SEMANARIO YUGOESLAVO
aparece los sábados •
Dirección:
Dr. V. KJUDER Lambaré 964, D. 6. Bs. Aires
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 2466

EL NUEVO PERIODICO"
SEMANARIO YUGOESLAVO
Leto III.
BUENOS AIRES, 12. OCTOBRA 1935
Štev. 101
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in u celo leto $ arg. S.—, za pol leta 2.60. - Z« druge dežele 2.50 U8A-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctr«,
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
DRUŽBA SV. CIRILA IN METODA
Sredi preteklega meseca je proslavljala 50 letnico svoje ustanovitve ena lz»necl organizacij, ki so si stekle naj-zaslug za obrambo našega naro-Pred navalom
•janizacije:
genmanizacije Družba sv. Cirila
Položaj italijanske vojske v Abesiniji
Italijani zasedli Aduo in Adigrat na severu ter nekatera mesteca v južnem delu Abesinije -Abesinski vpad v Eritrejo - Naravne in tehnične ovire, s katerimi se mora boriti vpadniška vojska
Metoda, ustanovljena v Ljubljani leta po zgledu češke Osrednje šolske matice.
družbo se je iz skromnih početkov Javila v mogočno organizacijo, ki je ^reninila v najširših plasteh našega "aroda.
Njen prvi korak je bila otvoritev ^venskega otroškega vrtca v Trstu |1(i|a 1887), kateremu je sledila ustalitev prvega razreda slovenske os-floVhe šole v istem n.estu. Ti dve usta "°vi sta bili prva kamenčka narod-obrambnega zidu, ob katerem se je iSelo ustavljati poitalijančevanje na mladine na Tržaškem. Kako je ta mogočno rastel, nam pričajo na-'ednji podatki: prvi razred slovenje osnovne šole v Trstu, leta 1888, 16 štel 74 šolskih otrok; v šolskem le-1917-18 pa je Družba sv. Cirila in , etoda imela v Trstu že 46 razredov,
•tat.
tb
ere je posečalo 2.490 otrok. Od svo-Ustanovitve pa do konca 1934 je ( UŽba izdala za vzgojo naše mladine štiri milijone kron in '»najst milijonov dinarjev. 1(v velike vsote so se.
"Ur,
preko zbirale med
°dom po znanem reku: "Zrno pri l pogača, kamen pri kamnu pa-lflCa!" Dohodki od družbinih žigic, mi j > beložnic kolinjske cikorije in de-"koy so krili eno četrtino vseh druž izdatkov, kar pomeni, da so od I)a do 1918 prinesli Ciril-Metodo-družbi en milijon kron čistega do-"dka,. To bi ne bilo mogote, ¿o. bi ajširše plasti naroda ne kupovale ">' predmetov in to iHtžhj
'«85,
namenom, da
pomagajo pri njenem delu. tJ'omni
H narodom sklad, iz katerega so
iPo skromnih vinarjih se je zbiral
•H
fsiii r8sne
šola v Trstu, ki bi delala čast
■jjj, "Ml naši skromni razredi in tudi palače, kakršna je šentjakob-
, velikemu in bogatemu narodu, položi dar domu na oltar!" je
Ml
v«ak
"kaz, ki pa je poznal in izvrševal
r>roi
zaveden Slovenec, mlad in star,
,r>ožen in reven. Prav zato, ker se
lih
ispelo
zajeziti razmah putujčeval-
D
ohri
organizacij.
a se je naš narod na Primorskem I anil in da vkljub najtežjim prili-n'11} še danes odločno kljubuje tudi .'finemu raznarodovanju — je to
'-asi V
l|Ra Družbe sv. Cirila In Metoda, 'h! vSV()jan 'r>9- letu .se je družba po-v¡ a'J'la; prilagodila jo svoje delo no-J" Prilikam in potrebam: začela je z (p,u 'adiiiskinii narodno-obrambnimi Set^'' katerih namen je vsestransko
laniti mladino, in posebno SStlf •
inteli-
('"i naraščaj, z našim nacionalnim V
Všanjcm.
Iijjj-"""jmi. v zvezi s to akcijo, ki aSa svoje upe v bodočnost, je tudi
»a;
^ritev stalne narodno-obramhne iJ a.ye, ki naj nazorno prikazuje naš
'"'jšinski problem.
*
(j^ rUžba sv. Cirila in Metoda, njeno v in njeni uspehi, so lahko svetel Hl ''<1 tudi nam, v tujini. Izseljenci ¡>a° kakor pritlikav otočič sredi tujega m°rja, čegar valovi potujčevanja ket.,^zje<iajo in to s tem večjo silo,
tore- Potujčevanje nevrši nasilno in o^J poraja odpora. Če se hočemo H:t¡ kot skupnost ter s tem ohra-s¡ke svoje kulturne in gospodarice.,., stanove, je nu.ino potrebno, da izšel;	popolno odtujitev našega
%vnske.ga naraščaja z otvarjanjem p v za podučevanje materinščine. 1 koraki na tom poliu so že tro-
Iz raznih razlogov je razumljivo, da sledijo naši ljudje, predvsem izseljen <■'. s Primorskega, z največjim zanimanjem dogodkom, ki se odigravajo na abesinskih bojiščih in v Ženevi. Zato je tudi dolžnost našega lista, da o vsem tem točno in obširno poroča. Ni vedno lahko ustvariti si iz nepregledne vrst*; poročil, ki si mnogo krat nasprotujejo, pregledno sliko o dogod kili tekom tedna, vendar pa se bomo potrudili, da zadostimo tej naši nalogi na kolikor mogoče zadovoljiv način.
Poglejmo torej, kaj se je dogodilo v preteklem tednu.
Italijanski vpad
Kakor že vemo, so Italijani začeli prodirati v Abesinijo v četrtek, 3. oktobra, ob 5. zjutraj. Ker imamo v Bue nos Airesu 0 ur in. Í0 minut razlike z Addis Abeba, se je vojna, po naši uri, začela že v sredo ob 10.20 ponoči.
Iz Eritreje so Italijani začeli pro-ditati v severni del Abesinije v Stilih kolonah; prekoračili so reko Ma-reb, ki tvori državno mejo, ler krenili proti Adigratu in Adui. Kakor smo že poročali prejšnji teden, so italijanska letala istega dne zjutraj bom bardirala obe imenovani mesteci, spu stila pa so bombe tudi na nekatera manjša abesinska taborišča ter raz pršila maloštevilne vojščake. Znano je, da je abesinska vojska imela u kaz držati se v oddaljenosti 30 km od meje. Zato je razumljivo, da niso Italijani naleteli v začetku na nikak od por. Poročila pravijo celo, da je voj-sKa pri prvem pohodu prepevala, kakor da je na sprehodu.
Levo krilo vpadniške armade, pod vodstvom gen. Santinija, je prodrlo do večera v bližino Adigrata, desno krilo, pod vodstvom gen. Maravigne, pa se jo ustavilo kakšnih 16 km pred Aduo, ko se je naredila noč.
Naslednjega dne so Italijani zasedli Adigrat ter napredovali v smeri proti Adui, kamor se jim je prav posebno mudilo, ker so hoteli "oprati" poraz iz lela 18% ter vplivati s tem na razpoloženje javnega mnenja v Italiji in vojske v Afriki. Vse štiri kolone so se bile usmerile proti Adui, kjer je Italijanski generalni štab pričakoval najbrž velik odpor ter' je radi tega pripravil tanke, letala in kar je še drugih modernih morilnih sredstev. Da so se Italijani skrbno pripravljali pred Aduo, o tem priča dejstvo, da so se cela dva dneva držali na razdalji 16 km.
izpostavljati se sigurni smrti pod bombnimi in plinskimi napadi letal, >iyiti katerim nimajo obrambnih sredstev.
Te napake niso zagrešili, marveč so se lepo umaknili. Ker so Amésinci znani po svoji bojevitosti ter jim je kakor pripovedujejo ljudje, ki jih pozneje — že v krvi, da se zažene j o v sovražnika, brž ko za zagledajo, je umik pri Adui zgovoren dokaz, da so inozemski vojaški strokovnjaki, ki so v službi abesinskega cesarja, dosegli že velik vpliv na abesinsko vojsko.
talijani so v nedeljo predpoldne zasedli Aduo, mestece, ki štoj-o 5.000 prebivalcev.
Vsi dosedanji 'boji na severni fronti so se izvršili le med manjšimi oddelki abesinsko vojske in italijanskimi prednjimi stražami. Abesinci, ki dobro poznajo svojo zemljo, izrabljajo seveda vsako priliko in vsako uro, da Italijanom nagajajo iz zasede. Poseb no radi napadajo ponoči, a vedno le v manjših skupinah.
Položaj na severni fronti
Tretji italijanski cilj na severni fronti je sveto mestece Aksum, nekaka abesinska božja pot, ki leži zapad-no od Aduo. Že štiri dni se Italijani motajo okrog tega kraja, pa ga doslej, ko to pišemo, še niso zasedli. Aksum. ;30 nahaja v kotlini, ki jo obdajajo visoki hribi, na katerih so se vgnezdili Abesinci, pa je zasedba mesteca seveda nekoliko kočljiva zadeva, dokler se aksunska okolica ne "očisti".
Dejstvo, da so Italijani usmerili prvi naval proti Adui in Aksumu, u-pravičuje mnenje, da'skuša italijanski generalni štab izzivati Abesirice ter jih vjeti v past. Na Aduo- vežejo Abesince spomini na veliko zmago pod cesarjem Menelikom, Aksum pa je za nje sveto mesto. Po vsej priliki so
Italijani pričakovali, da se bodo v o-beh krajih zbrali Abesinci v velikih množicah, da zaprejo vpadniški vojski pot. Drugega pa si Italijani ne želijo, nego da bi prav mnogo Abesin-cev prišlo vkup ter se izpostavilo nji hovicn letalom, tankom, strojnicam, plinom in topovom. Če pride do velike bitke, je več ko gotovo, da Italijani zmagajo in zadajo Abesincem hud poraz.
Ta špekulacija pa doslej ni obrodila uspeha in ga tudi ne bo, če bodo A-besinci poslušali evropske poveljnike, ki prav dobro poznajo učinkovitost modernega orožja.
Abesinski vpad v Eritrejo
Na severni fronti se pripravlja nekaj zanimivega. Vesti iz raznih virov zagotavljajo, da je ena divizija Abesin cev iz vojske rasa Sej uma, ki poveljuje četam v okolici Adue, vdrla v Eritrejo, prišla italijanski vojski za hrbet, zasedla italijansko mestece Adi Kajeh ter da prodira v smeri proti eritrejskemu glavnemu mestu Asma-ri. Nameni tega vpada ne morejo biti drugi nego da nameravajo Abesinci nahujskati domače prebivalstvo italijanske kolonije ter nagajati Itali janom pri dobavjanju živil in vojnega ter gradbenega materiala.
Velike ovire
Vojaški strokovnjaki računajo, da porabi vsaka italijanska divizija — 20.000 mož —■ dnevno 510 ton živil, vode, municije, materiala itd. Petsto deset ton je svojih 51 železniških vagonov za vsako divizijo — in rodno dovažati operirajoči vojni enoti takšne količine blaga — to res ni šala!
Vpadniška vojska ne more napredovati, kar tjavendan, marveč se mora vsako toliko ustaviti ter počakati, da tehnične čete naredijo ceste, posta
vijo skladišča, zgrade jarke in utrbe za slučaj, da bi se bilo treba umikati.
Zato Italijani tako počasi napredujejo. In tu treba še vpoštevati, da so se doslej nahajali še v nad vse ugodnem položaju. V Eritreji so bili že prej zgradili ceste do abesinsko meje in do Adigrata ter Adue so našli še u-porabne steze, ki jih je bilo mogoče brez prevelikih naporov spremeniti v
'¿T
Zveza narodov obsodila Italijo
Financ, svetovalec abes, cesarja, Ame-rikanec Everet A. Colson
vozno ceste, pa je radi tega šlo delo razmeroma hitro od rok: (1 km. na dan.
Od Adue dalje pa se svet neprestano dviga v višino 3.000 in 4.000 metrov. Tu čakajo vojne inženerje nad vse kočjjivi problemi. Izvedenci dvomijo, da bo Italijanom uspelo zgraditi več ko dva kilometra poti na dan. Do glavnega mesta pa je — in v zrač ni črti — 600 km!
Abesinci zaupajo, da jim bo zemlja saina pomagala v ¡boju proti Italijanom ter da bodo teren, podnebje in bolezni uničevali vpadniško vojsko. Zato se sedaj umikajo v bolj nepristop ne kraje in nameravajo šele tam začeti odločnejšo borbo proti italijanski armadi, katere položaj bo vedno bolj nehvaležen, čim bolj se bo oddaljevala od Massaue, edinega eritrejskega pristanišča, skozi katero prejema živež, material in sveže čete.
ABESINSKE
Vojna je izbruhnila in vesli o njenih grozodejstvih prihajajo že vsak dan v svet,. Bombardiranje Adue je povzročilo mnogo mrtvih in ranjenih tudi med civilnim prebivalstvom: med mrtvimi je tudi 32 otrok in 40 žensk. Abesinci poročajo, da so Italijani obstreljevali s strojnimi puškami z letal tudi civilno prebivalstvo, ki je bežalo iz mesta, ko so začele pokati bombe. Čedna zabava za no-
sitelje "civilizacije"!
«
V	Ogadenu so uporabili strupene pline, da so abesinski bojevniki in ci vilisti padali ter se zvijali na tleh v hudih bolečinah. Tako se Abesinci seznanjajo s civilizacijo, s katero jih
hoče po sili osrečiti Italija.
*
V	Vatikanu so zanikali vest rimskih listov, da bodo gradili pred bombami in plini varna pribežališča za vatikansko prebivalstvo. Pravijo, da tega ni treba, ker bo Vatikan v sedanjem sporu "strogo nevtralen",
*
Kardinal Nasalli Roca, nadškof v Bologniji, je daroval svečano mašo, tekom ketere je imel navdušen govor. Poveličeval je civilizacijsko delo, ki ga Italija vrši v Afriki, ter prosil Boga, naj blagoslovi iialijansko vojsko.

Usppv ('e pa hočemo, da bo akcija "ion ,a 'er da bo dosegla svoj na-lire 'v'i° tre^a> £'a vs'> kar nas je do-!. ' SO(lelujemo na tem polju IWKakor je ves narod sodeloval pri . te j sv- Cirila in Metoda. S nal<0.1)0 akcija za ohranitev na-f>0st araščaja obrodila trajen uspeh: ^gotovv bo trdüe temelje, ki bodo ^'ierisi hodo¿nost vsem našim iz-
N'iČ í"n 01'Panizacijam. VM nas ne straši, če so začetki «tev 1 m če nimamo velikih sred-
L^óstn- bl podPrli izseljensko šolo! karv.. "Jejo kfltYiunííbí. "Kamen pri
?5uHo kamenčki: palača!"
%žbeG ,clanos. spominjamo
"io
D« K1
tudi aj vsak
50-letnice , postavi-ini. izseljenci, plemenito
sv- Cirila in Metoda, postavi-
-K naš rojak položi dar kjerk S()U na °'tar!" Slih -i1 se izseljenci zbiramo, ob > se na4iKeVefielih Pričah, spomni-° hodo^h.lnal«kov, mislimo na na-imo se akcije za
„. O f i f\x «micKOV,
NiSn0St! Sl><*nn¡
4h,žba v 5 °vellk0 ustviKi!
zgled!
in Metoda nam
Abesinska taktika
Abesinci hi bili.zagrešili veliko taktično pogreško, ko bi se bili "kapri-cirali" na Aduo. Ker se njihova vojska ne more meriti z italijansko, kar se orožja tiče, Abesincem nikakor ne kaže ustavljati se na določenem kraju ter se upirati; sai bi to pomenilo
Ko se je začela vojna v Afriki, je bil nemudoma sklican občni zbor Zveze narodov, da odloča o ukrepih, ki jih je treba storiti proti državi, ki je prekršila svečano dano obljubo, da ne bo začela vojne proti nobeni drugi članici Zveze.
Položaj je prpučeval najprej poseben "odbor trinajstorice", jaato še drug "odbor petorice" in oba sta prišla do prepričanja — kar pač ni bilo težko — da je Italija napadla ter prekršila ženevski pakt.
Poročilo, ki ga je h i I sestavil posled nji odbor, je svet Zveze odobril, nakar se je v četrtek vršil občni zbor
Ital. letala v Eritreji, iz katerih bombardirajo abes, naselbine in postojanke
delegatov vseh v Zvezo vpisanih držav. Soglasno je bil sprejet sklep, da je tre ba proti Italiji nastopiti tako, kakor določa pogodba. Italijanski zastopnik je sicer glasoval proti^ a njegov glas se ni vpošteval, ker je pač Italija v stvari prizadeta: glasovanja sta se vzdržala zastopnika Avstrije iu Ogrsko, ki sta bila že prej izjavila, da bi njuni državi utrpeli veliko škodo, če bi morali prekiniti vse trgovinske stike z Italijo."
Vsi drugi delegati so izjavili, da bodo države, katere zastopajo, vestno izvrševale svoje dolžnosti. Glede Madžarske in Avstrije je Laval dejal, da se utegneta imenovani državi še premisliti, po čemer smemo sklepati, da bodo velevlasti prepričevalno "posredovale" na Dunaju in v Budimpešti.
Imenovan je bil poseben odbor, v katerem bodo zastopane vse države, ki so pripravljene nastopiti proti I-taliji; doslej jih je 52, možno pa je, da pristopi še katera, ki ni včlanjena v Zvezi. Ta odbor bo določil, kakšne naj bodo finančne in gospodarske sankcije, ki naj se uvedejo proti Italiji.
Odbor bo najprej odredil, da se sme v Abesinijo svobodno izvažati orožje, v Italijo pa ne, pozneje pa bo gotovo prepovedal sleherno trgovanje ter posojanje denarja Italiji, katere položaj bo s tem, postal zelo resen že črez par mesecev, ker ima sirovin in živeža baje za tri mesece.
Položaj na južni fronti
Obenem z vpadom iz Eritreje so I-I al i jan i izvršili vpad tudi iz Somalije v južni del Abesinije. Tam jih vodi gen. Graziani, ki ima menda namen prodirati v smeri proti Harrarju, za Addis Abeba drugo največje abesinsko mesto, ki šteje 50.000 prebivalcev ter je središče rodóvitne harrarske po krajine. Abesinci nameravajo zbrati tu oni del vojske, ki je najbolje oboro žen, da zadržijo Italijane.
Vpadnikj so zasedli Ual-ual' Gerlo-gubi, Dolo ter nekatere druge manjše kraje. Pri Dolu .so Etiopci izvršili pro tinapad ter Italijane spet zapodili pre ko meje. V vzhodnem delu puščavniš-ke ogadenske pokrajine pa Italijani ■bolj hitro nepredujejo, ker teren ne predstavlja tolikih ovir, kakor v severni Abecsiniji.
Na Grškem so proglasili monarhijo
Na Grškem ,so proglasili monarhijo. Vojaški krogi so stvorili poseben revolucionarni odbor, ki je Tsaldariso-vo vlado prisilil, da je podala ostavko. Novi kabinet je sestavil gen. Kondylis in na njegov predlog je parlament proglasil Grčijo za kraljevino na podlagi ustave iz leta 1911. Končnoveljav no ho o tem odločil plebiscit, ki se bo vršil 3. novembra. V vsej državi je bil proglašen preki sod,
V Rimu so se spe; enkrat navdušili za Francijo: 10.000 črnih srajc je priredilo bakljado, vihralo s francoskimi in italijanskimi zastavami, napolnilo prostor pred francoskim poslaništvom ter vzklikalo Mussoliniju in Lavalu. Francoski poslanik pa ee ni hotel prikazati na balkon. — Kako so morali to vest. sprejeti pri buenos aireškem fašističnem trobilu, kjer so še pred par tedni klicali grom in strelo na "francoske izdajalce" ter na povedovali, da ho Italija, po zmagi v Afriki, zahtevala od Francije, naj ji vrne" Korziko, Niz%, Tunis itd.? Vprašanje pa je tudi, koliko časa bo trajalo navdušenje rimskih fašistov za "latinsko sestro" od onstran Alp. Izgleda namreč, da so se Francozi — dasi na previden način — že domenili z Anglijo za skupen nastop.
Tudi "predpotopnu" abesinska -sredstva za obrambo proti letalom utegnejo biti nevarna. Eno italijansko letalo je že padlo in tudi Mussolinijevemu zetu se je najbrž nekoliko ohladilo bojno navdušenje: več krogel je zadelo njegovo letalo, ko je pretekli četrtek letal nad abesinskimi četami ter
bombardiral njihove postojanke.
*
Italijanske čete, ki so začele prodirati iz pokrajine Dankali proti Ausi, jo čakalo v puščavi neprijetno presenečenje: v vodnjake, ki jih je tam prav malo, so umikajoči se Abesinci natrosili soli in so morali vpadniki
hudo trpeti radi žeje,
*
Askari — tako so imenujejo temno-kožni italijanski kolonialni vojaki — so začeli prestopati na abesinsko stran ter se boriti proti Italijanom. Dogodilo se je že več takšnih slučajev; pri Agameju jih je dezertiralo 200, pri Makallcju 50 itd. V abesinsko vrste prehajajo popolnoma oboroženi, tudi s strojnicami, in nekje so celo kanon privlekli s seboj.
*
Povsem novo sredstvo v boju proti tankom so začeli uporabljati Abesinci: izkopali so globoke jamo ter spret no zakrili odprtine. Takšne pasti delajo za leve, pa so se dobro izkazale tudi proti tankom: štirje so štrbuk-.» nili vanje ter v njih obtičali. Kdo bi si bil mislil, dase tudi primitivna zvijačnost "barbarskih" Abesincev lahko bori proti rafinirani tehniki civilizira nih Italijanov? (Daljo na 2. strani)
Stran 2
NOVI LIST

<<yj
ARGENTINSKE VESTI


f/,
Día de la Raza
Danes proslavlja Amerika obletnico odkritja Novega sveta po glavnem pomorščaku Krištofu Kolumbu, ki je 12. oktobra 1492 stopil na otoku Guana-hani na ameriško zemljo, s čimer se je ta prostrani svet odprl evropskemu ljudstvu, katero je tekom stoletij pošiljalo sem svoje sinove, da so si tu kovali lepšo bodočnost ter s svojim delom in sposobnostjo pomagati graditi sedanje neodvisne države.
Obletnica odkritja Amerike je radi tega tudi praznik ameriškega ljudstva in se mu tudi mi, priseljenci, pridružujemo l vso iskrenostjo, želeč državam Novega sveta, da bi se v medsebojnem prijateljstvu lepo razvijale v vedno sijaj ne jšo bodočnost.
Počastitev spomina
pokojnega kralja
Na pobudo našega tukajšnjega pos-luništva se je v sredo, 9. t. m., na obletnico marseilleske tragedije, daroval v tukajšnji ruski pravoslavni cer kvi parastos v počastitev spomina blagopokojnega kralja Aleksandra, ki je pred enim letom prerano umrl.
Parastosu so prisostvovali šef poslaništva dr. A. Mišetic z vsem oso-bjem, zastopniki raznih naših organizacij ter številni člani jugoslovanske kolonije v Buenos Airesu.
Položaj v Santa Fe
Kakor je bilo predvidevati, je osrednja vlada objavila dekret, s katerim se proglaša intervencija v pokrajini Santa Fe. Kako je prišlo do te intervencije in kakšen je njen pomen — o tem smo obširno poročali v prejšnji štev. našega lista.
Za interventora je bil imenovan minister za javna dela Alvarado, če-gar posle v vladi je za časa njegove odsotnosti prevzel finančni minister Pinedo.	i
Vest, da je zvezna vlada odredila intervencijo, je izzvala v pokrajini znatno razburjenje in je moralo vojaštvo poskrbeti za red. Močni oddelki pehote so čuvali javna poslopja in po santafeških in rosarijskih ulicah so krožili oklopni avtomobili. Do resnejših incidentov pa ni prišlo.
Splošna stavka, ki je bila proglašena v pokrajini v znak protesta proti vladnim ukrepom, je potekla v redu ter se je v soboto končala. Za "slučaj Santa Fe" se pa zanimajo tudi v drugih krajih republiko; tako je na pr. Zveza argentinskih visokošolcev proglasila splošno stavko ter je imela v soboto na trgu "Once" velik protestni shod, na katerem so visokošolci in razni politiki napadali ukrepe vlade in "nevarne tendence", ki prihajajo v tej v^adi vsak dan bolj do izraza.
V ponedeljek je interventor prispel
v Santa Fe" ter takoj prevzel vodstvo pokrajinskih poslov. Imenoval je svojo sodelavce, nakar so bili naslednjega dne objavljeni dekreti, s katerimi se razpušča pokrajinski parlament, se odstavlja izvršna oblast ter se za nedoločen čas prenesejo volitve, ki so se iinele vršiti 3. novembra t. 1.
Vreme
Vsak, ki se spominja kakšna vročina jo bila lani, ko se je tu pripravljal Evharistični kongres, se je letos čudil, da zima nikakor noče vzeti slovesa. Prav neprijetno hladni so bili dosedanji oktoberski dnevi in marsikdo, ki je bil suknjo že obesil z namenom, da je ne pogleda tja do junija, so je vštel. Včeraj pa je začela temperatura že naraščati in se sedaj obetajo lepi pomladanski dnevi.
Pomoč poljedelcem
Mnogim poljedelcem je letošnja dolgotrajna suša prizadejala ogromno škodo in ponekod je ves pridelek tako uničen, da ga ne bo niti za seme. Vlada je sklenila priskočiti prizadetim kmetovalcem na pomoč s tem, da jim bo dovolila posojila, ki naj jim omogočijo nakup semena za bodočo letino.
Día del Camino
Preteklo soboto smo v Argentiniji praznovali takozvani "Dan ceste". U-veden je bil pred tremi leti z namenom, da se obrne vsaj en krat na leto pažnja najširših plasti prebivalstva na tako važen problem republike, kakršno jo vprašanje dobrih prometnih cest.
Na Kongresnem trgu se je vršila po sebna slavnost, kateri je prisostvoval tudi predsednik republike gen Justo: odkrili so kamen, ki nosi napis "Km O" in ki naj znači izhodišče argentin skega omrežja.
"Pravda" zgubila — pravdo
Poročali smo svoj čas — pred nekaj meseci — o incidentu, ki se je dogodil v uredništvu tukajšnjega srbsko hrvatskega tednika "Pravde" in katerega so bile povziočilc klevete, ki jih je omenjeni list objavil proti našemu rojaku arh. Viktorju Sulčiču.
Urednik in izdajatelj "Pravde" Boš ko Martinovič je potom svojega odvet nika vložil, radi incidenta, tožbo proti arh. Sulčiču ter zahteval odškodnino za škodo in prestani strah. — "Pravda" pa je pravdo zgubila. Sodnik je g. arh. Viktorja Sulčiča razre šil vsake krivde ter obsodil tožitelja Boška Martinoviča na plačilo sodnih stroškov. Arh. Sulčiča je zastopoval uradno imenovani zagovornik.
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
Av. L. A. Alem 150 — BUENOS ARES — 25 de Mayo 149—59 PODRUŽNICE V JUŽNI AMERIKI:
BUENOS AIRES	CHILE	BRASIL
Mercado de Abasto SANTIAGO Rio Santos Corrientes 3223 VALPARAISO SAO PAULO
PARAGUAY
C. pres. Franco ASUNCION
HRANILNICA:
Komu boste zaupali svoje prihranke?
Banco Germánico Vam nudi popolno varnost ln primerne obresti!
DENARNE POŠILJKE:
Potom katere banke boste poslali de nar svojim domačim?
Banco Germánico sprejema vso odgovornost, da bo VaS nalog najtočneje, najhitreje t najvarneje izvrSen.
VOZNE KARTE:
Kje boste kupili ladijsko vozno karto?
Banco Germánico je predstvnloa vseh parobrodnih družb in Vam more nuditi bodisi vozovnice bodisi pozivnice po najugodnejših pogojih.
IZSELJENSKA POSTA:
Kam naj Vam pašiljajo pošto, če nima te stalnega bivališča?
Banco Germánico raspolaga s posebnim oddelkom za izseljensko poŠto, ki Vam Jo hrani ali brezplačno poSilja na VaS najnovejši naslov.
Naše uradne ure: od do 7 zvečer; ob sobotah do 12^. SIGURNOSTI BRZINA1 i USLUŽNOST! POVERJENJE
\
"Srce in denar"
"Srce in denar" je -krasna spevoigra za katero je libreto spisal Grviški, glas 1)0 pa naš Vinko Vodopivec. Izvajala se bo na "Taborovi" prireditvi za tiskovni sklad "Novega lista", ki se bo vršila v novembru in ne, kakor je bilo pomotoma javljeno,tekom tek, me seca. Sodelovala ltosta pri igri ves "Taborov" orkester in pevski zbor.
Priprave za zadrugo
Pripravljalni odbor za prvo našo zadrugo, ki bo kreditna in stavbinska, je že začel sprejemali prijave članov ter pobirati vplačila na račun deležev, ki bodo po $ 50 vsak ter se bodo morali vplačati tekom enega leta. Vplačila na račun so se začela sprejemati zato, ker je treba obenem s prošnjo za priznanje zadruge položiti na Banco de la Način 20 od sto kapitala, ki ga podpišejo stavnovni člani.
Za to prvo našo zadružno organizacijo v Argentiniji vlada med našimi izseljenci največje zanimanje ter se je pripravljalnemu odboru prijavilo že lepo število oseb.
Novi odbor Izseljenske zaščite
Jugoslovanska izseljenska <zašči1a je imela koncem septembra izredni ob čni zbor, na katerem so bila pravila spremenjena v toliko, da se je skrčilo število odbornikov na pet članov.
Po obširnem, poročilu vodstva o delu, ki ga jo Zaščita izvršila do sedaj je bilo izvoljeno novo vodstvo, ki je tako le sestavljeno:
Predsednik: arh. Viktor Sulčič; tajnik dr. Kosta Veljanovič; blagajnik di. Vladimir Buljevič; odbornika: kap. Nikola Dabinovir in Petar Ke-belié.
Novemu odboru želimo mnogo uspehov pri njegovem delu v prid našim bednim izseljencem!
IZ CORDOBE
Jugoslovanska podporno društvo v Córdobi je priredilo 5. oktobra svojo prvo spomladansko zabavo, katera je bila precej dobro obiskana od naših rojakov, še bolj pa oil pripadnikov drugih narodnosti. Res je, da bi bilo Slovencev na prireditvi lahko tudi več, pa kaj hočemo? Tu v Córdobi vlada še zmeraj veliko sovraštvo med našimi ljudmi in zaradi osebnih prepirov trpijo vsa društva.
V splošnem pa je zabava dobro izpadla ter se društvo zahvaljuje udeležencem in se jim priporoča tudi za v bodoče.
Odbor Jugoslovanskega podpornega društva kliče vsem slovenskim izseljencem in trezno mislečim delavcem iz Córdobe in dkolice: spreglejte že enkrat in pozabite na stare prepire ter osebna nasprotja! pridružite se našim vrstam, saj je naše društvo edina jugoslovanska podporna organizacija v Córdobi, ki podpira svoje člane v slučaju bolezni in nezgod!
Poleg podporništva ima društvo še druge lepe namene: na zadnljem sestanku je sklenilo, da čim prej kupi zemljišče, na katerem si bo zgradilo lasten društveni dom.
Če bo društvo v gospodarskem oziru tako lepo napredovalo, kakor je doslej, imamo utemeljeno upanje, da bomo že v prvih mesecih prihodnjega leta prirejali društvene veselice v last nih prostorih!
Ker si je odbor nadel to težko, a lepo nalogo v teli slabih časih, je dolžnost vseh naših rojakov iz Córdobe in okolice, da se vpišejo v društvo ter nam s tem pomagajo, da bomo složni hitro stopali po začrtani poti do za-željenega lepega cilja!	,
Odbor.
m
ufifil
Proizvodnja olja
industrija olja se v Argentiniji lepo razvija in je tudi tekom lanskega leta pokazala lep napredek v primeru z letom 1933. Lani je znašala proizvodnja vkupno 51 in pol milijonov kg ter je zadevna industrija porabila za izgotovitev te količine 221.340 ton raznih oljnatih semen.
Abes, koptski nadškoi prosi zbrano ljudstvo, naj pomaga cesarju pri prizadevanjih za mir
Nocoj: Prireditev v 'Taboru' Nocoj, na državni praznik,
bo v "Taboru", ul. Paz Soldán 4924, prireditev, na katere sporedu je zabavna komedija v enem dejanju "Ce sta dva". — Začetek ob 9. zvečer. — Vstopnina: za moške $ 0.50, ženske pa imajo prost vstop.
Kdor hoče preživeti par veselih uric, naj pride! V vlogi služabnika Gustina na stopi znani komik Gustav Dečman._ Na svidenje.
ROJAKI!!
PRI 2IVCU
v znani restavraciji, bost« najboljše postreženi.
ZBIRALIŠČE SLOVENCEV.
Leipi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $0.70
Za obilen obisk Be priporoča cenj. rojakom lastnik
EMIL ŽIVEC PATERNAL Osorio 5085
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 000 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094

L. USAJ •
V zalogi ima vsakovrstno pomladansko blago iz najboljših
tovarn "CAMPER" •
GARMENDIA ¿973 Bs. Airea — Paternal
l&Hs;- irtlt%M
v >
Bruno in Vittorio Mussolini zapuščata "Saturnio", na kateri sta se pripeljala v Afriko. Tu ju vi:!imo spredaj v- beli let. uniformi
ir	*
RAZNE VESTI ABESINSKE
TEŽKA LETALSKA NESREČA
Blizu severnoameriškega mesta Clie-yenne se je razbilo potniško letalo družbe "United Airlines". Dvanajst, potnikov se je pri toni ubilo?
GROF VINCI OBDOLŽEN VOHUNSTVA
Dasi je italijanska vojska vpadla v Abesinijo ter bombardirala in zasedla razne kraje, ni kazal Mussolinijev poslanik v Addis Abeba grof Vinei nika-kega namena, da bi pobral šila in kopita. Sedaj se jo izkazalo, da tega ni storil, ker je imel v abesirtekem glavnem,mestu važne opravke: zbirati podatke o abesinskih vojnih načrtih ter širiti med prebivalstvom ten-denciozne vesti, ki naj bi med Abesin-ci povzročale zmedo.
Abesinska vlada jo grofu sporočila, tla mora odpotovati.
HAUPTMANOV PRIZIV ZAVRNJEN
Apelacijsko sodišče državo Nov Jersey je zavrnilo priziv, ki ga je bil potom svojega odvetnika vložil Bruno Hauptmann, oteo j on na smrt radi u-grabitve in usmrtitve I.indberghovega sinčka. Njegov zagovornik je naznanil, da bo vložil priziv še na najvišji sodni dvor.
NARAVNA BOGASTVA URUGUAYA
Uruguayska uprava državnih elek-triških in telefonskih naprav jo ugotovila potoni podrobnih raziskovanj, da je v mnogih okrajih zemlja bogata na rudah; našli so prvovrstno železno rudo ter ležišča srebra, zlata, bakra, kaolina itd. Iz inozemstva so že naročili potrebne stroje, s katerimi bodo kmalu začeli izrabljati naravna bogastva zemlje, ki so bila proglašena za državno last.
ZADNJA ZAROTA NA BOLGARSKEM
V zvezo z zaroto republikanskih "zvonoveev", ki so hoteli odstaviti kralja Borisa ter se polastiti državne oblasti, so se začele širiti vesti, da so bili zarotniki v tesnili stikih z jugoslovanskimi oblasti.
Bolgarski zunanji minister Kosejva nov, ki so jo mudil preteklo dni v Beogradu, je izjavil, da so te govorice neosnovane ter da vladajo med beograjsko in sofijsko vlado najboljši odnošaji. Minister se jo v Jugoslovan ski prestolnici razgovarjal z dr.Stoja-dinovičom in z drugimi politiki.
REDEK SLUČAJ!
V ul. Dto. Alvarez 2288, vogal Cucha Cucha, najdete veliko izbero vsakovrstnih navadnih lin športnih črev-ljev in copat po okusu. Zaloga šolskih potrebščin in tobakarna. Spreje mam naročila in popravila po najugodnejših cenah.
ALBERT BELTRAM
(Nad. s 1. str.)
V Adigratu so Abcsinci ponoči napadli neko italijansko postojanko tcl pobili miličnike, kolikor so jib ta»1 našli. Da bi jih italijanske straže 1,c zapazile, so se slekli do galega. KC1 so črni in je tudi noč črna, jih je seveda težko razločiti. Celo njihov» zaničevana črna koža jim pomaga boju proti podjarmljenju.
¿p
Stokholmski listi predlagajo, naj • letošnja Nobelova nagrada za mir P" deli abesinskemu cesarju. Lani so P* Italijani zahtevali, naj bi se podelil» Mussoliniju radi njegovega pakta (,e' tvorice. Časi so se pač spremenili.
ANA CHARPOVA
BABICA
dipl. v Pragi in Bs. Airesu z dolS0' letno prakso v porodnišnicah, se Pr poroča cenj. Slovenkam. — Sprejenia penzionistke, posebno z dež«1®' Prvovrstna postrežba.
CABRERA 4311 - U. T. 71 Pal. 2383
♦♦K***********************4*
s	*
*
* * *
M:
Zobozdravnika
Dra. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Félix Falicov Dentista
| Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181
U. T. 69 La Paternal 1728
************************
KROJAČNICA
" Triestina "
izvrši oblelke vsake vrste iz najboljšega blaga ter po nizki ceni Nudi Vam tudi velike olajšave v plačevanju
Franc Melinc
BAUNES 187
(vogal Paz Soldán)
Bs. Aires U.T. 59 Paternal 1262
****
TOVARNA MOZAIKOV
TEOLINDO RODRIGUEZ ^
Specializirana v .vseh vr*ta«a mazaika — Imitacije mar®°1'
Koncesijonar portlandsk«0a cementa "SAN MABTIN
SKLADIŠČE GRADBENEGA
MATERIJALA
Añasco 2763	U. T. 5*19
BS. AIRES Postaja P»tcl
*mmmmmmmmmmmmmmm
Hotel Balcánico
LASTNIK ANGEL VELYANOVY
25 DE MAYO 724	BUENOS AIR£S
ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRU2INE. PROVRSTNA POSTERE2BA IN ZMERNE CENE.

NOVI LIST
Stra* 3
I *
SLOVENCI DOMA IN DRUGOD
& =
VESTI IZ DOMOVINE
ta
JAVNA DELA
podlagi sklep» ministrskegs
ega svc-
o razdelitvi kreditov iz 'fonda za )av»a dela se bodo v dravski banovi-'" izvedla sledeča nujna dela: cesta Mejana - Rakek; Raka Sv. Arh, Pitanj — žt. Vid — Črna; Ljubljana ^ Litija; Trbovlje — Marija Reka. '■ teh kreditov se bodo vršila tudi relacijska dela na sledečih rekah in llJdournikih: Drava, Sava, Bistrica !|l|'i Mojstrani) Belšca, Savinja v barski dolini in ob Solčavi, Lubija, '•"hnica in Ločnica.
Hi
VAŽNO ODKRITJE
u je v slovenski zemlji, ki gotovo povsem še vsa dodobra preiskana V°1 iko naravnega bogastva, kot so ll(1(! in temu podobno, je to doka/al Vlado Petrič iz Šmartnega ob ak>, ko se mu je posrečilo v Gornje-^''ajskeni okraju odkriti ležišča zlata črnega premoga.
Omenjeni je že lani meseca apvtla
"'"čajno naletel na sledove črnega pre
lll°Ra. Stvar ga je zanimala, da je šel
,ak" daleč ter si od oblasti preskrbe!
dosledno dovoljenje. Po šestih me-
raziskovanja je res dognal, da
"io ne pregloboko pod zemljo ve-
množine črnega premoga. — Letela
•neseca junija je Petrič zopet za-cej .
. 'skati na nekem novem prostoru ( "aletel na takozvani pirit ter ugo-da je v njem primešano zlato. 8,11 sebi ni verjel, da je to res zlata '"'a, zato je dal pirit strokovnjaško •"^iskati in preiskava je dognala, da v piritu res zlato; ne posebno ve-'•to, vendar je v kubičnem metru 4
VESTI S PRIMORSKEGA
Kraljev obisk v Trstu
Italijanski kralj Viktor Kmanuei je pesetil v nedeljo, 1. septembra, Trst. Na griču sv. Justa je dopoldne odkril novi spomenik padlim vojakom, nato pa so se vršile razno druge ceremonije. Kralj si je ogledal nekatere jevne naprave, tovarne in vojašnice, zvečer pa je spet odpotoval z dvomim vla-kcm.
Že pred kraljevim obiskom so imele policijske oblasti mnogo posla. Izvršile so nešteto aretacij v mestu in okolici ter spravile pod ključ vsakega, ki ga imajo količkaj "na piki''. Aretiranih je bilo tudi mnogo Slovencev, med njimi dr. Angel Kukanja, ki se je pred nedavnim vrnil iz ječe, kamor ga je bil poslal posebni tribunal, Roman Pahor, ki je pet let preživel v konfinaciji na otoku Ponzi, in trgovec Udovič.
Dražbe v Julijski Krajini
Po uradnih statističnih podatkih, objavljenih v Rimu, je šlo tekom leta 1934 v Julijski Krajini na prisilno dražbo (¡¡K) nepremičnih posestev, ki so bila skupno zadolžena za približno Iti milijonov in pol lir. Od teh posestev je bilo 432 kmetskili in nekatera so šla na boben celo za dolgove od 100 do 1000 lir!
ifeč
gramov čistega zlata. Ker je le-
jío te rude glede na prevoz na zelo


nem prostoru, bi se eksploata-pa vsak način izplačala.
Pi vca
zlato v muri
•Cestnik Šandor Braun iz Grugje-v le dobil od rudarskega glavarstva la -agrebu koncesijo za izpiranje zla-v Muri na obrežjih od Ljutomera Medjimurja, zgornje in spod-
fiiieh aVÍne (1° BaCa' V zadní'h u Pran
«lat
} so s primitivnimi pripravami iz-na tem področju en kilogram fe i3'	izročen podružnici Na-
?]a)ne banke v Zagrebu. Za izpiranje tijj ,v Muri se v zadnjem času za-l,0 'ai° tudi neki češki in trancoski -i. Izpiranje, zlata se je vr-va '.,oslej z najprimitivnejšimi napra w Podjetnik Braun pa namerava C°viti delniško družbo, ki bo na-% modeme naprave za izpiranje C,ter pri lcm dclu zaposlila večj<> Ctv 0 mcdrtiurskih kmetov in delav-

h 'fin,
Mnogoženstvo med
muslimani
^akor znano, dovoljuje mohamedan Vera vsakemu muslimanu imeti zakonite zakonske žene. Vendar Jugoslaviji med muslimani
'tiri
le
%
°8°ženstva
lani v Iierceg-
vedno manj. Po sedaj
1)» ,Je"¡ statistiki sarajevskega ule-
B0s^žli.sa je bih,
tn6j. SfUno 641 muslimanov, ki so i-
f.iv dve ženi. S tremi ženami je 1
in¡ 'aiii 20 muslimanov, s 4 žena-0(| s"ttio eden v cazinskem «rezu. iiVi. iuŽno^sj-bskega muslimanskega sif'°r ni statističnih podatkov, ti0 d Pa se, da se je tudi tam moč-mnogoženstvo. Poleg mora». ^ Načina življenja so socialne
''kil «!av"¡ rušilci nekdanjih ve-
1 haremov.
Proti slovenski tiskani besedi
Kakor je znano so že pred časom prepovedali ali pa onemogočili izdajo slovenskih knjig v Gorici. Šlo je celo tako daleč, d* jih je pričelo motiti celo slovensko krajevno ime na kaki sicer manjši tiskovini v slovenščini. Tudi to so prepovedali in odslej se rriora tiskati le uradno ime.
Ko so onemogočili pred vsem Katoliški tiskarni v Gorici vsako delo, je ustanovil v Mirnu svojo lastno tiskarno Špacapan. Toda tudi temu niso dali dolgo živeti in junija meseca t. 1. so mu zaprli za tri mesece tiskamo,: češ da je le nadaljevanje bivše Katoliške tiskarne in da vrši z izdajo slovenskih knjig v takih množinah propagando, ki je protidržavna. ., Pri tem pa moramo omeniti še to, da so dobile vse tiskarne od kvesture poseben namig v obliki ukaza, s katerim se jim priporoča, da se izogibajo vsakega pa še tako majhnega tiskanja v slovenščini. Značilno je pri tem, da to ni izšlo v obliki dekreta, kot je sicer običajno. V knjigarnah so zaplenili večji del slovenskih knjig, pustili so jim le nekaj, kar lahko še prodajajo, ne da bi smeli izdati, ali pa založiti kaj novega. Ta ukaz je zlasti v tem času zelo čuden.
milijonska dediščina.
Lani je umrl v Ameriki Mihajlo Gjikinič, ki je bil rodem iz Vinicke pri Beranah. V Ameriko se je izselil kot 10 letni mladenič in je ostal do svoje smrti v Zedinjenih državah. — Starši so mu umrli, njegov mlajši brat pa se je iz Vinicke preselil v djakoviški srez. Mihajlo, ki si je v Ameriki pridobil veliko bogastvo, je pošiljal bratu denarno podporo. Brat pa je ves denar razmetal v posojila, ki mu jih nihče ne vrača. Ko so a-rr.eriške oblasti uredile Milhajlovo za puščino in iskale dediče, se Mihajlov brat ni oglasil. Za dediščino, ki znaša več milijonov dinarjev, se poteguje zdaj tudi pokojnikov bratranec, ki živi v Vinicki.
Z mirnim srcem se lahko zatečete v
ZASEBNO KLINIKO
S Calle Ayacucho 1584. — U. ,T. 41-4985
v vsakem slučaju
Ko čutite, da Vam zdravje nI v redu. Našli boste v naši kliniki speclllzirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. — Upravitelj naš rojak dr. K.
VELJANOVIC NaSa klinika je edina Slovanska klinika, ki sprejema bolnike v popolno oskrbo, in sicer1 po jako zmernih cenah. Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. Sprejemamo od 14.-20. ure
A. Manfreda in R. Uršič spet aretirana
Znana politična kaznjenca iz velikih procesov na Goriškem Andrej M anfreda iz Volč pri Tolminu in Rudolf Ursič iz Kobarida sta bila ponovno aretirana iz zaprta. Omenjena sta bila po prestanih kaznih doma vedno pod strogim nadzorstvom oblasti in se zato nista smela oddaljiti iz domačih vasi ne da bi preje dobila zadevno dovoljenje.
Kakor pravi poročilo, sta bila oba aretirana v soboto dne 24. avg. t. 1. Zaradi, česa (so policijske oblasti izvršile aretacijo ni znano. Ve se le toliko da je bila ž njima aretirana tudi neka ženska. Aretiranca sta bila pridržana v zaporu. Tudi se nt ve kam so ju odpeljali in kakšna bo njuna nadaljna usoda.
O vojaških stvareh je
prepovedano govoriti
Ko se je fašistični režim pripravljal na svojo afriško avanturo, je poskrbel, da bo ljudstvo vedelo o vojni sre-' či in nesreči samo toliko, kolikor se bo režimu zdelo pametno in primerno. Zato so bile izdane stroge naredile, ki prepovedujejo govoriti o vojaških zadevah.
Na te paragrafe je. bil očividno pozabil komisar rihemberške posojilnice, ki je po rodu Italijan. V neki druž bi se mu je. namreč zaletelo, da je začel govoriti o vojaških stvareh. Dejal je, da ima po njegovem mnenju Nemčija boljše orožje nego Italija. To je zadostovalo. Denunciran je bil in obsodili so ga na tri tedne zapora.
In še, ko je Italijan! Kaj pa, ko bi bil Slovenec?!
Crez mejo je šel
Orožniki so ovadili sodni oblasti 22-letnega Avgusta Miljavca iz Grgarja, ki se je brez potnega lista skrivaj izselil v Jugoslavijo.
Poreška železnica ukinjena
S 31. avg. t. 1. je bila .ukinjena ozkotirna železnica, ki je spajala Trst s Porečem. Podrobno nam ni treba opisovati težav te železnice, ker so go tovo znane že vsakemu Tržačanu, ki so nešteto "vicev" zbili na njem račun, posebno po veliki nesreči v 1. 1910, ko je burja prevrnila cel vlak. Razen tega se je zgodilo še polno dru gilí nesreč. Poleg drugega je bila ta proga silno pasivna, njen primanjkaj je znašal čez 3 miljone lir. Železnica turi ni odgovarjala današnjemu hitremu prometu. Njena hitrost je znašala komaj IS km. na uro. Proga je bila speljana s precej številnimi in hudimi ovinki. Veliko konkurenco so ji delali parniki, ki rabijo le 3 ure do Poreča medtem ko je železnica rabila celih 7 ur. Del proge bodo v bližnji bodočnosti uporabili za avtomobilsko cesto. Mesto železnice pa bo sedaj uvedena dobra in hitra avtobusna služba.
iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiHimiHimiiiiimitiiiilMiiifl
svoji k svojim!
Slov, Babica
Dipl. v Pragi 1. 1908 in v Bs. Airesu 1915, zdravi bolne ženske. — Sprejema porodnice v oskrbo z dežele in mesta. Sprejemu od 7. do 21., ol» nedeljah in praznikih pa do 20.
FILOMENA BENEŠ-BUKOVA
LIMA 1217
U. T. 23—3389
tlllllllllllllMIMIIIHHIIIIIIIIMIIII.IIIIIIlllllllKMIlllllllllllMlllllItlllll
Spominska cerkev v Addis Abebi, zgrajena v spomin Memeliku II., zmagovalcu nad Italijani 1896 leta pri Adui
Sprememba na bistriški občini
Bistriški ppdeštat Ognibene je podal ostavko na svoje mesto. Mož se je bil zavadil živeti na stroške občina-rjev, in sicer na prav udoben način, ter si je v razmeroma kratkem času naredil veliko premoženje. Kdorkoli je kaj rabil od občine, pa naj si je bila to še tako preprosta listina, je moral plačati podeštatu posebno "takso", ki je romala v njegov žop.
Nekateri . izmed pogumnejših obči-narjev so podeštata zatožili na reški prefekturi. Prefekt je Ognibeneju namignil, naj odstopi, pa je poskrbel, da je na njegovo mesto prišel bistriški notar dr. Ferdoni, ki ga naši ljudje prav dobro poznajo, pa ne za dobro.
In tako so prišli občinarji z dežja pod kap.
Obsodba zaradi pretepa
V gostilni "Pri Uršiču" v Bistrici, je pred meseci prišlo do spopada med tremi domačini in skupino italijanskih vojakov, med katerimi je bilo tudi nekaj podčastnikov. Pri mizi sta sedela, v družbi oženjenega domačina, mladeniča Milan Ogrizek in Anton Kopriva. Pa so jih vojaki začeli zafr-kovati in je prišlo celo tako daleč, da so domačinom vrgli z mize kozarce in steklenico.
Tedaj se je dvignil Milan Ogrizek, zgrabil za stolico ter začel udrihati na levo in desno. Vojakov je bilo dvanajst, pa ga niso mogli udržati posrečilo se je to šele karabinerjem, ki so pridrveli v gostilno. Ogrizka so pri jeli, zvezali ter odgnali v zapor.
Preiskava je pa dognala, da so vojaki izzivali ter da so oni odgovorni za incident. Podčastnike so degradirali, a tudi Ogrizek je bil kaznoval na dva dni zapora in 125 lir kazni.
* ti * ti * ti
* ti * ti
Smrtna kosa
Dne 23. avgusta je v-Gorici preminul Karel Čibej, notar v pokoju. Pokojni je bil doma iz Aidovščine, kjer je tudi nekaj časa izvrševal svoj poklic. Mnogo let je bil notar v Gorici, kjer je po novi ureditvi notariata v Julijski Krajini stopil v pokoj. Med našim ljudstvom je bil na goriškem širom znan kot zadnji slovenski notar v Gorici.	\
Par dni prej je v Ljubljani umrl njegov brat Pran Čibej, ravnatelj pisarne apelacijskega sodišča.
Smrt v valovih
Iz Novega Sada prihaja vest, da je pri kopanju v Donavi utonil primorski emigrant Bogomil Lupine, star 31 let, doma iz Šempolaja na Krasu. Po dovršenih srednješolskih študijah se je bil vpisal na tržaško trgovinsko lini verzo, a je moral v emigracijo ter je študije nadaljeval na zagrebški trgovinski visoki šoli. Obenem je bil u-služhen pri Davkariji, ki ga jo pred nedavnim premestila v Novi Sad. Tam ga je po žalostnem naključju doletela smrt v najboljših letih. N. v m. p.!
Poprava in uravnava ceste
Tržaški pokrajinski rektorat je skle nil uravnati in popraviti cesto, ki drži od Gorič pri Divači dalje v dolino Reke mimo Kamel j, Dolenjih in Gorenjih Vrun. Cesta ho 7 m široka, odpravijo se ovinki in zgradijo se črez Reko 4 novi mostovi. Cesta bo važna v vojaškem, zlasti pa prometno-turis-tičnem pogledu, ker je tam slovita škocjanska jama in gora Vremščica (1029 m) z zelo razšežnim razgledom. Ob tej priliki je rektorat votiral tudi prispevek 20.000 lir za zgodovinske preiskave.
Z ladje je pobegnil
Med mnogimi, ki so se morali na otoku Lastovu "prostovoljno" prijaviti za vojno proti Abesiniji, je bil tudi neki italijanski učitelj. Vkrcali so ga na ladjo, ki naj bi ga, skupno z drugimi, odpeljala v Trst, odkoder bi mo ral odpotovati v Eritrejo.
Ladja, na kateri se je učitelj nahajal, je pristala v Splitu. To priliko j» učitelj izrabil. Z vzklikom "Živela Jugoslavija!" je skočil na breg ter se zatekel k jugoslovanskim stražarjem. Njegovi varuhi so z ladje vpili za njim, pa ni nič pomagalo.
Teo Ventin
Dne 21. avgusta so v Gorici proslavljali obletnico smrti fašista in rene-gata Tea Ventina, ki je padel leta 1928 — Njegova smrt je dala takrat fašis-tam povod za ojačanje terorja na goriškem. Listi pišejo, da je Teo izvrševal zaupno službo v krogih goriških fašistov, ker pač pomeni, da je bil vohun.
Premestitve občinskih tajnikov
Po odredbi goriške prefektvire je bil občinski tajnik Benvenuto Gino premeščen iz Rihemberka v vipavski Sv. Križ, na njegovo mesto pa pride bivši občinski ,tajnik v Črničah Battistin Leonardo.
* ¥ # * # *
Dragi starši!.
Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu.
ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aire»)
NAROČITE
"Novi
★ ti ★ ti
SE NA
list"
* lir
I * WM
mn
'ISw
i*
■f
iü
Prodajalna jestvin in točilnica vina
BRATOV KURINČIC
Ul. Chiclana 3890, vocal Castro U. T. 01 (Corrales) 3G81 - Bs. As.
Naročila se sprejemajo tudi po telefonu. -Pripravni prostori za deljah • vhod za CASTRO 2206.
sestanke naših rojakov. - Ob ne-
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik en» sliko v barvah
MARKO RADALJ
Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 in 1407 D. Sud
Krojaški mojster
Dipl. v Buenos Airesu
Izdeluje obleke po najnovejšem kroju, iz najboljšega blaga ter po nizki ceni
JOSIP FAGANEL
Soliš 1235 (blizu Consti-tucióna) — U. T. 23-7902
Valerio Godina
konstrukter
zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in preuredbe v<s«h v rs! t
Velika izbera modernega mozaika
U. T, 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires
Italijanska mati se poslavlja od sina, ki odhaja v Afriko. Ali ga bo še klaj
vid ela?
BAR - RESTAVRACIJA "ZEPPELIN"
25 de MAYO 722 U.T. 31-3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. pc polnoči. Odprto podnevi in ponoči
Pivo iz sodov in v steklenicah. Quilines chop $ 0.25
Samo pristna pijača
Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju
KROJAČ
Izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanj«
MAKSIMILIJAN SAURIN
VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—1271
5348535353484823482353485323480100030248235323532300010002020102010101021553235348535348232353235353482323485323482348234823535353234823232348010100310101000100020148230101020200000102000001010001000201020201020002010202
48485323535348235353482353482323532348235323534848235323532348235323000200010100020202010023532301024823532348532348235348532301010001010101010223010201010223485353485353482348484823000231000100000002020001020201010000
Siru 4
Ji",
NOVI LIST

ŽENSKI KOTIČEK

SN
S
&


r/.
POGUMNA ABESINKA
Zanimivo življenje ima za seboj Voscero Manen, spretna vohunka v službi svoje domovine Etiopije, ki jo mnogi imenujejo "Abesinsko Mata Hari", spominjajoč na eno izmed najbolj spretnih nemških vohunk izza svetovne vojne.
Ime Voscero Manen ima v ušesih italijanske poročevalne službe v Mo-gadišju kaj neprijeten zvok. To ni nič čudnega, kajti Voscero Manen je naj-sprctnejša abesinska vohunka, ki je svoji domovini storila že neprecenljive usluge.
Voscero Manen je učenka proslu-lega mojstra angleške vohunske službe polkovnika Lawrencea. Bilo je 1. 191?., ko je deloval Intelligence Service v Abesiniji s polno paro, da bi po eni strani preprečil vsako zvezo te države s centralnimi silami, posebno s Turčijo, in da bi jo po drugi strani spravil na stran Antante. V kraljevi palači v Addis Abeba so se dogajale skrivnostne stvari, a niti naj bolj spretni agenti polkovnika Lawrencea niso bili sposobni, da bi o njih kaj zvedeli, kajti v deželi, ki so jo
strankarski boji spravili v zmešnjavo, je bil položaj vse drugačen in vse bolj zamotan nego v drugih orientalnih deželah. Tedaj je padlo oko polkovnika Lawrencea na mlado žensko iz Ambare, pravo lepotico s skoraj evropskimi potezami in z velikim jezikovnim znanjem. Lawrence jo je vzel v svojo šolo, v kratkem času ji je dal prvo nalogo, ki jo je izvršila z velikim uspehom. V nekoliko dneh je postala ljubavnica osebnega adjutanta mladega negusa Lidža Jeasuja in je imela prost vstop v kraljevo palačo. Adju-tant je bil vdan opiju in polkovnik Lawrence je znal mladi ženski preskrbeti dovolj tega mamila za dvorjana. Minilo je kotnai teden dni in Manen je prinesla polkovniku skrivno pogodbo, ki jo je bil negus sklenil s Tut'ki. Kratko potem je udaril Ras Ta fari, sedanji negus Haile Selasi na Lidž Jeasuja, ki je izgubil prestol in življenje. Voscero Manen pa je postala dvorna dama nove cesarice Zavdite, a po njeni smrti ji je sedanji negus naklonil bogato pokojnino.
Ko so se začele prve sovražnosti z italijanske strani, so jo spet poslali v službo. Bila je pri Ual Ualu v dneh ko so tam pokale letalske bombe in regljale strojnice. Preoblečena v bera-čico je stikala okrog italijanskih vojaških transportov in vrhovno poveljstvo v Addis Abebi je bilo vedno dobro poučeno, kaj se dogaja. Ponoči se je splazila skozi črto italijanskih
za
Nemoderno tekmovanje so imeli v Devenpcrtu, na Angleškem: Merili so
katera ima daljše lase
čet in je Abesincc opozorila, da pripravljajo sovražniki velik pohod proti njihovim četam. Abesinci so se pra-očasno umaknili in ušli uničenju. Italijani so zaman iskali v svojih rstah in v vrstah svojih pomočnikov domačinov vohuna, ki je bil Abesin-em načrt izdal.
Toda pogumna abesinska Mata Ha-i je storila še več. Abesinski vojaki so jo spremili po skrivnih poteh naivnost v italijansko ozemlje do Mo-gadišja. Tu so Italijanom zaigrali ko medijo, ki so ji ti ročno šli na lim. Italijanske straže so mahoma zagledale, da zasleduje četica Abesincev neko žensko. Nekoliko strelov in Abesinci so pobegnili, ženska, ki so Italijani smatrali za svojo agentko, pa se je "rešila" v italijanski tabor. Tu je zahtevala, naj jo povedejo takoj k komandantu, češ, da mu mora zaupati važne stvari. Tako je dospela v i-talijanski glavni stan. Nihče je ni o-sumil česa hudega, ona pa je iz najbližje bližine opazovala stvari, ki so bile važne. Ponoči je izginila in spet so bili v Arris Abeba v posesti važnega materiala.
V letošnjem marcu je izvršila eno svojih najdrznejših dejanj. Abesinci so se pogajali z Japonci glede sklenitve vojaške zveze.
Italijani so o tem nekaj zvedeli in jim je celo uspelo, da so dobili v roke izvirnik pogodbenega načrta. Seveda so njegov tekst takoj brzojavili v Rim, toda edino dokazilo, original načrta je moral biti še v Addis Abebi. Nihče ne ve, kako je Vosceri Manen i uspelo, da je dospela v poslopje italijanskega poslaništva in se polastila tega važ nega dokumenta, vsekako je bil še isti večer, ko so ga Italijani ukradli, spet v abesinskem vojnem ministrstvu. Za to dejanje je dobila Manen najvišji abesinski vojaški red, Etiopsko zvezdo, in veliko nagrado. Že prej je imela kot edina ženska Mene likovo kolajno.
Italijani so seveda poiskusili vse, da bi končali nevarno delovanje te ženske, toda doslej so bile vse njih zadevne akcije zaman. Nihče ne ve, kje je danes. Morda sedi mirno v Addis Abebi, morda pá je kje na neznanih stepali ali v govorju na seve ru in jugu, da ponese kakšnemu vazalu važno negusovo sporočilo, morda j<> tudi na videz nedolžna služkinja kakega italijanskega častnika v Eritreji ali v Somaliji in morda opazuje iz najbližje bližine glavni stan. Vsekako ima kakšno važno misijo in prej ali slej bo svet zopet slišal o njej.
Nohte si lažje ostrižeš, če jih držiš Prej nekoliko časa v mlačni vodi, da se omehčajo.
Tinine madeže, ki jih prinesejo o-troci iz šole na "guardapolvih", odstraniš najlažje na sledeči način: ma dež drgneš s kosom zrelega paradižnika, nato pa izpereš v mlačni vodi, brez sode.
Mrzlo goveje meso v omaki.
Meso, ki ostane opoldne, zreži na tanke rezine, ki jih stresi v skledo in jili polij s sledečo omako: za 1|4 kg govejega mesa sesekljaj šopek zelenega peteršilja, precej veliko čebulo, 2—3 kisle kumarice in če hočeš, tudi dva stroka česna, ki ga stlači s soljo. Prideni žlico gorčice, 2 žlici olja in kisa, popra in soli. Vse dobro zmešaj in primešaj mesu. Omako napravi vsaj dve uri pred večerjo, da se meso prepoji ž njo. Ako naložiš okoli mesa še par na trdo kuhanih, na krhlje zrezanih jajc, imaš izvrstno večerjo, ki se ji dobro poda še vsake vrete zelena ali mešana solata. Pečena mrzla teletina ali kuhan goveji gobec v o-maki je seveda še boljši nego goveje meso.
Riž z gobami.
Riž parimo na opraženi čebuli, dodamo nekoliko paradižnikove mezge, a pazimo, da riž ni razkuhan, nego je še lepo cel. Potem primešamo nekaj na listke zrezanih, s peteršiljem in maslom praženih gob, a previdno z vilicami, da riža ne zmečkamo. Preko tega vlijemo 3—4 raztepena jajca, osolimo. in postavimo za toliko časa v pečico, da se jajca strdijo. Na mizo damo posipano z nastrganim parmezanom.
Razposajenost pri otroku
Zdrav, živahen otrok je čestokrat divji, vsaj odrasli mislijo tako. In na vso moč se trudijo, da bi otroku izbili živahnost, razposajenost. A to nikakor ni potrebno, niti ni dobro. Saj ni tolika škoda, ako raztrga otrok v letu par čevljev, hlačk, nogavic, obleko več; glavno je, da živi, da je zdrav in se tega zdravlja veseli. Saj to je najboljši znak njegovega dobrega u-spevanja, potrdilo, da ga nič ne boli. Nezadovoljni, slabovoljni otroci so slabi učenci in pozneje niso dobri delavci. Taki ljudje niso z ničimer zadovoljni, niti s svojimi uspehi ne____
Otrok, ki je vedno prikovan h knjigi, mrzi učenje in vse, kar je okrog njega. Zato mu je treba dati prilike, da se razigra ter uteši svoj nemir in zadovolji svojo željo po igranju. Tak otrok se potem lažje uči, a kar je važ no: uči se z veseljem in ob knjigi ne bo mislil na igro, ker je je imel dovolj.
ZA KRATEK ČAS PREKOMORSKA POŠTA
V gledališču Ravnatelj: V dvorani ni niti petdeset oseb; najbolj bo, če odpovemo predstavo ter vrnemo ljudem denar.
Rlagajnik: To ni mogoče! Saj nisem prodal niti enega listka; vsi navzoč-ni imajo proste vstopnice.
Zdravila
—	Ali imate kaj zaupanja v zdravila?
—	Seveda. Mojemu bratu so mnogo pomagala.
—	Pa kakšno bolezen je imel?
—	Nobene. On namreč zdravila pro daja, ker je lekarnar.
V gostilni
Prvi gost: Jaz sem se že naveličal jesti vsak dan po gostilnah. Drugi gost: Pa se torej poročite! Prvi gost: Sem že poročen.
Dobro se razumeta
Ona: Nisem našla v zakonu onega, kar sem iskala.
On: Jaz pa v zakonu nisem iskal onega, kar sem našel.
---i_
Iz Evrope dospejo
13. Cabo Sto. Tome
15. Mte. Pascoal in Campana
17.	Cap Arcona
18.	A. Star, H. Monarch in Formose
Proti Evropi odplovejo
15.	Avila Star
16.	Alianza
17.	Campana in II. Patriot
18.	Cap Norte
VREDNOST DENARJA
KROJAČNICA
P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom
Rueños Aires, Rillinghurst 271 dpt. 2
(višina ulice Cangallo 3500)
Slovenska gostilna
"Pri veselem Štajercu"
Domača prvovrstna kuhinja in dobra pijača ter najboljše pivo po zmernih cenah. — VELIK PLESNI SALON. Vsako nedeljo svira slovenska godba za ples. Kroglišče in kegljišče pod streho — ZBIRALIŠČE ROJAKOV —
Za obisk so vljudno priporoča
*
ŠTEFAN CELEC
Man. Estévez 499 — Avellaneda
100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 100 mark
1 funt št. 100 fr. frankov 100 čsl. kron 100 dolarjev
8.60 30.20 71.50
i u).r>o
18.35 2-4.50 15,40 371."
KR0JAČN1CAIN TRGOVINA
"MOZETIČ"
MODAS "WILMA"
Nudimo cenj odjismal-
kam veliko izbero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij.
Izdelujemo fine in navadne obleke. — Cene zmerne. PRINČIČ & KUKANJA 1468 Rivera 1476
Osorio 5025 — Bs. Aires (Paterna"
"TIVOLI" Baí
Zbirališče jugoslov. pomorščakov. "" Prvovrstni orkester. — Menjava»ie denarja po dnevnem tečaju. — Govof
se slovensko in hrvatsko. — l!2 lit*"
i
piva: 0.30. — Črna kava: 0.20 Priporoča se lastnik: S P O N Z A
25 de Mavo 666
MALI OGLASI
KDOR ŽELI spoznati samega seb<!'
svoje hibe in sposobnosti, svoj zn* svoje doboče in preteklo življenje, •« obrne na priznanega grafologa. .n Zadostuje napisati lastnoročno i"1® Ar priimek, dan, mesec in leto rojstva 1 poslati v pismu en peso na nas o« GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, * Aires. — Pišete lahko v svojem n"13'?^, skem ali pa v kakem drugem ¡oz'*"
DR. MIGUEL F. VAQUER
Zdravnik bolnišnic Rawson in Sal® lerry. — Clínica General de Ni^Jj Tinogasta 5744	UT. Liniers
NAZNANILO. Sporočam, da se® ' preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, * kor doslej, razpolagala vedno le t nesljivo dobrimi službami za matrUJ. nios, služkinje, sobarice itd. CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre ® Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 35
ALEXANDER DUMAS:
SULTANETA -KANOVA HČERKA
Kozak je omahnil brez najmanjšega vzdihljaja.
Njegov tovariš se niti prebudil ni; reči hočemo, da je iz objema sna pre šel v objem smrti, ne da bi se bil sploh zavedel.
Hribovci so izdrli drog ter ga obenem s sodem vrgli v reko.
Na tistem mestu je šel čre». reko in vpadcl ostali večji del ekspedicije.
•Vpad se je popolnoma posrečil ter je uspel tako, da bolje ni mogel --Vsak kmet, ki se je upiral, jo bil ta koj usmrčen, in oni, ki niso utegn li skriti se ali pa pobegniti, so postali ujetniki, in sicer ženske in moški.
Kabardijci so plenili po hišah ter odnašali, kar ni bilo pretežkega; niso pa zažigali vasi, ne pustošili polj, niti uničevali vinogradov.
"Počem uničevati Božje darove in človeško delo? Tako delajo tolovaji, ne pa plemeniti hribovci", so razlagali.
Tekom ene ure in tri verste naokoli je bilo za kmete že vse končano; končano; končalo pa se ni za roparje. Na opozorilo nekega pastirja, ki so ga 'Kabardijci sicer ubili, vendar pa pre-kasno, je bil dan alarm na vsej črti.
Okrog prostih konjev, ki so bili razkropljeni po stepi, so možje stvo-rili velik krog, in ko so bili konji zbrani, se je postavil na čelo njihovemu krdelu čečki jezdec, ki je pognal svojega iskrenega žrebca v galop.
Konji so zarezgetali, dvignili repe, otresli grive ter začeli drveti za jezdecem, ki jih je vodil proti Tereku med dvema kozaškima postojankama, skočil s svojim žrebcem v reko, pri čemer so ga posnemali vsi konji, ki so drveli za njim.
Kozaki niso videli drugega nego drveče konje, ki so planili mimo kakor pošasti, in drugega nego šumenje vode, ko so konji skakali vanjo.
VII.
Ob prvih solčnih žarkih je megla izginila ter odkrila sliko, ki je bila veličastna in grozna obenem.
Nepregledna vrsta jezdecev se je vra čala v gore ter vlekla s sabo veliko število jetnikov, privezanih ob streme na, sedla ali ob konjske repe; vsi so imeli roke zvezane ter so svoje solze in svoje vzdihe mešali z zmagoslavni mi vzkliki onih, kateri so jih bili zajeli; pod težo plena, in ker so >jih o-virale črede zaplenjene živine, so se vpadniki počasi vračali proti Tereku; na čelu in oh straneh so jezdili, žareči od veselja, vojvode, plemenitaši in naj bolj izurjeni jahači.
V daljavi so se od vseh strani začeli pojavljati kozaki "stražne linije", skrivajoč se za drevesi in grmi.
("'.eči so se razpršili v male skupine ter začeli boj; in dočim so na levi in desni pokale puške, je prednja straža hribovcev gnala dalje številne črede ter j i 11 tudi prignala na drugo stran reke.
Iznenada se je pri zadnji straži dvignil velik oblak prahu: šeststo hribov cev, katerim sta poveljevala Džem-bulat in Amrnalat beg, je zaokrenilo svoje konje ter se postavilo Rusom po robu, z namenom, da omogočijo svojim prehod Tereka.
Brez reda in z velikim vpitjem se je šest sto hribovcev zagnalo proti kozakom. Niso zgrabili za puške, ki so jih nosili na hrbtu počez, in tudi svojih sabelj niso potegnili iz nožnic; znano je, da čeči do zadnjega hipa ne zgrabijo za orožje, šele ko so se nahajali kakšnih dvajset korakov daleč od sovražnikov, so nastavili puške in sprožili; takoj nato so vrgli preko ramen ter potegnili iz nožnic svoje meče.
Kozaki so sicer odgovorili hribovcem z živalnim streljanjem, takoj nato pa so obrnili konje ter pobegnili.
Gnani od svoje bojevitosti, so hribovci začeli zasledovati bežeče koza-ke do gozda, kjer so čakali v zasedi lovci 43. linijskega polka, ki so se razvrstili ter otvorili ogenj na čeče, kateri so zaman poskakali s konj, si prizadevali, da bi vdrli v goščavo ter napadli Ruse s strani in od zadaj, zakaj v tistem hipu so zečeli grmeti
topovi.
Ruscm je poveljeval Kocarev, ki so se ga Čeči hudo bali ter je bil med njimi splošno znan radi svojega poguma.
Od tistega trenutka dalje že ni bilo več nobenega dvoma o tem, na čigavi strani bo zmaga.
Tri zaporedne artiljerijske salve so razkropile hribovce, kateri so začeli bežati proti Tereku, kjer je bila v zasedi druga baterija, ki je bila usmerila svoje topove v Terekovo strugd in je otvorila svoj strašni brzi ogenj.
Ob vsakem strelu se je zgrudilo v reko mnogo smrtnoranjenih konj, ki si vlekli s seboj ter potapljali jezdece.
Terek, rdeč od krvi, je sprejemal v svoje valove prijatelje in neprijatelje — gnal je proti morju ljudi in živali, mrtve in žive.
Džembulat in Amrnalat beg sta se bila ustavila zadaj s približno sto jezdeci, ker sta hotela braniti umik; kakor leva sta se zaganjala v Ruse, ki so se bližali preveč, ali pa v kozake, takoj nato pa sta se spet približevala svojim ter jih vzpodbujala z besedo in dejanjem.
Zadnja sta prebredla Terek Amrnalat beg in Džembulat; ko sta prispela na drugi breg, sta skočila s konja ter se pripravila, da basta s streljanjem ovirala Ruse, ki so se na videz pripravljali, da tudi prebredejo reko.
Nekoliko nižje od bojišča j bil pa
medtem prešel Terek velik oddelek kozakov ter se razvrstil med reko in hribovjem; šele tedaj je' z veselim zmagoslavnim vzklikanjem opozoril nase.
Amrnalat beg se je ozrl na vse strani, razumel je položaj, pa je Dejal Džembulatu;
"Končano je. Ti stori, kakor se ti zdi; mene pa Rusi ne vjainejo živega: raje umrcin od krogle, nego na veša-lih!"
"Ali meniš, da so moje roke ustva njene za verige? Alah naj bo z menoj! Rusi se lahko polaste mojega telesa, moja duša pa je ncumrjiVa in nedotakljiva."
Džembulat je spet zahajal konja, se dvignil v stremenih ter z mogočnim glasom nagovoril svoje ljudi:
"Bratje, sreča nam je obrnila hrbet, vendar pa - še imamo orožje v rokah! Rusom moramo drago prodati svoja življenja! Zmaga ne pritiče onemu, ki se polasti bojišča, marveč tistemu, ki se ovenča s slavo; in slava pripada onemu, ki gre raje v smrt nego v ujetništvo!"
"V smrt! V'smrt!", so soglasno vpili njegovi tovariši.
"In z nami naj poginejo tudi naši pridni konji ter naj nam še po smrti bodo v zaščito!", je dejal Džembulat, skočil s konja ter dal zgled: vzel je bodalo ter ga zasadil konju v vrat.
Hribovci so storili prav tako ter so začeli nato izzivati Ruse.
Konjska trupla so tvorila širok k1 okrog Čečov, ki so se poskrili za ter nastavili puške. Ko so kozaki videli, da se hribov
pripravljajo na strahovit boj, so odločni obstali in niso vedeli, ali ono obupane može napadejo ali
JlC a») „e.
Tišino je tedaj prekinil glas ga čeča, ki je začel peti svojo sril1 no pesem. Njegov glas je bil tako miren,
t»"0
s»'
močan in čist, da so Rusi mogli šati celo pesem, od prve do zadnje sede.
Veličastnost prizora, ki se jo oi"f'
vplivala na kozake in lovce, da so s P0'
tis"
ljivo poslušali ono smrtno pesem '
dvesto hrabrih mož, končno pa s°
"tfu"
dano znamenje zagnali strasen
>ovoril¡ '
val pred njihovimi očmi, je ta'ko
ra!", na katerega so ("'.eči odgov grobnim molkom.
Rusi so se začeli približevati; v se nahajali kakšnih dvajset l'01'1
»o
ti
le
daleč od svojih sovražnikov, so ^
skočili na noge, nastavili pušk® 111
da1
povelje "Streljaj!"', ki sta ga
Džembulat. in Amrnalat beg, se je
ril ognjen Okrog obkoljenih, kate ^
sprožitvi strelov vrgli stran svoje
ke, zagnali svoj bojni krik tP1 ^
v desnico sabljo, v levico-P»
žar.	vj
.... l/pVfl
Tri krat so Rusi naskočili ^
zid in prav toliko krat so &
mora"
umakniti, dokler se niso <' zbrali ter napeli vse svoje
četrti sil®-
Kf
r»t
L.
IZDAJA: KoMorcij "Norega lista"
UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.