Celje - skladišče D-Per 581/1985 5000000291,7 cobiss o ORGANIZACIJE ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA Štev. 7(142) 7. 8. 1985 KOLIČINSKI REZULTATI POLLETNEGA POSLOVANJA Zdraviliška dejavnost Za prvo polovico leta smo planirali skupno 147.300 nočitev, od tega 53.100 nočitev tujih gostov, 30.000 nočitev gostov na družbene stroške in 64.200 nočitev domačih samoplačnikov. Ugotavljamo, da so planirane količine presežene, in sicer skupne nočitve za 10%, nočitve tujih gostov za 14% in nočitve domačih samoplačnikov za 14%, medtem ko pri gostih na družbene stroške še vedno beležimo padec števila nočitev za 3% manj od planiranega. Rezultati prodaje, izraženi v količinah, so tudi ugodnejši od lanskoletnih. Podajamo nekaj kazalcev in primerjavo s preteklimi leti: 1985 plan 1985 1984 1983 indeks 85: Pl 85:84 skupno število nočitev od tega: 162.691 147.300 144.775 125.925 110 112 domači samoplačniki gosti na družbene 72.936 64.200 62.235 56.346 114 117 stroške 29.053 30.000 29.804 26.168 97 97 tuji gosti 60.702 53.100 52.736 43.411 114 115 Če podrobneje pogledamo nočitve tujih gostov, ugotovimo, daje še vedno največ gostov iz Avstrije 60%, sledijo gostje iz Italije 17%, Nemčije 16% in iz ostalih držav 7%. V enoti zdravstvo smo v prvem polletju opravili naslednje storitve: 1985 1984 indeks — Zdravniški pregledi skupaj 39.426 37.103 106 — ambulantni pregledi 20.145 16.759 120 od tega MPAO 187 — akupunktura 322 305 106 — instrumentalni pregledi 1.026 975 105 — ultrazvočni pregledi 1.438 1.119 129 — pregledi zdravnika radiologa 3.279 3.003 109 — cikloergometrija 64 31 206 — EKG 1.314 1.231 107 — pregledi medicinske rehabilitacije na stacionariju 11.838 13.680 87 Obseg storitev se je znatno povečal in sicer predvsem zahtevnejših storitev, ki terjajo tudi več časa. V letošnjem letu smo pričeli tudi z novo obliko MPAO. Če preračunamo količine dela po časovnih normativih na enoto zdravniški pregled, je bilo v prvi polovici leta opravljenih 40.512 norma zdravniških pregledov ali povprečno 7% več kot v letu 1984. Laboratorij je opravil v letu 1985 33.773 laboratorijskih preiskav, kar je 10% več kot lani in 47% več kot v letu 1983. Fizioterapija je opravila 1985 1984 indeks postopkov hidroterapije 76.098 71.361 107 postopkov kinezioterapije 31.352 31.674 99 postopkov elektroterapije 8.825 8.066 109 postopkov v mehanoterapija 1.439 798 180 in ostalih postopkov 2.372 2.701 88 postopkov na bolniškem odd. 5.952 5.872 101 SKUPAJ 126.038 120.472 105 AVGUST 1985 OCENA REZULTATOV GOSPODARJENJA ZA PRVO POLLETJE 1985 Celovito gledano lahko ugotovimo, da so doseženi rezultati skladni s postavljenim planom, še posebej, če upoštevamo, daje stopnja inflacije višja kot smo jo na začetku leta načrtovali. Najpomembnejši kazalci iz obračuna nam povedo, da glede na zelo težke splošne gospodarske razmere solidno gospodarimo in da ni nikakršnega razloga za preplah pa tudi ne za pretirano samozadovoljstvo. Polnilnica je tokrat presegla vsa pričakovanja, za kar gre zasluga ustrezni politiki prodaje, saj smo pri Donatu dosegli izredne rezultate, pa tudi politiki cen, predvsem Do-nata, ki je prispevala svoj delež. Seveda ustvarjeni čisti dohodek v polnilnici nujno rabimo za lastno udeležbo pri investiciji v polnilno linijo in to še veliko več kot smo ustvarili v prvem polletju. V TOZD Zdraviliška dejavnost je izguba pričakovana, čeprav je morda kdo upal, da bo ob takšnem številu gostov, kot smo ga dosegli, še predvsem tujcev, rezultat bistveno boljši. Moramo vedeti, da smo načrtovali precejšnje povečanje nočitev, dosežena prekoračitev pa je komaj izravnala nenormalno dvigovanje cen repromate-rialov, ki jih mi kupujemo. Če ne bi bilo boljših fizičnih rezultatov kot smo planirali, bi bil finančni rezultat TOZD že kritičen, kar bi se odrazilo tudi v TOZD Vzdrževanje, ki deli dobro in zlo v glavnem z Zdraviliško dejavnostjo. Pri realni oceni izgube ali pričakovanega negativnega rezultata je treba upoštevati, da so takšna gibanja normalen pojav za delovne organizacije z našo naravo dela, saj so prvi meseci leta bolj sušni z manj storitev in nižjo ceno, kar se odraža v prihodku, medtem ko so stroški sorazmerno celo večji kot v drugem polletju. Za pripravo sezone je namreč treba pokriti vse nujne nabave, adaptacije in investicije. Primerjava za več let nazaj nam pove, da v prvem polletju ustvarimo komaj 1/4 celotnega dohodka, v drugem pa 3/4, kar pomeni, da bomo ob enakih gibanjih obiska gostov, prodaje in drugih fizičnih kazalcev splavali nad vodo do konca leta. Seveda je treba poudariti ob enakih gibanjih, ki pa so močno odvisna od naše sposobnosti, prizadevnosti, skratka od kvalitete našega dela. Letošnje leto smo proglasili kot leto kvalitete, ne zaradi parole ali pa 320-letnice, pač pa zaradi nuje, saj lahko le z večjo kvaliteto ohranimo pozitivna gibanja ali pa jih celo popravimo, kar smo si zastavili kot cilj. Le tako bomo lahko odrezali dovolj Zaradi okvar na instalacijah, delno tudi zaradi izredne zime, je ocenjeno, da je v prvem trimesečju izpadlo cca 3.500 postopkov, zato ocenjujemo, da je indeks glede na lanske postopke 107. Dodajmo k temu še podatek, daje bilo na področju medicinsko športne rekreacije, to je MPAO, glasbena terapija, trimske dejavnosti, gimnastika A, B gim- nastika bazen opravljenih 6766 storitev ali izraženo v indeksu — 85/84-370. Tudi izvenpenzionska poraba je v prvem polletju porasla, saj smo prodali 10% več penzionskih obrokov, 4% več vina, 36% več piva, 19% več žganih pijač, 15% več brezalkoholnih pijač in 1% več mineralne vode kot v letu 1984. Polnilnica je napolnila 1985 plan 1985 1984 %pl. indeks 85:84 Donat MG 11,088.203 9,080.000 8,950.052 122 124 Tempel 6,752.102 7.870.000 7,298.244 86 93 Rinerji 46.090 57.200 81 SKUPAJ 17.886.395 16,950.000 16,305.496 106 110 kar prav tako pomeni za 6% več kot smo planirali za 10% več kot v letu 1984. Polnitev brezalkoholne pijače je nekoliko manjša kot smo planirali in tudi manjša od lanske, vendar računamo, da bo v poletnih mesecih izpad nad-oknaden. Napolnili smo 1,995.148 litrov Trimvita, kar je cca 500.000 steklenic manj kot je bil plan. Polnitev plina C02 je skoraj enaka kot v letu 1984 in enaka kot smo planirali. Prodaja proizvodov polnilnice pa se je gibala takole: 1985 plan 1985 1984% plana indeks 85:84 mineralna voda 17,853.067 16,950.000 15,872.486 105 112 od tega izvoz 1,243.964 1,280.000 1,220.857 97 102 Trimvit 1,934.014 2,480.000 2,379,597 78 81 plin C02 2,114.685 2,240.000 2,107.225 94 100 Kot vidimo, je prodaja vseh proizvodov, razen Trimvita, v primerjavi z lanskim letom porasla, v primerjavi s planiranim pa je v ovkiru pričakovanega, ker računamo, da bo prodaja v mesecih glavne sezone tudi pri Trimvitu večja. Vzdrževalna dejavnost je dejavnost, ki nima takšnih kazalcev o fizičnem obsegu kot prvi dve temeljni organizaciji, saj opravlja storitve, ki jih lahko merimo le z urami. Fizični kazalec je le za dela v pralnici, kjer so oprali 579.848 kg perila, kar je 5% več kot v letu 1984 in 21% več kot v letu 1983. Vrtnarija je prodala cvetja in cvetličnih aranžmajev za 1,542.918 din, kar je 44% več kot lani. Cvetličarna je prodala raznih cvetlic in cvetličnih aranžmajev za 3,426.152 dinarjev, kar je 32% več kot laniv. Oba podatka sta vrednotna, zato vpliv cen ni izločen. Skupno je bilo v Vzdrževalni dejavnosti opravljenih 114.634 delovnih ur, kar je 10% več kot v preteklem letu. Rezultati tega več opravljenega dela so vsekakor v lepše urejeni Rogaški Slatini in stalni skrbi za vsa osnovna sredstva in opremo Zdraviliške dejavnosti. Delovna skupnost Skupnih služb prav tako nima kazalca, s katerim bi lahko izrazili količino opravljenega dela. Skupno je bilo opravljeno naslednje število delovnih ur — propagandna služba 2.843 ur, Center Maribor 992 ur, ekonomsko finančni sektor 63.146 ur in kadrovski sektor 15.711 ur, kar je skupno 82.692 ur. V primarjavi s preteklim letom je to 5% več opravljenih ur. Planska služba velik kos kruha za skupne potrebe in naložbe in za vsakega posameznega delavca. Govorimo o letu kvalitete, kar pa so nekateri žal narobe razumeli. Namesto da bi večali, s svojim neodgovornim delom slabšajo kvaliteto, ko si hočejo delovna opravila prilagoditi tako, da bodo čim lažje in čim manj delali, kar je lahko usodno in gotovo neodpustljivo. Žagamo vejo, na kateri smo in nič nam ne pomagajo še tako lepa pročelja hiš, parkov in okolje, če bo notri neprijaznost, nedomiselnost, internatski in menzni vtis. Kje je naša privrženost in ustvarjalnost, zakaj ne tekmujemo, kdo bo več dal in ne le vzel? Stanje še ni za plat zvona, vendar je zadnji čas, da se zavemo svojega poslanstva in odvisnosti lastne eksistence od kvalitete našega dela. Da so nizki osebni dohodki in padajoči standard, se ne moremo izgovarjati. Še nižji so lahko osebni dohodki, če bomo slabo delali, razen tega moramo biti objektivni in priznati da se naši osebni dohodki dvigujejo skladno z gospodarstvom v republiki Sloveniji. Tudi boljše razdelitve po delu smo se letos lotili, da bi odpravili krivice, ki se z leti naberejo pri vsakem sistemu nagrajevanja. Moramo se zavedati in zavzeti, da ohranimo naše ime in da ga z boljšim delom še bolj bogatimo. S programi smo si začrtali lastne cilje, ti naj bodo gonilo našega dela in vir dobrega razpoloženja. Smo na prelomnici. Ali se bomo začeli ponovno vzpenjati navzgor ali pa popustili lenobi in pesimizmu in nadaljevali korak za korakom navzdol. Ker zaupamo sami vase in v moč našega kolektiva, v večino pridnih in zvestih delavcev sploh ne pomišljamo, da obstoja pot nazaj, zato tudi predlagamo, da se ob polletnem obračunu popravijo osebni dohodki, da bi tudi ta oblika stimulacije pomagala k zastavljenim ciljem. Le če bomo cilje dosegli, bo naša letna bilanca brez rdečih številk z vsemi prijetnimi prednostmi, ki jih predstavlja delitev čistega dohodka. Glavni direktor Darko Bizjak magnezijeva slatina DONATing ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ ŠMARJE PRI JELŠAH RAZPISUJE prvo srečanje besednih ustvarjalcev Sodelujejo lahko pesniki in pisatelji začetniki, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki. Prispevki naj bodo v slovenskem jeziku, napisani s pisalnim strojem. Organizator bo upošteval prispevke vseh vrst proze, poezije in dramatike: — črtice, novele, satire, humoreske, memoare, romane; — pesmi, epigrame, basni, aforizme; — dramska besedila, prizore, enodejanke, skeče, monodrame, TV igre, filmske scenarije, radio igre, scenarije za proslavo; — kritične prispevke, eseje, družbeno angažirana razmišljanja. Svoje prispevke naj avtorji pošljejo v treh izvodih, označijo naj jih s šifro, ne s pravim imenom. Poslanim tekstom naj priložijo zapečateno ovojnico s podatki: ime, priimek, točen naslov, izobrazba, poklic, starost in šifra. Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo v reviji MENTOR brezplačno ali kakšni drugi priložnostni publikaciji. Tričlanska komisija, ki jo imenuje organizator, bo med pravočasno prispelimi prispevki izbrala najboljše avtorje in jih nagradila s knjižnimi nagradami. Vsi udeleženci razpisa imajo pravico do nastopa na literarnem večeru, ki bo prirejen v okviru srečanja. Prispevke pošljite najkasneje do 25. 8. 1985 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Šmarje pri Jelšah Odbor za literarno dejavnost za srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Odbor za literarno dejavnost ODGOVORNO K PREDVIDENI OCENITVI DEL IN NALOG Večini delavcev naše delovne organizacije je znano, da je pričela z delom strokovna delovna skupina, ki bo, seveda ob sodelovanju ostalih odgovornih činiteljev ter pod strokovnim vodstvom Zavoda za produktivnost dela SRS iz Ljubljane, pripravila predlog novega sistema delitve osebnih dohodkov, s čemer bodo uresničene številne pobude, nastale znotraj delovne organizacije pa tudi izven nje. Ko smo razpravljali o kadrovskem sestavu delovne skupine, smo soglašali za zahtevo pooblaščenega predstavnika Zavoda za produktivnost dela, naj komisijo, ki jo nedvomno čaka izredno odgovorno in naporno delo, tvorijo posamezni delavci vseh TOZD in DSSS, ki so znani kot dobri in strokovno podkovani poznavalci razmer v svojih delovnih okoljih, kakor tudi izven njih — širše. Ugotavljamo, da so delavski sveti v pretežni meri določili za izvedbo te naloge prave, odgovorne in sposobne ljudi. Zadnji sestanek delovne skupine pa vendarle kaže, da posameznim članom zaupana naloga ni v celoti jasna ter da svojo funkcijo pojmujejo kot priložnost izboriti svoji »delegatski bazi« kar se da večje bonitete, istočasno pa omalovaževati ali vsaj neobjektivno ter nekritično ocenjevati stališča ter prizadevanja drugih. Nikakor ne želim tvegati (za kaj takega navsezadnje tudi nimam nikakršne pravice), da bi bil že ob pričetku izvajanja dogovorjenih del ožigosan za avtoritativnega ocenjevalca dela drugih ter nezmotljivega kritika. Za svojo osebno in neodpovedljivo dolžnost pa smatram potrebo, da takoj, na začetku celotne aktivnosti razjasnim nekatera zmotna pojmovanja posameznih članov delovne komisije, ki se nanašajo na bodočo organiziranost, vlogo ter pomen splošno kadrovskega sektorja. Kot vse ostale organizacijske enote TOZD in DSSS smo tudi v splošno kadrovskem sektoiju pripravili predlog nove mikroorganizacije, ki pomeni predpogoj za uspešno nadaljevanje dela prej omenjene komisije. Žal smo že takoj na začetku (sprašujem se, zakaj prav mi?!) naleteli na nezaupanje in groba poenostavljanja, ki nimajo nikakršne zveze s strokovno in utemeljeno pričakovano objektivnostjo. Zato se mi zdi nujno javno odgovoriti na nekatere pomembnejše pripombe, pri čemer se ne želim spuščati v očitke oziroma ocene, ki že na prvi pogled vsebujejo očitne znake osebnih obračunavanj, simpatij oz. antipatij ter drugih podobnih »nekritičnih kriterijev«. Zato preidimo raje na konkretno temo. 1. Zakaj naenkrat znotraj splošno kadrovskega sektorja oddelki, službe in druge notranje organizacijske enote? Zato, ker vsaka sodobna organizacija dela terja organizirati naloge in njihove izvajalce tako, da bo končni učinek čim večji. Izredno lahkomiselna bi bila teza, da lahko ostajajo organiziranost, vsebina in metode dela, kadrovski potenciali itd. v spkošno kadrovskem sektorju nespremenjeni več kot 10 let, čeprav življenje okrog nas, s tem pa tudi naša DO, poraja vedno nove kvalitetne in kvantitativne premike. Formiranje notranjih organizacijskih enot omogoča predvsem: — boljšo izkoriščenpst strokovnega kadra ter njegovo specializacijo, — združevanje oz. 'interdisciplinarno reševanje sorodnih nalog, — decentralizacijo vodenja kot važen element pri krepitvi odgovornosti delavcev in njihovi iniciativnosti, — lažje koordiniranje dela v oddelkih in službah pa tudi v sektorju z oblikami kot so oddelčni in sektorski posveti, delovni sestanki, tedenske koordinacije z vodji oddelkov oz. služb itd., — možnost napredovanja delavcev in njihovo razporeditev po sposobnostih in doseženih rezultatih. Poudariti moram, da z notranjo reorganizacijo splošno kadrovskega sektorja ne izvajamo nikakršne izvirne zamisli, temveč le usklajujemo dane razmere (res da zelo pozno) z že desetletja in več starimi spoznanji drugih. Res, da predlagana reorganizacija ne pomeni uresničitve najsodobnejših organizacijskih teorij, pomeni, pa korak dalje v teh nesporno nujnih prizadevanjih. (Zainteresirani lahko zvedo o tej problematiki več iz del dr. Štefana Ivanka »Oris organizacijskih teorij« ter »Raziskovanje in projektiranje organizacije«, ki ju je izdala Univerza v Mariboru, Visoka ek. kom. šola Maribor leta 1982). In končno: podobni organizacijski prijemi so znani tudi v naši delovni or-granizaciji že več let (n. pr. v ekonomsko finančnem sektorju deluje že dolga leta - tu na srečo brez nezaupanja in podtikanj — kar 11 oddelkov). 2. Komu in čemu je potreben arhivar? Mnogi pojmujejo in to je dokazala tudi nedavna razprava na omenjeni komisiji, arhiviranje gradiv kot nakladanje nerabnih materialov v treutno razpoložljive prostore. Veljavni zakonski predpisi in praksa v urejenih delovnih okoljih že v kali zatreta takšno nestrokovno poenostavljanje, ki po vsej verjetnosti izvira iz naše dosedanje prakse. Zakonska določila namreč do potankosti opredeljujejo vlogo, pomen, organizacijo in funkcioniranje arhiva ter hkrati razvrščajo arhivsko gradivo v več kategorij, pogojenih s pomembnostjo arhivskih dokumentov. Tudi strokovna izobrazba delavcev — arhivarjev je predpisana — dovoljena je namanj srednja strokovna. Kako pa je pri nas? Skeptikom, ki dvomijo o potrebi po drugačnem odnosu do arhiva, priporočam, da si sami ogledajo dejansko stanje, seveda pa morajo pred tem vsaj bežno prelistati zakon o naravni in kulturni dediščini (Ur. 1. SRS št. 1/81), na zakonu temelječ pravilnik o preizkusu strokovne usposobljenosti delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom (Url. 1. SRS št. 15/83), Zakon o evidencah na področju dela (Ur. 1. SFRJ št. 2/77 in 21/82), Zakon o knjigovodstvu (Ur. 1. SFRJ št. 25/81) in še vrsto drugih zakonskih in podzakonskih aktov. Tudi informativni pregled brošure »Priročnik za strokovno usposabljanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom (izdala Rep. komite za kulturo in časopisni zavod Uradni list SRS leta 1984) ne more škodovati. Na koncu te teme moram dodati ifnor-macijo, da je bila pred meseci izvršena kontrola našega arhiva. Zgotovljeno stanje in pomanjkljivosti so vsebovane v ustreznem zapisniku, rok za njihovo odpravo ter odgovornost za ureditev arhiva pa določa posebna uradna odločba. In kdo je odgovorna oseba? Direktor splošno kadrovskega sektorja seveda, ki naj po desetletju in več zagotovi funkcioniranje arhiva tako, kot to terja zakon sicer — sicer bo kaznovan za vse pomanjkljivosti v preteklosti in kot kažejo dejanski pogoji, vključno z razumevanjem arhivske problematike, tudi za marsikaj, kar se bo še zgodilo v prihodnosti. Dodati moram svoje trdno prepričanje, da so tudi vsi sklepi samoupravnih in drugih organov, ki brez strokovnih argumentov govorijo o bodoči združitvi odgovornosti za vodenje arhiva ter skrb za kulturno-zgodovinske prezentacije kulturne dediščine, preuranjeni. Ugotovimo najprej vsebino in obseg dela na obeh področjih ter se nato odločimo za pravšnjo rešitev! Ali ni to navsezadnje normalna in edina sprejemljiva pot? Ali res potrebujemo varnostno (čuvajsko) službo? Človek bi pričakoval, da o potrebi po samozaščitnem ravnanju v vseh delovnih okoljih, zlasti pa v našem, ki se ukvarja s specifičnim poslovnim predmetom, ne more biti več dilem. Navsezadnje gre za tematsko področje, ki je s predpisi (zakon o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, zakon o notranjih zadevah, zakon o združenem delu ter podzakonski in drugi akti) temeljito urejeno že več let. Pa tudi brez zakonske prisile bi moralo biti že vendarle vsakomur jasno, da smo delavci v temeljnih okoljih prvi odgovorni za varovanje temeljev naše samoupravne ureditve ter še posebej družbene lastnine kot ene izhodiščnih vrednot. Zavedati pa se moramo nespornega dejstva, da uresničevanje samozaščitnih in varnostnih aktivnosti v naših TOZD in DSSS, ki pomenijo istočasno realizacijo naših samoupravnih pravic in obveznosti, ni dovolj. Zagotavljanje nemotenega delovnega procesa ter okolja in vzdušja, ki bodo omogočili zanesljivo uresničevanje zastavljenih poslovnih ciljev, terja nekaj več. To navsezadnje dokazuje že dejstvo, da imamo že desetletja organizirano čuvajsko službo, katere naloge in glavne akcijske usmeritve pa se nenehno spreminjajo. Trdim, da v preteklem obdobju nismo imeli dovolj posluha za sprotno prilagjanje organizacijskih, kadrovskih akcijskih, tehničnih in drugih pogojev dela čuvajske službe nenehno spreminjajoči se varnostni problematiki. Menim, in takšno stališče odločno podpirajo tudi organi javne varnosti, da moramo na tem področju storiti hitre in učinkovite spremembe. Te bi naj bile predvsem naslednje: — kadrovsko ojačanje varnostne (doslej čuvajske) službe; — boljša tehnična opremljenost varnostnikov (sredstva za zveze itd.); — na podlagi predhodnega strokovnega usposabljanja zagotoviti varnostnikom širša zakonska pooblastila; — organizirati varnostno službo na nivoju delovne organizacije ter tako zagotoviti varovanje naših skupnih vrednost in hkrati povezanost varnostne službe z izvajanjem nalog s področja varnosti in družbene samozaščite, ki jih že izvajamo. Na ta način bi naša dosedanja varnostna služba prerasla meje svoje dosedanje pristojnosti in s tem v zvezi učinkovitosti ter dejansko postala eden pomembnejših činiteljev na področju varnosti in družbene samozaščite, med drugim tudi pri zagotavljanju tako pomembnega javnega reda in miru, preprečevanju škode na premoženju naših gostov, varovanju vitalnih objektov družbene lastnine itd. Skeptičnemu razpravljalcu iz sestava strokovne delovne skupine za pripravo novega sistema nagrajevanja naj pojasnim, da je formiranje takšne varnostne službe v DO povsem legalno in še več, pod določenimi pogoji ji je celo dana možnost za uporabo sredstev fizične prisile. Naj ne izpade kot pravljica, vendar je res: celo službenega psa bi si lahko omislili. Seveda je treba obseg pooblastil in odgovornosti varnostne službe temeljito pretehtati in ga uskladiti s karakteristikami dosedanjih kadrov, potrebami ter sprejemljivimi metodami. □OPISUJTE V NAŠE GLASILO 4. Vodenje notranjih organizacijskih enot Že bežen pogled na okolje, v katerem živimo, jemlje tezi, da mora biti na položaju vodje kakršne koli organizacijske enote delavec z najvišjo strokovno izobrazbo, dobršen del teže. Čeprav obojega ni mogoče konsekventno ločevati, je treba vendarle poudariti, da so v ospredju vodstvenih del in nalog sposobnosti, kot npr.: sposobnost vodenja, usklajevanja, povezovanja, usmerjanja, animiranja, vzdrževanja delovnega reda in discipline, kontaktiranje s širšo družbeno politično skupnostjo itd. s tem, daje seveda nujno potrebno poznavanje temeljnih strokovnih karakteristik delovnega področja, ki ga delavec vodi. Že vnaprej prosim in vsaj zaradi tvornosti medsebojnih korektnih in tovariških odnosov pričakujem, da moje stališče ne bo pojmovano kot napad na delavce z višjo, visoko in z drugimi akademskimi stopnjami izraženo izobrazbo, ki brez sence dvoma tvorijo nesporno strokovno jedro v našem delovnem procesu. Prav tako ne zagovarjam kadrov, ki iz lastnih nagibov ne izkoristijo možnosti za dodatno šolsko in strokovno usposabljanje. Sled-komisije, ne more biti izključno vodilo pri kadrovanju za izvajanje vodstvenih in vodilnih delovnih nalog. Sicer pa tudi teorija in praksa v svetu že dolgo poznata odgovor na to dilemo. Pričujoče pisanje nikakor ne pomeni gnev-no ali nekontrolirano reakcijo na nekatere pojave, ki so prisotni pri izgradnji novega sistema nagrajevanja. Nesporno nas „vroči dnevi” šele čakajo. Želel sem le poudariti potrebo po strokovnem in objektivnem odnosu do sprejete naloge, ker naj bi bila nesporna dolžnost vseh, ki smo kakorkoli vpleteni v to obsežno delo. Vsi se lahko motimo, to velja prav tako za moja razmišljanja, med tem in zavestnim negiranjem objektivnih dejstev pa je ogromna razlika. Prepričan sem, da lahko dileme in težave, ki nastajajo pri vsakem, torej tudi pri našem skupnem delu, odpravimo le s sprotnim, argumentiranim in tovariškim razčiščevanjem. Jože Drofenik ROGAŠKI GLASBENI VEČERI od 26. VIII do 31. VIII. ’85 V SLAVNOSTNI DVORANI ZDRAVILIŠKEGA DOMA Ponedeljek, 26. VIII. ob 20. uri RECITAL solist: Vladimir Ruždjak — bariton (Zagreb) klavirska spremljava: Olga Vukomanovič — Turburk A. Scarlatti, F. Schubert, M. P. Musorgski, K. Baranovič, M. Lipovšek, V. Ruždjak Torek, 27. VIII. ob 20. uri SALZBURŠKI INSTRUMENTALNI SOLISTI W. A. Mozart, J. S. Bach, F. A. Hoffmeister, L. v. Beethoven, M. Reger in A. Dvorak solist: Ann Dayle Clarin — flauta (Salzburg) * Sreda, 28. VIII. ob 20. uri SIMFONIČNI KONCERT Beethoven, Mozart Festivalski simfonični orkester solist: Stefan Milenkovič 8 let — violina (Beograd) dirigent: Maksimiljan Cenčič * Četrtek, 29. VIII. ob 20. uri GALA KONCERT solist: Maks Emanuel Cenčič 8 let — sopran Bizet, J. Strauss, R. Glier, J. Offenbach, C. Pregelj Festivalski simfonični orkester dirigent: Maksimiljan Cenčič Sobota, 31. VIII. ob 20. uri SEVILJSKI BRIVEC (Koncertna izvedba opere) dirigent: Maksimiljan Cenčič solisti: Nada Ruždjak, Silvija Vojnič—Purčar, Jurij Reja, Joško Lešaja, Boris Vajda, Marjan Jurišič, Marjan Ostruh Moški pevski zbor Zdravilišča Rogaška Slatina zborovodja: Franc Plohl Festivalski simfonični orkester Opera bo na prostem pred Zdraviliškim domom. Predprodaja vstopnic in rezervacije v recepciji Pošta. (063) 811-414. PROGRAM PRAZNOVANJA 320-LETNICE ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA Letos praznuje Zdravilišče Rogaška Slatina 320-letnico svojega obstoja. Praznovanje je posvečeno letu, v katerem je prvič v pisani zgodovini zaznati, da je Peter Zrinski,| uporabljal vodo, kije izvirala v gozdovih tega območja in s tem olajšal svoje želodčne težave. Po tem dogodku so začeli graditi provizorne barake, prihajali so iz bližnje in daljne okolice po vodo, kije za takratne pojme bila čudodelna. Zgodovinski viri kažejo, da je bila voda iz gozdov blizu Rogatca poznana že veliko preje, saj je prva analiza te vode bila opravljena že leta 1572, po vsej verjetnosti pa so izvire te vode poznali in izkoriščali že v rimskih časih. Torej gre za pomembno obletnico, ki pa bi jo radi v Rogaški Slatini proslavili predvsem delovno in z novimi dosežki na vseh področjih aktivnosti in življenja naše delovne organizacije. Praznovanju 320-letnice smo zato namenili vse leto. Vsi dogodki in aktivnosti v letu 1985 so namenjeni tudi praznovanju, čeprav bodo osrednje svečanosti zgoščene v 14-dnevnem programu sredi poletja. Da bi praznovanje potekalo čimbolj delovno in da bi pomenilo dodatno stimulacijo za izboljšanje našega dela, smo proglasili leto 1985 kot leto kvalitete in bomo vsa prizadvsa prizadevanja vključili v iskanje novih, sodobnejših, bogatejših oblik zdraviliške ponudbe, kot tudi posodobljanju proizvodnje in kvalitete naših proizvodov na osnovi mineralne vode. V ta namen bomo izvršili naslednje naloge: DOPOLNJEVANJE MATERIALNIH POGOJEV DELA 1. Najimpozantnejša stavba v Rogaški Slatini — Zdraviliški dom — je bila glede na razpadajočo fasado v izredno kritičnem stanju, saj je bila adaptirana pred več kot 20 leti. Obnova fasade je že zaključena, zdaj simbol Rogaške ponovno sije v vsej svoji veličini. 2. Notranje in zunanje na novo urejen hotel Park s 50 komfortnimi ležišči B kategorije je že pred glavno sezono sprejemal goste. 3. Zaradi gradbenih del v preteklosti in parcialnih rešitev je zdraviliški park izgubil na svoji vrednosti, večina pločnikov je bilo uničenih. V letošnjem letu smo do konca meseca junija obnovili vse pločnike in uredili park v celoti, tako da bo zdraviliško jedro z vsemi hoteli tudi glede zunanjosti ponovno vzgledno urejeno. 4. Na novo bomo po enotni podobi postavili vse potrebne kažipote, uredili sprehajalne poti v okolici Rogaške Slatine in očistili ter uredili vse gozdove, ki krasijo Zdravilišče. 5. Najstarejša stavba v Rogaški Slatini — Stara direkcija — že vrsto let kazi izgled zdraviliškega jedra. Sočasno kot Zdraviliški dom je dobila tudi ta stavba novo fasado, tako da pomeni sedaj okras Zdravilišču. 6. V zgornjih prostorih Stare diirek-cije je bila 4. julija 1.1. odprta galerija grafik od 15. stoletja dalje, ki jo je daroval Zdravilišču Rogaška Slatina Kurt Miiller, gost iz Švice kot zahvalo za zdravje, ki ga je dobil v Rogaški Slatini. Nekje v neposredno bližino galerije bomo postavili spomenik grofu Attemsu, ki je sedaj zaradi gradenj skoraj zavržen za stavbo Nove terapije. 7. V letošnjem letu bomo začeli z adaptacijo spodnjega dela Zagrebškega doma, kjer bomo uredili taverno, dunajsko kavarno in slaščičarno. Dela bodo opravljena do spomladi naslednjega leta, da bi dodatno ponudbo lahko vključili že v ponudbo naslednjega leta. 8. Za potrebe popoldanskih aktivnosti gostov in pestro izkoriščanje dneva bomo asfaltirali večnamensko športno igrišče, ki bo pozimi služilo kot drsališče, v poletnem času pa tudi kot prostor za kulturne in zabavne prireditve. 9. Ker je trgovska ponudba v Rogaški sorazmerno slaba, bodo v letošnjem letu z dograditvami hotela Sava odprti štirje butiki ob sodelovanju zasebnih obrtnikov ter v stari direkciji v spodnjem delu JU butik, ki ga bo skupaj z Zdraviliščem uredila Poslovna skupnost JU butikov. 10. Bivšo ledenico (shranjevalnico ledu) bomo dali v najem zainteresiranemu privatniku, ki bo v tem prostoru uredil ponudbo domačih proizvodov kot dopolnitev celovite ponudbe Rogaške Slatine. 11. Da bi izboljšali kvaliteto storitev, bomo v letošnjem letu uredili in razširili pralnico v stari terapiji s tem, da se vzdrževalci, ki so sedaj v teh prostorih, preselijo v nove prostore, ki so že dograjeni pri bivši mizami. 12. Nadaljevali bomo modernizacijo in zamenjavo opreme v vseh hotelih z dopolnjevanjem in urejanjem obstoječih kapacitet. 13. Za potrebe polnilnice mineralne vode bomo nabavili novo polnilno linijo, ki bo predvidoma stekla v začetku naslednjega leta. 14. Sestavni del programa razvoja Rogaške Slatine je tudi program Krajevne skupnosti, ki upošteva urejanje celotnega kraja, predvsem pa dela okoli kulteumega doma, izgradnjo avtobusne postaje in novega poslovno-tr-govskega centra z razširitvijo trgovskih kapacitet, novo gradnjo banke in pošte. IZBOR IN KVALITETA PONUDBE — POPESTRITEV BIVALNEGA PROGRAMA GOSTOV V ROGAŠKI SLATINI L — Ponovno obratovanje gostišča Bohor s ponudbo »domače gostilne« s priznanimi domačimi jedili. — Uvedba nove organizacije dela strežnih ekip v hotelih Donat in Sava. — Specializacija ponudbe restavracije Bellevue. — Modernizacija kuhinje v restavraciji Sonce s specializacijo ponudbe. — Dopolnilno izobraževanje kadrov (tuji jeziki, slovenski jezik, higienski minimum, seminarji za vodstvene delavce in popestritev ponudbe). 2. — Sprejemanje in obravnavanje gostov (vvellcome servis): — animacija, — informiranje gostov, — športne aktivnosti, družabne igre, srečanja, — ponudba v okolici Rogaške Slatine: označevanje sprehajalnih poti in vključitev raznih možnosti gostinske ponudbe v okolici v hotelske informacije, — prireditve. OSREDNJE PRAZNOVANJE V času od 25. 8. — 8. 9. 1985 bodo »Rogaški glasbeni večeri« z naslednjim programom: — ponedeljek, 26. 8. 85 godalni koncert v Anini kapeli — torek, 27. 8. 85 koncert kubanskega tenorista v Pivnici — sreda, 28. 8. 85 simfonični koncert v Zdraviliški dvorani — četrtek, 29. 8. 85 gala koncert v Zdraviliški dvorani (Offenbach, Strauss, Lechar — znani odlomki iz klasične glasbe) — sobota, 31. 8. 85 Seviljski brivec — koncertna izvedba opere v parku pred Zdraviliškim domom — torek, 3. 9. 85 večer slovenske folklore — sreda, 4. 9. 85 večer slovenskih narodnih pesmi v paviljonu Tempel — četrtek, 5. 9. 85 koncert svetovno znanega narodno-zabavnega ansambla Avsenik — sobota, 7. 9. 85 gala ples ob praznovanju 320-letnice Zdravilišča Rogaška Slatina Osrednja slovesnost bo v soboto 31.8. 1985. 10.00 svečana akademija na ploščadi pred Zdraviliškim domom 11.00 ogled galerije, muzeja, razstave slovenskih naravnih zdravilišč v pinvici, terapije, hotelskih in športnih objektov Zdravilišča 12.00 ruski bife v Zdraviliški dvorani. Popoldanski program: — od 15. ure naprej piknik na Belle-vueju — igra narodno-zabavni ansambel — od 16. ure do 15. ure glasba za razpoloženje v zdraviliškem parku pred kavarno Zagreb. Gostinska ponudba: Poleg omenjenega piknika na Belle-vueju popestrena ponudba v vseh gostinskih obratih Zdravilišča. Športno-rekreativna ponudba: — tenis turnir ali ekshibicijsko srečanje Večerni program: 20.00 Koncertna izvedba opere Sevilj- ski brivec — sodeluje festivalski orkester, solisti in MPZ Zdravilišča 22.00 Slavnostni ples v Zdraviliški dvorani (s programom) Zabava s plesom v restavraciji Pošta. Program aktivnosti za izboljšanje kvalitete turistične ponudbe Rogaške Slatine v letu 1985 v DO Zdravilišče se dopolnjuje z aktivnostmi ostalih dejavnosti v Rogaški Slatini, ki so nujno potrebne za oblikovanje celovite turistične ponudbe. Glavni direktor Darko Bizjak POTA IN CVETJE V ROGAŠKI SLATINI (predstavitev knjige dr. Hansa Helmuta Stoiberja) Dr. Hans Sto ib er seje rodil leta 1918 v Zeli am Seeju na Salzburškem. Gimnazijo je obiskoval v Kremsmunshu na Gornjem Avstrijskem. L. 1936 je prejel bronasto olimpijsko medaljo za pesništvo (lirika). Po maturi je študiral pravo na Dunaju, ga sklenil z doktoratom, vojno preživel v vojaški suknji, nato postal odvetnik, državni pravdnik in sodnik. Ob poklicnem delu seje ves čas ukvarjal z botaniko in varstvom narave. Leta 1964 je ustanovil Zavod za varstvo narave v Linzu. Od 1. 1967 zastavlja vse sile za ustanovitev narodnega parka Visoke Ture. Leta 1970 je izšla njegova knjižica Salzburger Blumenfreuden. Če-pravupokojen, deluje naprej kot sodno zapriseženi izvedenec za varstvo narave. Od leta 1975 redno prihaja na zdravljenje v Rogaško Slatino. V letih 1978—1982 je na pobudo zdraviliškega arhivarja Ivana Goršiča pripravil nastalo delo. Že od vojne naprej ima težave z jetri, ki mu jih uspešno blaži naša voda, obenem pa vse skupaj pridno in skrbno povezuje s svojim hobijem. Je nadvse zanimiva in vsestranska osebnost, ki pa nikoli ne odstopa od svojih ciljev: živeti z naravo in živeti za njen obstoj, ki obenem zagotavlja obstoj prihodnjim rodovom. Iz njegove knjige, ki sem jo na hitro prebral, se lahko z današnjim tempom preobremenjen človek marsičesa nauči. Tudi znati opazovati — če smo še naučili gledati. Resje knjiga bolj namenjena na-Šim gostom kot domačinom, kajti ljudje, ki prihajajo semkaj na zdravljenje, imajo največ časa za opazovanje vsega, predvsem pa tihote, obilo miru in preprostosti, ki jo lahko najdejo po opisanih poteh zunaj Zdravilišča. Kako srečni ljudje so tisti, ki se znajo sprostiti in umiriti z opazovanjem narave, ki odkrijejo več bogastva v polurnem sprehodu skozi bukov gozd kot v celotedenskem programu televizije. A kaj hočemo! Ljudje smo pač takšni, kot zahteva tempo življenja. Le redkim je dana sreča, da lahko v tem uživajo, kajti na vsakem koraku nas preganja čas, ki ne pozna usmiljenja. Prav tako se bo tudi večina naših gostov, ki so prišli sem iskat zdravja in miru, vrnila v svojo pusto vsakdanjost in se po končani službi zopet predala svojim zasvojenostim: nezdravi prehrani, »počitku« v horizontali med štirimi zidovi, da se bodo pozneje zleknili v udobne naslonjače pred TV-ekrane ih ukaželjno vsrkavali sporočila EPP-službe in jih zalivali s kozarčkom piva itd. Drugi bodo zopet komaj čakali na konec šihta, da bodo lahko začeli s »fušem«, kajti samo od plače in poštenega dela se danes lahko le životari. Za. opazovanje narave pa današnji potrošniki njenih dobrin sploh nimajo več časa. Tudi vse manj je ljudi, kot n.pr. dr. Stoiber, ki bi seji s tolikšno ljubeznijo posvečali in jo varovali. Današnji svet je postal svet ljudi, ki hodijo skozi gozd, pa ne vidijo dreves. Dreves, ki molče umirajo s svojimi vse redkejšimi prebivalci, s svojimi sožitelji rastlinskih združb in jih neusmiljeno tepetajo naše noge. Cvetlični hrib smo »izkrčili« na račun vinogradov, pravi g. Stoiber, in iztrebili nešteto izredno zanimivih rastlin, ki so tukaj rasle. A pustimo razmišljanja, ki v tej smeri nikamor ne vodijo. Lahko spremenijo posameznika, za spremembo miselnosti celotne družbe pa so že potrebni »širši posegi«. Predvsem na področju splošnega osveščanja in vzgoje pomladka. Omenil sem že, daje knjiga nastala na pobudo g. Ivana Goršiča. Za pisno osnovo je g. Stoiber jemal podatke iz dvakrat izdanega priporočnika dr. Leskovarja. V veliko pomoč so mu bili ljudje, ki jih je pri svojem delu še naknadno spoznal: g. Krušiča, g. Šoštariča in g. Vogelnika, kije knjigo tudi prevedel in uredil s slikami ter poskrbel še za založnika. S strani Zdravilišča je pa najtesneje sodeloval z direktorjem TOZD Zdravil, KADROVSKE NOVICE V mesecih maju in juniju 1985 so sklenili delovno razmerje v Zdravilišču naslednji delavci: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Zdravstvo določen čas VEROVNIK Dominika, opravila bolničarja — maserja, LIPNIK Cvetka, čiščenje terapije, PAŠ Gordana, opravila kopalca LEBEN Marija, opravila bolničarja — maserja, LORGER Irena, izdaja in pomivanje kozarcev Hoteli in restavracije nedoločen čas KUKOVIČ Zdenka, točajska opravila, MURKO Marko, priprava jedi, ČEKIČ Markan, natakarska opravila določen čas ZELJKOVIČ Alma, pomivanje posode, NIKOLIČ Olivera, pomoč pri strežbi, VEŠ LIG A J Milica, pomoč pri pospravljanju, dejavnost tov. Čuješem. Pred promocijo, ki je bila 2. julija, so bile prave dirke — kot v kakšni kriminalki. Ob 14. uri so knjige končno prispele. Ja, res je bilo potrebno veliko energije, pravi g. Stoiber, a je le uspelo. V knjigi sem moral veliko spremeniti, ker se je toliko tega spremenilo — izginilo. Mnogo prekolesari, še več hodi peš in ljubi svojo in našo Štajersko, ki sta si v marsičem podobni. Za te kraje gaje navdušil oče, kije študiral v Gradcu in 1. 1922 izdan »Vodič po štajerskih pokrajinah«. Na vmesno vprašanje, kaj bi lahko še storili za boljše počutje naših gostov, je dejal: Ohranitev svoje pristnosti na vseh področjih, tako v ponudbi kot v urbanizmu, in poskusiti svoj jezik bolj približati obiskovalcem. Vsaj tiste osnovne besede: dober dan, hvala lepa, nasvidenje itd. Naj bodo na vratih, v izložbah, povsod. Tisto, kar nudimo in tisto, kar prodajamo. Brez publicitete nič ne gre. In prijazen nasmešek tudi spada zraven. Naj se gost počuti res kot naš gost — ne pa samo kot gost, ki ima denar, da si to lahko privošči. Saj ga navsezadnje pusti tukaj. Naj mi oprostijo tisti, ki so pričakovali, da bom pisal o šablonski »otvoritvi«. Nisem se je udeležil. Saj so si vse podobne. Pisal sem o knjigi in njenem sporočilu, kot sem ga jaz razumel. To branje tudi priporočam vsem, ki imajo opravka z zaščito narave, z lahkomiselnimi urbanističnimi načrti itd. Zaščitimo našo lepo ROGAŠKO, njeno edinstveno okolico in naše zdravilne VRELCE, pa čeprav na račun še enega SIS-a. Ta bo vsaj opravičen. RUSTI COLNARIČ Tončka, priprava slaščic — pripravnik GABER Marija, pomoč pri strežbi, STROPNIK Anton, natakarska opravila. HUSIČ Kemal, pomoč pri strežbi, ČERNELČ Elizabeta, pomoč pri pospravljanju, TEPEŠ Lucija, pomoč pri pospravljanju BELOŠEVIC Mirjana, pomoč pri pospravljanju, KAMENŠEK Helena, čiščenje kuhinje, KAMENŠEK Ivan, pomivanje posode HUSIČ Nerima, pomoč pri pospravljanju, KRIVEC Rozalija, čiščenje kuhinje, TOMAN Jela, čiščenje kuhinje DOBERŠEK Anica, priprava jedi, GOBEC Leopoldina, priprava jedi KAVAŠ Mirko, pomivanje posode, PERC Stanislav, pomoč pri strežbi, KRSNIK Marija, pomoč pri pospravljanju, ŽOLEK Zdenka, pomoč pri pospravljanju, KOPŠE Bernarda, pomoč pri strežbi, BUTOLEN Bogdan, pomoč pri strežbi, VEŠLIGAJ Biserka, čiščenje kuhinje, OPREŠNIK Polonca, priprava jedi — pripravnik KIDRIČ Anita, skladiščenje ost. živil — pripravnik SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV ____________ Delavski svet Zdravilišča je razpravljal o konkretnih odločitvah pri izvajanju našega letnega plana za polnilno linijo in stanovanjsko izgradnjo. V zvezi z investicijo »nabava polnilne linije« so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Potrjujemo tehnični, finančni in terminski program za navedeno investicijo, s skupno predračunsko vrednostjo 4,146.100 DM in 275,620.000,— din. 2. Potrjujemo sklenjeno pogodbo za dobavo domače opreme z Radensko, TPO Radenci za skupno pogodbeno vrednost 116,656,000,— din in pogodbo sklenjeno z dobaviteljem uvozne opreme Simonazzi, Parma za pogodben znesek 4,146.100 DM. 3. Za financiranje te investicije zagotovimo iz lastnih investicijskih sredstev tekočega in prihodnjega leta 145,620.000,— din, — najamemo posojilo iz IFC kreditov v znesku 4,146.100 DM z odplačilno dobo 10 let in 3 leta moratorija ter obrestno mero 9,25% in drugimi običajnimi stroški kreditorja; — najamemo posojilo za osnovna sredstva pri naši temeljni banki v višini 100.000. 000,— din in za obratna sredstva 30.000. 000,— din pod pogoji, ki veljajo za kreditiranje naložb v inozemski turizem na manj razvitih območjih SRS. 4. Ugotavljamo in izjavljamo, da Zdravilišče nima zapadlih neporavnanih obveznosti do tujine. 5. Za izvedbo investicijskega programa je odgovoren direktor TOZD Polnilnica, za finančno področje pa direktor ekonomsko finančnega sektorja. 6. Za podpisovanje pogodb v zvezi s to investicijo so pooblaščeni: glavni direktor, direktor TOZD Polnilnica in direktor ekonomsko finančnega sektorja. Za področje stanovanjske problematike pa so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Za posojila za privatno stanovanjsko izgradnjo porabimo 53% razpoložljivih sredstev za izgradnjo stanovanj — to je skupno 10,000.000,— din. Po TOZD-ih in DSSS pa se sredstva razdelijo: TOZD Zdraviliška dejavnost 5,800.000,— din TOZD Polnilnica 1,800.000,— din TOZD Vzdrževalna dejavnost 1,400.000,— din DS skupne službe 1,000.000,— din 2. Po usklajevanju družbene stanovanjske izgradnje v Rogaški Slatini odkupimo v bloku Žibernik I. lamela 4 stanovanjske enote. V odbor za spremljanje te investicije je kot predstavnik Zdravilišča imenovan .tov. Zogan Marjan. 3. Pristopimo k odkupu in ureditvi stavbe v ulici XIV. divizije, ki jo prodaja SIZ za družbenu brigu djece Bjelovar. Ekonomsko finančni in splošno kadrovski sektor sta pooblaščena, da vodita razgovor s prodajalcem v okviru 10 — 11 milijonov din. 4. Pri Stanovanjski skupnosti najamemo posojilo iz sredstev vzajemnosti v skupnem znesku 10,000.000,— din in iz republiškega sklada za kadrovska stanovanja posojilo v znesku 2,813.250,00 din, kar nam daje pravico do nepovratnih sredstev v enakem znesku. Posojila najamemo pod razpisnimi pogoji. 5. a) Samoupravni stanovanjski skupnosti Šmarje pri Jelšah se iz sredstev stanovanjskega sklada DO Zdravilišče Rogaška Slatina nakaže znesek 200.000,— din z namenom, da se navedena sredstva namensko dodelijo kot stanovanjski kredit tov. Perc Stanislavu iz Gradišča pri Podsredi, pod splošnimi kreditnimi pogoji, ki veljajo za kreditiranje individualne stanovanjske izgradnje po aktih Samoupravne stanovanjske skupnosti. b) Odplačane anuitete za navedeni kredit so sredstva stanovanjskega sklada DO Zdravilišče Rogaška Slatina in se poračunajo s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo na podlagi posebnega sporazuma, c) Prosilcu Perc Stanetu se lahko dodeli že navedeni stanovanjski kredit le pod pogojem, da predhodno izprazni družinsko stanovanje, katerega zaseda v stanovanjski zgradbi Kidričeva ul. 18, Rog. Slatina. Samoupravna stanovanjska skupnost mu s tem v zvezi omogoči črpanje odobrenega kredita šele tedaj, ko prejme za to posebno navodilo DO Zdravilišče Rogaška Slatina. 6. Vzdrževalna dejavnost je zadolžena, da pripravi racionalni program za sanacijo ogrevanja v zdraviliških blokih v Stritarjevi ulici. Finančna služba se dogovori s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Šmarje pri Jelšah o financiranju tega programa, za kar bi del sredstev prispevalo tudi Zdravilišče. 7. Limit za dodelitev posojila za individualno stanovanjsko izgradnjo naših delavcev se poveča iz sedanjih 220.000,— na 300.000,— din. 8. Za izvedbo sklepov sta zadolžena splošno kadrovski in ekonomsko finančni sektor. 9. Za podpisovanje pogodb o nakupu je pooblaščen glavni direktor, za kreditne pogodbe pa še direktor ekonomsko finančnega sektorja. Komite za SLO v DO Zdravilišče Rogaška Slatina je bil zadolžen, da predloži poročilo o aktivnostih na področju varnostne problematike pred pričetkom turistične sezone. Delavski svet naj bi nato poročilo ocenil in podal dodatne usmeritve in navodila za nadaljnje aktivnosti na tem področju. Odgovorne službe, med njimi tudi splošno kadrovski sektor, so bile zadolžene, da se pogovorijo z Gozdnim gospodarstvom o problemu podiranja v naših gospodarskih gozdovih in s Kmetijskim kombinatom o ravnanju z zemljišči v naši okolici. Obravnavana je bila vloga tov. Šverko Bruna iz Rogaške Slatine za odobritev gradnje stanovanjskega objekta nad sedanjimi garažami na dvorišču tasta Krumpak Staneta. Delavski svet je vlogo zavrnil z obrazložitvijo, če je predvidena gradnja v skladu z veljavno urbanistično ,radbeno dokumentacijo, naj občinski organi vodijo postopek, kot je to običajno, v nasprotnem primeru pa tudi vedo, kako ukrepati. Na osnovi informacij, da je nad garažami že delno zgrajen stanovanjski objekt, pa je delavski svet menil, da je tudi sicer vloga brezpredmetna. Marinka Zidar 1 magnezijem slatina DONATMg HRIBERNIK Helena, priprava jedi — pripravnik MERNIK Stojan, natakarska opravila, LIHIČ Fahir, natakarska opravila — pripravnik HUSIČ Fehim, natakarska opravila — pripravnik HUSIČ Hamdija, natakarska opravila, OROŽ Sonja, priprava jedi, TEPEŠ Marija, pomoč pri pospravljanju, TEPEŠ Milica, pomoč pri pospravljanju, DUCMAN Hilda, pomoč pri pospravljanju, TOZD POLNILNICA nedoločen čas LISEC Mihael, razkladanje-nakladanje v skladišču TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST nedoločen čas ŠKET Anton, vodenje energetike in vzdrževanja, VEHOVAR Andreja, opravila šivilje določen čas KUŠAR Dušan, fizična dela v parku LAP AN Pavlina, strojno likanje DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE nedoločen čas LIPNIK Tatjana, kurirska opravila TUKAJ JE, NAŠ JE! Dobili smo muzej grafične umetnosti 16. — 19. stoletja, darilo gospoda Kurta Miillerja iz Švice. V sredo, dne 3. julija 1985, so se odprla vrata muzeja. Goste je pred vhodom pozdravil in povabil na ogled sam donator gospod Kurt Muller iz Švice. Uresničitev zamisli o takšnem muzeju ima svojo zgodovino. Datum sega tja v leto 1969, ko me je sobarica iz hotela Soča obvestila, da bi želel govoriti z menoj neki inozemec. Privolil sem v pričakovanju plohe pritožb ali kaj podobnega. Prišel je in mi razgrnil zamisel o galeriji slik in bakrorezov iz prejšnjih stoletij. Nisem takoj razumel ponudbe, misleč, da mi ponuja nakup. Sporazumela sva se in že naslednjo leto smo imeli v pivnici prvo razstavo. Ponudba je dobivala vedno bolj konkretne oblike potem, ko sem si zbirke ogledal v Švici in ko je bil tatamkaj tudi muzejski strokovnjak, ki je vsebino zbirk zelo visoko ocenil. Prostor smo soglasno izbrali v I. nadstropju Stare direkcije. Zamisel o novogradnji ni bila uresničljiva zaradi visokih stroškov. Gospod Muller je pred tremi leti sam podal zasnovo notranje ureditve in razporeditve prostorov. Letos januarja nam je poslal seznam poklonjene zbirke. Imenuje jo prva pošiljka,.v 1. 1987 ji bo priključil naslednjo ih po svoji smrti je določil še ostale. Med ostalim je bilo v pošiljki več visokovrednih perzijskih preprog, pianino, najnovejši fotokopirni aparat, pohištvo itd. Že nekolikokrat smo poročali na tem mestu in na organih upravljanja, da nam je vse to in v naslednjih pošiljkah, gospod Muller poklonil. Takoj se neinformirani vprašuje, kakšni so njegovi nagibi za tako obsežno in velikodušno dejanje. Uporabil bom njegove besede, ki jih je izgovorilil v polni Zddraviliški dvorani pred otvoritvijo. »Po težki bolezni sem prišel pojiriporočilu znanca semkaj na zdravljenje in se popolnoma regeneriral.. Pomislil sem, da bi se moral zato primerno oddolžiti. Sklenil sem, da bom ustanovil muzej grafične umetnosti. Po prebroditvi nekaterih težav sem s pomočjo nekaterih vodilnih zdraviliških uslužbencev svojo zamisel tudi uresničil. Sedanji in bodoči generaciji naj ostanejo umetniške kulturne stvaritve po-kolenj, ki so živela in ustvarjala nekaj stoletij pred nami.” Ni mogel prikriti svoje ginjenosti, ko je na posebnem sprejemu dejal: „To je najsrečnejši dan v mojem življenju.” Šaljivo in nazorno je prikazal številčni obseg podarjenih .eksponatov, ko je rekel: »Dragi obiskovalci, če boste hoteli videti vse moje zbirke, boste morali prihajati v muzej v naslednjih 25 letih vsak mesec, ko bomo razstavili po 80 do 100 novih grafik. Darilo pomeni za nas veliko priznanje in obveznost. Negovati moramo temeljno idejo, ki je motivirala gospoda Miillerja k temu nenavadnemu in humanemu dejanju. Prav verjetno smo edini med jugoslovanskimi zdravilišči, ki lahko svojim obiskovalcem postrežemo s to zvrstjo kulture. Toda že ob otvoritvi je darovatelj okusil nekaj grenkega pelina. Niti od občinske niti od republiške kulturne skupnosti mu nihče ni izrekel zahvale ob tem redkem kulturnem dogodku in za tako plemenito gesto. Druga, nič manj neprijetna nepozornost pa takole. Dogovorjeno je bilo da bo akademija ob prazniku 4. julija in otvoritvi muzeja v istem prostoru in v ustreznem zaporedju. Ko je gosp. Muller prispel nekaj minut pred pričetkom, ni bilo zanj in njegovega spremljevalca nobenega prostega sedeža. Prinesla sta si stole in sedela pod stebri pri oknih, dokler ju ni »rešil« čez dobre pol ure tov. Bizjak. Čujež Stane DELOVNIM ORGANIZACIJAM IN OBMOČNIM DELEGACIJAM Na željo delovne organizacije Elektro Celje objavljamo dopis, naslovljen na Krajevno skupnost Rogaška Slatina: »Ker je novozgrajeni daljnovod 110 kV Cirkovce—Rogaška Slatina že v obratovanju (pod napetostjo), vas prosimo, da na krajevno-običajen način o tem obvestite krajane vaše krajevne skupno-sri. V obvestilu je potrebno posebej poudariti, da je življenjsko nevarno predvsem sekanje drevja pa tudi drugi posegi v neposredni bližini daljnovoda oz. daljnovodnih žic. V takih primerih lahko nastopijo poškodbe naprave in izpad napajanja, med drugim tudi zelo občutljivega uporabnika el. energije, Steklarne B. Kidrič v Rogaški Slatini. Slednje bi imelo za posledico tudi večjo materialno škodo.« PREJELI SMO POSEBNA ZAHVALA Bil sem prvič na zdravljenju v vašem zdravilišču. Dosedaj sem obiskal in se zdravil že skoraj v vseh zdraviliščih po Jugoslaviji, vendar takega gostoljubja in prijaznosti še nisem nikjer doživel. Posebej bi želel pohvaliti dr. Petkovič Vesno, Milinovič Marijo, Škrabi Ano, Škorjanc Snežano, Verk Marijo in prav tako tudi vse ostale zaposlene, s katerimi sem kontaktiral. Če imate tako urejeno, bi bilo zelo primerno, da jih tudi nagradite z izrednim plačanim dopustom ali kakšno drugo obliko, ker si res zaslužijo. To informacijo bom dal tudi v „Večernji list” iz Zagreba in „Expres politiko” Beograd. Opozoril bi tudi rad, da sem član revije Zdravje v Ljubljani. Še enkrat vsem skupaj najlepša hvala za prijetno bivanje pri vas v Rogaški Slatini. Dr. Jovanovič Stojša Novi Sad Mare Maksič 2/2 VRELCI - glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina, izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 1000 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Božo Kolar, tehnični urednik Anton Slivnik, lektor Vlado Kern. Tisk: „Papirkon-fekcija" Krško. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije št. 421/72.