne ideje. Poroka v kraljevi druzini. V sredo zjutraj se je poročila drii- fforojenka kralja Viktoria Km. III. in Helene Crnogorske prineezinia Ma- faJdia s princem Filipoin riessenskim, neeakom nekdanjega nemišik. vladar- ja Viljciiia. Svatovanja se ie vdolcžil ! poleg ninagih princev in prineezinj iz raznih evropskih dinastii tndi Musso- lini. Na zenitovanjsko kosilo je brio povabljenili 200 oseb. Kulturna sromota. Tris-to najodličnejšili francoskih knltnrtiili delavccv je poslalo v svet postiv, naj se zavzame za 386 kmetov in kinetic, ki stole kot oibtožeiici pred riimnnskim vojnim sodisoem. Obdol- ženi so, da so se spun tali ti kinetje iz Besarabije, nekdanje l-uske pokra- jine, proti niiiiiinskim oblastvom. Re- snica pa je, da so to lc tzzvali rumiur.- ski žandarji. Teh 386 ubogih žrtev velekapitalističnc nunimske vlade mueijo in frpinčijo že 9 mesecev v ječi do smrti. Žene in hčere skninijo žan- darji pred (ximi mož in očetov. Pre- cej so jih kar brez sodbe postrelili. Vsc to gor je, ki je pravi kulturni- nia- dež v,sc Evrope jc do^nal nck novi- nar, ki se je do teh bednikov pritiJio- tapil. Nesrečna nsoda rnske manjšine v Riuniniiji! Komunistična propaganda. Po vsej Italiji razposiliajo komuni^ stična udriiženja neke letake. ki vabi- jo na udružcnje kmeckega proJetaria- ta. Podpisani so od predsedst\a kniečke internacionale (Krestintem). To in pa živahna proi>av:anda komu- nistov po vsej državi, je vzrok, da. so začeli komuniste kar na debelo zapi- rati. Posebno imajo zapisanetfa po- slanca Srebmiča, ki je baic edcn isz- med glavnili kolovodij italiianskcga koiinunizma. Visoko poslanstvo časopisja. Dmuij&kL list >Arbeiter Zeitimg prinaša govor predsednika zvez^e bri- tanskih novinarjev. Med d'rugini jc izvajal, da nima nihče tako viJsokoga jav'tieyca poslatistva kot novinar. Ca- sopis je d'anes postal nujno potreben vsakemu količkaj izobražeinetmi člo- vek.u. Ziito je pa sveta dolžnost novi- narjev, da ne ziorabljajo svojoga vi- sokega inesta in da ne skušaio lniio- žicam ugajati s teni, da zadovoljnje- jo člov^kove nizke nagone; tudi se ne sniejo v politiki prodati ouemii, ki jim nudi več niaterijalnih dobrin. Sa.i vidimo danes, da je večina vclikih li- stov podkiipljena od bank in kapita^ "izma, dia jini speljujejo vrodo na njih iiilin. Dvigati moralno in kulturno za^ \est ljudi, braniti naravne in človc- čamske pravice vsakogar oroti vsako- mur, to je visoko poslanstvo časni- karjev in urednikov. Oalje ie izvajai predsednik anglcških novinariev, da štiri petine Angležev ni doibilo po 14. letu odkar so zapustili šolske sobet üruge dliševne hrane in pouka kot iz časopisja. V precejšnji meri bo veljalo to tudi za liaise razm.cre. Zato pa j*e sveta dol-žnost, da ljudstvo podpira h: širi dbber tisk, ki je po besedah pape- va\. Pija XI.: peta velesila sveta. Izložba »Čevljarske zadruge« na lovski razstavi. Lovci polagajo veliko važnost na dobre nepremočljive čevlje. Kakor je Janko ^agar. Misijonska razstava v Vatikanu. Srečna in velikega. paix?ža Pija XI. vredtna je bila misel pokazati riinskini roinarjern v svetem letu 1925. razvoj in stanje katoliških misijonov. Mi- sijonska razstava v Vatikanu ti nudi na prostoru 6390 nr toliko gradiva za štuidiij narodov in njihovo knlture, to- liko izvestaiih prič, ogromnega dcia misijonarjev vseii stoletij, da se čndiš in se zaves, da le z božio poniočjo so mogli izvršiti najboljši Kristusovi uöenei veliko dek> razširjenja božjega kraljestva na zomlji. Z misiionarji je delal in še dela Oospod. Stopiš v prvi paivilijon, ki ie name- njen Palestini. Pred tabo stoii ogrom- na plastična miza, relief svete dtežele, ki je prva čula bescdio lx>žith ust — vse je tako nazoruo, tako istinito, da oživi božji nauk in čutiš Kristusa pred seboj. In spomniš se besede Go- spddiove: Pojdite |)o vsem svetu in učite vse narode......in spomniš se pri- like o gorčičnem zrnu, o kvasu, ki ga je žena vmcsiia v tnoko.... Skozi va- tikanske dvorane ti namrcč kaže po- gled, kako prostrano je Kristnsovo kraljestvo, koliko životvorne sile. ko- liiko orjaske moči iina cerkev in ka- ko inajlini so vsi, ki si iipaio vanjo zagnati kamen ornalovaževania in za- ničevanja. Velikaiiski stenski zeinl.ievidi ti ka- žejo niLsijonstvo od prvega do uašcga stoletja. Iineua: Vinuruni. Celeja, Pe- tovhtm, Rmona, Aqvilea, ti pričajo kako je bila ze do-petega, sitoletja raz- predena kršcauska organizacija po naših dieželali. Na drug'Jin zeinljevi- tin (misijojii od pctega do dvanajste- ga stoletja) najdes v malem naslika- na sv. brata Cirila in Metodct. ki oz- namjata Kristusa po velikomoravski državi in še druge može. ki so pokri- stjanili Lvropo. Drugi zemlievidi ti pravijo, da je slišaila božjo besedo A- nxerika in Japoiiska, Avstralija in Ki- tajska šc preduo je svet poznai že- leznico in elektriko, zrakoplov in br- z-ojav brez žice in droga. Ores naprej in osupneš naxJi siveto resnostjo vseh gledalcev, ki so v tretji. dvorani v dvorani mučencev. »Iz shodnic \ as bock) metali... da pride celo čas, ko bodo mislih, da storijo doibro delo, če vas itmorijo.« Oko se ti pomudi na slikah najmlajših, ki so daili življenje za Kristusa. Mučenci iz leta 192(). - ti pričajo, tla ie sredi ma- terializma našili dni še veliikega, ju? iKiškega idealizma, ki da vse. da reši d:ušo brata. Prav po moderno jib mii- čijo, s puskami na.inovejšega tipa jih streljajo. »Blažene prsi, ki so vas do- jile,« rečeš in sram te je, da si tako maJo praktičen kristjan, da taiko nialo žrtvuješ za svojo vero, za svojega Boga. Hiteti nioraš! Samo na dvorišcu vatikanskih niuzejev je lb vclikih dvoraji razstavc in vsai se dvakrat boš moral v razstavo. da boš pogic- dal to in še sedein vclikih Davilijo- nov na Vatikanskem vrtu in razstavo I na zelo, zelo dolg;em hodniku vatikan- | skega muzeja. V 6etrti dvorani je I 1 pred tabo pagamsrvo v sAroii prakul- turi in razvitejši kiilturi. Kakšni so maliki! Ali se jih mora človek bati ali pa se inn kar gnusijo, ko iih vidii. Tu čntiš sreeo, da sines tnoliti k pravemn Bogu in reči Očc naš... V treh dvo- ranah razstavljena misijonska knjiž- nica ti kaže katekizme, prcvodc sve* toga pisma, mo.litvenike, šolske in nč- ne knjige v najrazlicnejših jezikih. Koliko ogromnega dtla! Vse za cast bozjo, vse za blagor duš. Stopi.š na vatikanski vrt. Tu te čaka* niedicinski oddelek s svojo medicinsko izobraz- bo. Na fotografijah, voščenih maskaii, !>od mikroskopi gledafi nastoi in raz- voj bolezni, ki si jim komai imena sli&il: malarija, trahonn, spalna bole- zen, koze, razne kožne bolezni, kuga, kolcra. Kar strese te pred gobavostjo — kako iz globine srea so zaklicali desoterigobavi: ->J,eziis, učenik, ustni- li se nas!-< Kakih dvatisoč zdravibiih zelišč je poslal neki kitaiski misijonar na razstavo, najboJjse medicinske fa- kultete so obogatile ta oddelek ray.- stavc. Hiti dalje in vsaj [x>\ršno si ogle.i lndijo z razkosiiimi [lagodtnni, sijaj- nimi palačaini in čudovitimi prepro« garni in pozdravi misijjonaria Indije FrančLška Ksaverija. Na vatikanskem vrtu te že ča.ka bogata Kita.iska s svojim porcelanom in svilo. s svoio ^¦ero in kulturo. Kar pozahil si že. da. si v Rimu, da si šcl mimo prekrasnih cerkva, lepih palač, visoki.h. po F.giptu r.akradenih obeliskov, tla si sreca\'al po vcC'Ticm mestu prijaznc obraze tfc>- brih Rimijanov. Vse, kar si cita'l ali I slksal o narodih vzhodtie Aziiie, Av- stralije, Aincrikc, Afrikc, vse Ie pred tabo kakor še nikdar. Med: Japonci ne pozabi na najnovejše inuoence in zadnji potres. V 0 c c a n i j i si: prekrasni me- tulji od največjih do najmani^ih te mirno čakajo, clobro jih poglej, to je vse dnigo kakor knjiga ali beseda profesorjeva. Kar zgroziš se! Pred tabo je rabljeno orodje ljudiožrcev in ti govori o nizkosti paganstva. Iz ba- ta. je padla grča in na njeno mesto se je zapičil kos človeškc kosti ubite žrtve. Pojdi mimo siingc in obeliskov K- gipta v zapadno in južno Afriko: pov- sod1 delo in trpljenje misiionarjev za bedne brate, ki se sedijo v temi in smrtni senci. Zmučen od tako številnih. tako raz- ličnih utisov za oko in še boli z:i du- šo, utrujen od staiija in počasne hoje po razstavi stopiš na prosto in pri- znaš, da imajo prav, ki so rekli: sa,- mo radi misijonske razstavc se jc spIačaJo poromati v lepi Rim. Gerkev Kristusova raste in z njo raste kultura uma in srea in z obeana raste ljubezen, ki otira sobx. hlaidi in 1-eči raiie dušne in teletsne. raste Iju- bezeu, ki iwzabi sebe in se ne boji ne puške in kola, ne trahoma in gob -- vse za brata Krlstu-sovega. Evropa, tako zgodaj dleležna Ixvzjo- ga nauka in božje milosti. se pogreza v niocvirje in blato, leze v temo in nc« vednost, narodi, ki smo iih Lmeli za divje pa vstajajo k svietlobi v življe- nje sreče m mini. Cerkev božia raste, če tudi -posainczni aM »kupine vernikov odipadajo kakor giiile, trhliene vej tern načinu čevlje za hri'bolazce, za lovce, za lindsko po- trebo v nasih gorali, izctejiije pa na ta naein tudi najfinejše čevlie. Poseb- nost teb čevljev je, da je v n.iih noga poleti hladna, pozimi pa gorka in ob deževnem vremenu suba. Oblika eev- ljev je taka, da ni noga prcveč stisnje- na ter so ti čevlji edino uspešno zdra- vilo proti kurjim očesoin. Te vrste cevljev izdeluje saimo > Čcvliarska Za? druga« v Mirnu pod iijeno ziumi.ko »ADRIAv. Ta naein izdelave ie iziini omen jene zad.ruge in •prekaša vse dru- ge spönne izdelke v čevljarski stroki. •¦> Cevljarska Zaidniga« je razstavila take čevlje m v januarju t. 1, na sej- mu za usnie in usnjene izdelke v Mi- lanu, kjer so vzbudi'li splošno zani- inanje obiskovalcev sejma ter je do- bila zadniga ob tej priliki veliko odje- malcev iz starih pokrajiu. Tudi 6b priliki lovs-ke razstave v Goriei je za- d'ruga razprodala veliko športnih čev- lijev tega izdelka ter so razne večje siportne trgovinc iz notran.iosti državc pri nici blago naročile. »Cevljarskn Zadruga« je bila tia lovski razstavi oidilikovana z zlato fnedalio od raz- stavnega komiteja ter s srebrno nie* daljo od udruzenja »Pro Monti-bus««. »Cevljarska Zadruga« ie našcmu narodti v Italiji v ponos, ker so njeni izdelki po državlianih italiianske na- rodlnosti bodisi Ciorieaiiib ali iz no- tranjosli kraljestvn občudovani. »Cev- I.uirska Zadruga« v Mirnu šteje med svoje odjemaloe veliko visokib funk- cijoiiarjev, gencralov i. t. & Pri njej kupujejo člani »Club Alpino Italiano«. Pri t2in pa inoramo z obžalovanjern ngotoviti, da jc med nami nodjetje i>remalo upošfcevano ter celo preva- il jano in, frä je cela vrst a liudi, ki nam že leta prorokuje potfin. »Čev- liarska Zadnrga« ffre preko teb ne- prijateljev med lastn im i bruti svojo pot napredka, ki ga znajo upoštevnti sosedjc druge narodnosti, med katcrimi je naša zadniga kljub svojernu čisto slovensikemu značaju na najboli^em .uiasu in tudi podpira.ua z nakupovaniem n.ienih izdelkov ter odlikovana. Živ pokopan. Dve osebi iz Panne sta položiTi 1000 lir. če sc da fakir Mineiti živ zakopati. - Fakirji so indijski nienihi, ki svoje telo tako utrdijo, dti prenašajo narnMiost neverjetna lnrtvičcnja. - hi res: fakir je stavo sprejel Zania* šil si ie nos, usc-sa in usta, nato so ffa spustili v |X)ldruR- meter .^loboko jarno in gn zasuli. Cez 20 -kvintalov zcinll.ic je lcžalo na njegovom truplu. Po pre- teku 50 minut so fakir ja odkopali - popolnoma zdravega in živega. Tisočletna priča. V (rerolsteinu, neg[i Mairnona. V tem anieri- skem mestu jc 30 odstotkov vseh ihli- ščanov judovske vere. Mestne novice. V centralnem semenišču bogoslovia v (jorici prične šolsko leto 1925.-26. dne 14. oktobra 1925. — Kdor želi biti sprejet v zavod. naj na- pravi pismeno prosnjo na lastni ordi- narijat (Skofijo) in naj prošnji priloži riaslednje Hstine: 1. Rojstni in krstni list; 2. spričevalo o dovršeni gimna- ziji ozir. liceju; 3. dbmovnieo o itali- janskem državljanstvu; 4. spricevaJo (od dotnačcga dmšncga pastiria) o le- l>em obnasanju; 5. zdravniško spri- čcvalo. Cepljenje koz. Mestni magistrat določa. da uiora- iu priuesti starsi k cepii'jniu koz vse otroke rojene v prvein pollctjn letos- njega leta. Ravnotako tndi one, ki so bili prej rojeni, a še ne doslei ccpljeni. Rok za cepljenje ho trajai öd 28. sep- tembra do 31. oktobra. Cepilo se bo vsak delavtiik v ZdravstveiiLMn uradi'. via AAazzini št. 7, od 3. do 4. ure po* ])oklnc. Starsi bodo še posebej pismeno ob- veščeni. kdaj naj prineso otroke k cepljeniu. Če bi pa kdo ne dobil pi- smenega vabila, jc vseeno obvezan prmesti otroka k cepljenju. Osmi dan po cepljenju se morajo zopet prodstaviti, da se vi:di usi^eh in i'/stavi spricwalo. Sirite Jlorisko Stražo4! Slovensiiim dijolioni! yPISOVANJt: na .noriskih sred- njih šolali (gimmtziji, ivalki. komple- mcntarni in trgovski Soli: 1. Rok za vpisovanje traia do 15. OKTOBRA. Nc čakajte z odlašanjem do zudnjega dne, temvec napravite prosnjo čimprej. Samo oni diiaki, ki imajo hak ponavijalni izpit, naj ča- l'iijo s prošnjo do koneawga izida. 2. Dijaki, ki so ?J: OHISKOVALI KAK RAZRIil) xoriomenhrüh sol, mo- rajo javiti na nekolkovuiwm papirju raviwtt'tjstvn sole, kuteri razred bodo obiskovali. 3. Dijaki, ki so v juliju NAPRAVIlJ SPRIiJEMNI IZPIT ZA I. RAZRED SRJDNJIH ŠOL, morajo vložiti pro- šnio na kolkovanem papirju za 2 liri. To prosnjo mora sopodpisuti occ ali pa neizov posiuvni namestnik. Vojne sirote vlotiio prosnjo na nvkolkova* nein papirju. Dijaki, ki bodo nolaiiali imenovani izpit v oktobru. bodo vlo- žili prosnjo po presiaiwm iznitu. ! /. DIJAKI - GIMNA7JJC! morajo brez'izicme polcg priulasitvr oz. pro- šnje poslati na tajnistvo sole (Setare- teria del R. Ginnasio-LUvo. Gorizia) ŠE 12 LIR ža razne šolske notreb- ščine med solskim letom. Vrnila se bo prosnja oneinu, ki ne bi ptaeal te svote. * .* * ZAČETKK POUKA na srednjih so- lah bo najbrže 16. oktobra. Le na Irgovski šoli pricnejo s poukom še le ' v novembru. Kaj je novega na deželi? Solkan. ' Kakor jc büo že pred kratkim jav- lieno, so bode vršila v ned'cljo dne 27. septembra ob 4. uri popoldne v dvo- rani g. Alojzija Mozetiča prva veseli- ca našega obnovljenega »Kat. slov. izobr. drustva«. Tudi brat ski pevski zlx)r iz Bili prihiti ta d&n v Solkan, in n'istopi z dvema pevskima točkama. Spored je uaskxlnji: 1. Pascoli: »La cavallina storma«, ital. dek'l.: 2. La- barnar: »Kadar mlado leto«, ixne mešan zbor domaeega društva; 3. R. Adamic: »Po vodi plava«, poje meSan zbor dorn. društva; 4. V. Vodonivec: »Lepi Jurij«, poje nies. zbor dtam. dir.; 5. S. Oregorčič: »Kmctski hiši«, de- klamacija; C\ Bajuk* »Vcnöck narod- nib pesmi«, poje nies. zbor iz Bilj; 7. S. Oregorčič: »Življenje ni praznik«, deklamacija; 8. F. Ks. Svoboda: »Po* slednji mož«, vcseloigra v troh deja- njib; 9. V. Vodopivcc: »Knezov zet«, poje mešan zbor dorn. drustva in iz Bilj. — Apeliranio na vsa bližnja bratska društva, da se prireditve go- tovo polnoStcvilno udeleže in s tem pokažcjo vzajeniTio-st naše prosvetne I organizaeijc. Vrtojba. Vpisovanje v tukajšnjo abrtno - na- daljevalno solo se bo vrsiilo \' torek in v sredo t. j. 29. in 30. sept t. l. od 17.—19. ure. — Vpisati se v to solo ter jo tudi redno obi&kovati so doližni vsi rokodelski vajenci od 14.—18. le- ta svoje starosti. Z d'ovrsenjem obrtne sole ima rokodelec jako uspešno in zagotovJjeno bodiočnost. Torei vsi ro- kodelski vajenci v obrtno solo! Vodsivo. Kanal. Pri nas so se zbrali sami mladi fantje in dekleta v dramatski krožek in pričeli z vajaimi za igro »Krivopri- seziiik«. 0. L. Nanuta so priclobili za režiserja, g. dekana pa so naiprosili za oder in nastopili v nedelio 20. t. rn. Mnogi so pričakovali to prireditev z najvcčjiin pcsimizmoni, mnogi niso smaitrali niti za v red no. da bi se pri- reditve udele/ili, toda uspeh je vse iznenadil. Mladi igralci so nnstmjMli s tako gotovostjo, da smo sc vsi čtidili. Zato moramo vain, igralci- ki ste se s svojini prvim iiastoponi izkazali, is- kreno caistitati, obenem vas pa pozi- vamo, da to pot nadaljiijete in prido- bite v s-voj krog še dnigib tovarišev. Pornoč, ki ste jo sedaj dobili vam 1k) gotovo tudi zanaprej na razpolago. Pri prireditvi je sodfckwal tiKJi cerkVe- ni pevski zbor i)od vodstvom g. Ku- štrina z eno pcsmijo, ki io ie mora,! pomavijati. G. Knštrinu in peveem vsa cast. Obojim torcj, igralcerni in pev* com, kličcmo: pokažite se zopet kinahi! —ič. Drežnica. (Marijina slavnost.) V nedeljo zvečer in ponidieljek 21. t. m. so imele Marijine druzbü iz koba- riške in tolminskc dekanüe svoje skupne pobožnosti v cerkvi presv. Srca Jezitsovcga v Drežnici. Prišlo jc nad 400 družbcnic in veliko število dlmgili romarjev. Lepa cerkev, za to slavnost prav oknsno okrašena. v sree scgajoči cerkveni govori. nrckipeva- joče petje mladinc v cerkvi in posebej še pri procesiji s kipom Breizniadiežne. Koga bi ne ganilo, koga bi ne navdu^ šilo! Cast in bvala Drcžcnčrinom, po- sebno Marijini družbi in fantom. K'db bi si mislil, da sc zamore Drežnica ta- ko svatovsko obk-'ci: toliko skivolo- kov, vencev, evetja. In prisrene gosto- ljubnosti nc bomo nikdar pozabili. Daj Bog, da bi seme sejano v Drežni- ci rodilo obilen sad: nenstraScrio in številno čcto Marijinih ntrok! Voice. (NesreČa z granato.) Dm 19. t. m. je Jancz Jug pri Fonih št 3, star 14 let, hotel granato izpraz^ niti, pa se jc vžgala in mu raztrgala trebuh. Bil je v par trenutkih mrtev. Kdaj bo konec teh nesreč? Log pod Mangartom. V nedeljo 20. t. m. pop. so priredila tukajšnja dekleta na lastno pest igro »Tnnoglava Minka«. Da s-'ji ne spu- ščamo v podrobnosti, nai bo omenje- no sledcčc: Ta prireditev ie pokaza- la, da imajo dekieta dobro voljo. da se mvnjejo iu da bi bila sposobna in voljna tudi za drugo izobraževalno delo. Pa je neka ovira. Tu namreč igrajo »TnnogJctvo Minko« tudi 111110- gi še sedaj, in ko bodo sc ti svojo igro končali in spo^uali kakor Min- ka: vsega tega je bila naša trmogla- vost kriva, bo moralo biti drugaöc, stopili bomo skupaj in pričeli z red- nim dništvenirn delovanjein. Ko se bo to zgodilo, tcdaj sc bo zjasnilo lice našemu pokrovitclju Mangartu. ki že s skrbio zrc na nas. Vogersko. Kljub ncverjetnini nasprotovanjem in težkočam smo u'stauovili pri nas novo pevsko drnštvo »Pomladl«, ka- tcro smo včlaniH pri Prosvetni zvezi v (jorici. Začcli sino s tometiitim in postenim dclom. Upamo, da bomo 'tudi krepko vztrajali. Odbor. Idrijske novice. Hoj za solo v Idriji. Mcsto Idrija je imelo prcu vojno dobro urejeno s red nje in ljud'sko sol- stvo. Posebnc važnosti za Idirijo jc bila rcalka, ki j)a jo je sedania vlada odstranila. Panes se pa pripravlja nov udarec za1 šolstvo v Idriji in sicer za tamkaj^njo lindsko solo. Skoz sto- lctjc vzdržujc idrijsko lindisko solo rndnik. Danes jo pa boče vladia na- prtiti oibčini. Proti temn so pa vse po- liticiie organizacije v Idriji, kakor tu- di stanovske orgar.izncijc idrijsikih rudarjev. Idrijske organizacije so se- stavile spornen ico, ki so io odposlale na pristojna mesta. V tej spomenici /ahtevajo: /. Vzdrževanje ljudske in meščan- ske sole oskrbuj še nudalje kr. nuU nik, ki je vezan v to po delovni po- godbi s svojimi rudarji. 2. Oriaanizacija tukujsnie sole nai se ne poslabsa z odpravo paralelnih razredov, marveč naj se skusa z vse- mi sredstvi se izpopolniti. z ozirom na to, da je to edini solski zavod, ki je ostal našema mestu. 3. Dosedanje kvalificirano ueitelj- sko osobje naj se ne odstavlia in na- domešča z novim, ki bi posebno v pr- vih razredih ne zmoglo vzdržati stika med solo in roditelji. Eno spomenico je naiša organizaci- ja v fclriji izročila drju Besednjaku s prosnjo, da posrcd'uj-c v tej kulturni zadevi pri pristojnem ministrstvu. Telovadni nastop. Poročilo o kra&no uspelern nedelj- skem telovadnem nastopu objavimo radd pomanjkanja prostora \r nasled- nji številki. Pozor! Naša zavarovalnica ,L' UNION* — Gorica — se je preselila s svojim uradom v Via Barzellini St. 2 I nadstropje. GOSPODARSTVO. Javna predavanja o napravi vina. V nedeljo due 27. t. m. bo preda.va.1 voditelj sadjarsko-yinarskega oddel- ka goriskega kmetijskega uratia dr. Vallig po sv. masi v Dornbcrgu in po sv. blagoslovu v Sniarüncm (pri Koj- sk'crn) o pravilni nctipravi vina. Ta j/r-eld'avanja so vcli-kc važnosti za vse naše vino^radnike. Bitka za žito. Na teni incstii sjho ix>ročali. kaj je sjiiisel vbitke za žito«. danes pa hočv- I mo pregledati, kako sc vodi la > bitka«. Za vojne jc potrebna voiska, vixi- stvo in denar, isto je potrebno tudi za bitko« za žito. Olcde voiske ie Mus= so'Iini ustvaril v italijanskcn narodu zavest, da se mora pridelati več kniš- nega žita. Zavest sauna-, da se mora iickaj storiti, je žVj važcn predpogoj uspeba Siroin Italijc je bilo na tisoče predavanj o potrcbi »bi-lke* za kniš- iK) žito, razdcljujcjo se milioni 1c- pakov, časopisi innogo piseio in da- nes labko rečemo,, ogoj usipelia že ustvarjenje. Stran 4. »OORISKA STRATA* Vrhovno vodlstvo bitke za žito je v lokah Mussolinija, ki si ie mstvarif neke vrste genenilni štab v osrednji komisiji, s swlezein v Rimu. Po celot- ni ftaliji pa jc v vsaki pokra.iini po- s::bna de/clna komisija, ki mora ure- ciiri vse 0110, kar je potrchno. da se do zadnje vasi organizira ddlo. katerega koneni oilj jc, povečati pridelek /ita. Prej aii slej bo skoraj v vsaki občini delovai še poseben odhor, ki bo skrbel za orgauizaeijo deb v občini sanii in ki se bo moral držatl navodii! deželue komisije. Za vojno jc potreben tudi denar. in tako tudi v »vojni« za kruli. To je tudi Mussolini vedel in zato je Vlada dala v proračun za »bitko« za žito približ- no 15 miljonov lir, ki naj se vporabijo predvseni v sJcdeče svrlie: 1) Za izobrazbo: Stroko-vno izobra* zbo'Sirijo po Italiji predvseni Uradi za i)f>tovalni kmeti.iski pouk (cattcdrc ambuliiiiti di'agricoltura). Tei ustano- vi je bilo d'oidiell'jenib par miliionov lir. Naved.t?ni uradi morajo preskrbeti činivečJL1 število prddtivanj, ki naj se drže tudi v najbolj zakotnib vaseli. Iz- obrazba naj se potj.ni širi tudi s pisa- no bescdo, s pöskusi, nasveti. itd. 2) Poleg satnih besed, ki navadno pri ljudstvu malo zaleže.io. naj se Ijuidlstvu pokažejo diejanja. Nekaj mi- lijonov lir je dotoceni.li za poskušna ix>lja, ki naj so ustanovijo v vsaki ob- cini, če le nioßoce v skupni povrSini 1 iia (10.000 štirjaškili nietrov pri- bližno 3 njive) na občino. Na teh poskusnili poljih naj se upo- rabljajo predvseni urn-etna gnojila Iit pa odbrana (selekcijonirana) semena izbraiiili in priznanih vrst. fz v ta na- men dolooenega denarja (za pokraji- no Furlanijo približno 80.000 L) naj se da lasfcnikoin zemljišca, 'ki slu- žijo za posikusna polja prispevek za nahavo semena in gnojil (v naši po- krajini znaša ta prispevek približno 130 L na eno njivo). 3) Nadaljna precejšnja svota je do- loeena za nagraidic. V vsaki oibčini naj so razpišejo nagrade. Nagrado naj dofoi kdor bo povečal prklelek ali tudi drugačc pomagal k uspehu. Nagrade so labko v denariu ali bla- gu (umetnih gnojilih) ali pa v lnoda- Ijali in priznanjili. Dcželiia kotnisija za Furlanijo je sklenila, da bo upora- bila od državc določeno svoto (20.000 L) samo za razdelitev mediali in pri- znanj, ves denar, ki bi ga pa v ta na- inen dioločilc občinc in d'ruge ustano- ve (ki so določilc precej), naj sc raz- deli kot nagradrt v denarju alii v blagu. Iz točke 2 in 3 razvidiino. zakaj so potrebni posebni odbori v vsaki ob? čini. 4) Precej denarja jc vlada tudi do- ločila za razširjenje uporabe kmetij- skib strojev, predvsem za Juž. Italijo. 5) Vlada tudi ?ii spitstiifa iz oci j?o- spodlarske strani žitogojstva. Težko je namneč da bo scjal kmetovalec ži- to, ako se mu nc izplača in ako niora cena »a domačem trgu trps-ti vsled in.ozemske konkurence. Mussolini je hotel zaffotoviti kmctova!l:cem tudi po- šteno ceno za njihov pridtelok in je 7>ato vpeljal uvozno carino 11 a zito, ki je imela poslcdico, da so cene žitu po- ra'stle. Ta u-krep je Rotovo udaril vse one, ki morajo kruli kupovati, pred- vseni delavee in pri nas tudi kmeto- valce. Ta uknep pa je bil potreben, da se omojroči uspeh »bitke za žito«. Ali ima bitka za žito kakžen po- men tudi za nas? Vse naše liudlstvo bi stalo ü^aspodarsko bolie, ako bi v Italiji pridelali nuioRO žita. kcr bi bil knih oenejši. Naše Ijudstvo v ogroin* ni večini kupuje svoj vsakdanji kruli in cena tega živila pritiska oibčutno na gospodiarstvo vsake družine. Pa tudi one družine, ki pridelajo doma dovolj krušne^a žita bi imele korist. ako bi priidelale na isti površini zemlie vcčjo količino krušnegn žita, ker bi laliko nadpri-delok prodale in tako prišb do dohodka, ki vsaketmi koristi. Ootovo je takib družin pri nas malo. večiua ie takih, ki pridelajo za nekai mesc- cev. Kdor pridela dames za 6 niese- cev brane, ki bi pa v nadalie pridelal na isti povnšini za 7 mesecev. torei za eii mesec več, bi bil en mesec več prost dctvka, ki ga daje tnrovinam. Iz tega. je razvidno, da hna bitka za žito tudi z.a naše Ijudstvo prccejšnjo gospodars-ko važnost. Velike važno- sti j>a je ta bitka tudi v strokovno iz- obražcvalnem oziru, kjr bodo naši Ijudje \ideli, kakšni usi^ehi se dioseže- jo z unietniini ffiiojili in z odbranimi scmeni. Naš človek bo Imel vsaj pri- luko, da Im) nekaj videl na lastne oči in ne posllusal aii čital same besede. Ali bo bitka za žito tudi uspela? Prej ali slej gotovo, kedai se pa da- nes ne more vedieti. Za letosnje leto ni pričakovati velikih uspeihov. ker je prepozno. V marsikat-eri občini je žc setev izvršena in zato bo bežko kaj Miipraviti. Bitka za žito pa ie itak pro- ročunjena na tri leta, moffoče bo po- trebno še več let, predtio se bo dose« e;el popolcn uspeh, ta je, da se bo pri- cüclivlo doma dovolj krusfiega žita. Zdravsivo. Sadje — ljudska hrana. V Zjedinjenili drzavah severne Ame- rike jedo mtiogo sadja, in sicer ne sa- mo zato, ker jin 1 je alkohol prepove- dan. Tudi pred vojno so uživali mno- go s'adja, ravnotako kot ga uživajo splošno zelo ninogo Anglcži. Nemci in dh-ugi kiilturni-narodi. Naimanj sa- •dija se v splo&nem uživa v Rusiji. . Sadjc je važna hrana ne toliko za- raidi redilniii snovi, kot zastran dm- Kili svojih lastnosti. lzračunali so, da vsebuje povprcčno 7 kg svežega sa- dja toliko redilniii snovi, kot 1 kg kruha. Skoraj nikdo pa ne uživa zato sadja, da bi sev nasitil. temveč iz 'druge potrebe. Še po kosilu vzame človek sad, ko ne bi vzel nobene dru- ge hrane. Večkrat seže človek ix> sa- dju ne zato, ker čuti navad'no lakoto, temvee le lakoto po sadiju. Telo potrcbuje sadja skorai ravno- tak'o, kot dmg^ hrane. Izkušnia uči, da so oni Ijudje najbolj zdravi, ki red- no uživajo sadije. Zakaj otrok tako zelijno sezc po ponujenem mu sadju? Zakaj so oni otroci zd'r.a>vi, ki uživajo mnogo sadja? Rekli smo, da vsebuje sadie tudi precej redilniii snovi, v katorih pa ne tiči vrcdnost sadja. Vrednost sadja tiči v nekili snoveh, ki nosiio znan- stveno ime lecitini in vitamini ter v raiznih kislinah. Lecitine in vitaminc so odkriü znanstveniki šele v zadnjih letih. Mnogi zdravniki in keuniki so se pe- čali z vprasanjem, čemu služiio v te- lesu živih bitij različne žleze, kako je to, da ima jo mnogi otroci angleško boliezen (rahitis) in se ne razvijajo ta- ko kot drugi otroci. Pri raziskavanju navedenili in drugib vprašanj so na- leteli na učinke nekih snovi. katerih |)risiotnost je nujiio potrebna. da se človek in druga živa bitia ugodno razvijajo. '1'e snovi so imenovali leci- tine in vitaminc, katerih pa niso se mogli sestiiviti ali celo bolvše opre- deliti. Raziskavanja so tudi dtokazala, da je posebno sadje bogato na lecitinih in vita in in ih. En a vrst a je bolj boga- ta, druga manj, ena vrsta posebno u- goidno upliva v tej simeri, druga v dirügi. Izkazalo se je, da zmerno zaužita množina sadja upliva dobro na celot- ni živčni sistem, torej tudi na delova- nje in rast možganov, na želodčno prebavo. Eno in dnigo pa ie nujno potrebno. Znano je,