URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 26 Ljubljana, petek 5. novembra 1976 Cena 12 dinarjev Leto XXXIII 1166 Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je pod predsedstvom sodnika Rika Kolenca, ki nadomešča predsednika in sodnikov dr. Viktorja Damjana, dr. Josipa Globevnika, Marjana Jenka, Tineta Remškarja, Franca Simoniča, dr. Majde Strobl in Olge Vrabič v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, sporazuma o delitvi osebnih dohodkov in terenskih dodatkov, pravilnika o obveznostih delavcev v združenem delu delovne organizacije Gozdno gospodarstvo Postojna in 1. odstavka 101. člena ter 105. člena samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo Gozdno gospodarstvo Postojna po javni obravnavi dne 12. oktobra 1976 ' odločilo: Razveljavijo se samoupravni splošni akti delovne organizacije Gozdno gospodarstvo Postojna: — samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu iz leta 1974; — sporazum o delitvi osebnih dohodkov in terenskih dodatkov iz leta 1974; — pravilnik o obveznostih delavcev v združenem delu iz leta 1974: — določba 1. odstavka 101. člena in 108. člena samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno ‘organizacijo Gozdno gospodarstvo Postojna, sklenjenega leta 1973 z dopolnitvami iz leta 1975. Obrazložitev 1) Sodišče združenega dela v Postojni je s predlogom po 4. točki 2. odstavka 411. člena ustave SR Slovenije začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti uvodnega dela in členov 57, 122 in 123 samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu delovne organizacije Gozdno gospodarstvo Postojna iz leta 1974 ter uvodnega dela in členov 17, 18 in 22 sporazuma o delitvi osebnih dohodkov in terenskih dodatkov iste delovne organizacije iz leta 1974. Predlagatelj predvsem uveljavlja, da sta bila navedena sporazuma sklenjena v nasprotju z določbo 5. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73 — v nadaljnjem besedilu; zvezni zakon). Iz uvodnega dela in členov 122 in 123 samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu je razvidno, da so ga sprejeli delavci po opravljeni javni.razpravi na zborih devetih temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb v marcu in aprilu 1974 in dopolnili v decembru 1974 ter da se uporablja od dneva, ko ga dokončno sprejmejo delovne skupnosti vseh temeljnih organizacij in skupnih služb. Iz uvodnega dela sporazuma o delitvi osebnih dohodkov in terenskih dodatkov izhaja, da so ga sprejeli delavski sveti devetih temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb na svojih sejah v maju 1974. V 62. členu tega sporazuma je določeno, da ga je mogoče spremeniti le na način, ki je določen za sprejem sporazuma. >2) V zvezi s postopkom, začetim s predlogom sodišča združenega dela v Postojni, je ustavno sodišče samo začelo tudi postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 1. odstavka 101. člena in 105. člena samoupravnega sporazuma v združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo Gozdno gospodarstvo Postojna iz decembra 1973 z dopolnitvami iz marca 1975. V 1. odstavku 101. člena tega samoupravnega sporazuma je določeno, da »TOZD soglašajo, da bodo skupno in na enak način uredile in reševale vprašanja medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu«. Določba 105. člena istega samoupravnega sporazuma pa se glasi, da »bodo v skladu z določbami tega sporazuma združene TOZD s posebnim sporazumom podrobneje skupno uredile pravice delavcev in njihove dolžnosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu«. i Na podlagi navedenih določb samoupravnega sporazuma o združitvi so temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije Gozdno gospodarstvo Postojna po opravljeni javni razpravi na zborih delavcev v devetih temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb sprejele skupni pravilnik o obveznostih delavcev v združenem delu. Po določbi 134. člena pravilnika se šteje, da je pravilnik sklenjen, kadar dve tretjini vseh delavcev v vsaki temeljni organizaciji pismeno izjavita, da se strinjata s pravicami in obveznostmi, ki so določene v predlogu pravilnika. Ta samoupravni splošni akt je bil torej sprejet kot skupni pravilnik vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb na ravni delovne organizacije. V 135. členu določa, da je lahko spremenjen le na enak način in po enakem postopku, kot je bil sprejet. Ustavno sodišče je zato samo začelo tudi postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o obveznostih delavcev v združenem delu. 3) Po določbah 4. in 5. člena zveznega zakona delavci samoupravne sporazume, s katerimi urejajo pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu, sklenejo v temčljnih organizacijah združenega dela. Po 7. členu zveznega zakona se lahko s samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo ali s posebnim samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije, enotno uredijo vprašanja skupnega pomena iz medsebojnih razmerij v združenem delu. Delavci v temeljni organizaciji odločijo, katera so ta vprašanja, pri čemer mora biti upoštevano ustavno načelo, da je temeljna organizacija združenega dela osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega polo- zaja odstavek 16. ćlena ostave SR Slovenije). Zato ne morejo odločiti, da so vsa vprašanja iz medsebojnih razmerij v združenem delu skupnega pomena in da se urejajo s skupnim samoupravnim sporazumom na ravni delovne organizacije. Po določbah spornih samoupravnih splošnih aktov ne morejo delavci v posamezni temeljni organizaciji sc.nostojno spremeniti ali dopolniti samoupravnega splošnega akta, temveč lahko to storijo le po enakem postopku, kot je določen za njegov sprejem, to je le ob enaki odločitvi delavcev v vseh drugih temeljnih organizacijah združenega dela (123. člen samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, 62. člen sporazuma o delitvi osebnih dohodkov in terenskih dodatkov in 135. člen pravilnika o obveznostih delavcev). S tem je očitno omejena neodtujljiva pravica delavcev, da pri delu z družbenimi sredstvi odločajo o svojem delu in o rezultatih svojega dela v temeljni organizaciji združenega dela kot osnovni obliki združenega dela (osmi odstavek III. točke temeljnih načel ustave SR Slovenije). Iz povedanega izhaja, da določbi 1. odstavka 101. člena in 105. člena samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo Gozdno gospodarstvo Postojna kot tudi na tej osnovi sprejeti skupni samoupravni splošni akti, ki so navedeni v izreku odločbe, niso v skladu z osmim odstavkom III. točke temeljnih načel in z drugim odstavkom 16. člena ustave SR Slovenije in so v nasprotju s 4., 5. in 7. členom zveznega zakona. Skupni sporazum o delitvi osebnih dohodkov in terenskih dodatkov so sprejeli delavski sveti temeljnih organizacij, medtem ko po ustavi in zakonu delitev osebnih dohodkov urejajo delavci neposredno in enakopravno v temeljni organizaciji združenega dela s samoupravnim sporazumom. Ustavno sodišče v tej zvezi ugotavlja, da so s sporazumom o delitvi osebnih dohodkov in terenskih dodatkov kršene poleg zgoraj na-. edenih določb ustave SR Slovenije in zveznega zakona tudi določbe 23. člena ustave SR Slovenije in 1. člena zveznega zakona ter 1. in 41. člena republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18/74). 4) Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče, upoštevajoč vse okoliščine iz 23. člena zakona 26. seji zbora združenega dela dne 28. oktobra 1976 in na 26. seji zbora občin dne 28. oktbbra 1976 sprejela SKLEP 0 soglasju za organizacijo tečajev za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni za osebe, zaposlene v proizvodnji ali v prometu z živili 1 Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje za organizacijo tečajev za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni za osebe, zaposlene v proizvodnji ali v prometu ž živili Delavski univerzi Boris Kidrič, Ljubljana, Miklošičeva 26 in Zavodu za tehnično izobraževanje, Ljubljana, Lep pot 6. 2 * Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 652/preds.-76 Ljubljana,, dne 28. oktobra 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. CELJE 1173. Oddelek za gradbene, gospodarske ih splošne zadeve občine Celje izdaja na podlagi drugega odstavka 1 člena odloka o obveznem odlašanju in odvozu smeti in odpadkov (Uradni list SRS. št. 19/75) v soglasju s sanitarno inšpekcijo občine Celje ODREDBO o dopolnitvi odredbe o mejah območja, kjer je obvezen odvoz smeti 1. člen V odredbi o mejah območja, kjer je obvezen odvoz smeti (Uradni list SRS, št. 22/73) se za 6. členom doda nov 6a člen, ki se glasi: Na območjih, naštetih v 2. do 6. členu te odredbe ni odvoz smeti obvezen za kmetijske proizvajalce, ki imajo zgrajeno dvodelno, nepropustno in pokrito sme-tiščno jamo ter uporabljajo smeti iz jame za kompostiranje ali gnojilo v skladu s sanitarno-higienskimi predpisi. 2. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi ,v Uradnem listu SRS St. 352-11/73-5 Načelnik oddelka za gradbene, gospodarske in splošne zadeve ' Drago Čuček, dipl. kom. inž. 1. r. GROSUPLJE 1174. Na podlagi tretjega odstavka 11. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, 8-57/74) in 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje je skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje na svoj seji dne 7. aprila 1976 sprejela STATUT samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost), ki je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Grosuplje, je samoupravna interesna stanovanjska skupnost, v kateri delovni ljudje in občani kot stanovalci in kot pričakovale! stanovanj v skladu z zakonom, drugimi predpisi, samoupravnim sporazumom ter s tem statutom po načelih vzajemnosti in solidarnosti organizirano uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji. 2. člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti so: 1. delovni ljudje v združenem delu. ki za stanovanjsko graditev izločajo del dohodka oziroma del sredstev, s katerimi samostojno razpolagajo, preko temeljnih in drugih organizacij združenega dela; 2. delovni ljudje na delu pri občanu, ki opravlja samostojno dejavnost in vplačujejo del dohodka v solidarnostni stanovanjski sklad, preko občinskega sveta sindikata storitvene dejavnosti v Grosupljem; 3. imetniki stanovanjske pravice in etažni lastniki stanovanj v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini preko naslednjih zborov stanovalcev v krajevnih skupnostih: Grosuplje, Ivančna gorica, Dobrepolje, Smarje-Sap, Šentvid pri Stični in Višnja gora. 4. imetniki pravice uporabe na stanovanjih v družbeni lastnini in imetniki pravice uporabe na poslovnih prostorih v stanovanjski hiši v družbeni lastnini. 5. občani, ki namensko varčujejo za stanovanje preko zbora varčevalcev v Ljubljanski banki, podružnici za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. 3. člen Stanovanjska skupnost je pravna oseba. 4. člen Ime stanovanjske skupnosti je: samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje. Sedež stanovanjske skupnosti je v Grosupljem, Adamičeva 15. Stanovanjska skupnost ima svojo štampiljko okrogle oblike z besedilom: »Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje«. 5. člen Statut stanovanjske skupnosti določa: — organizacijo in upravljanje stanovanjske skupnosti; — organe upravljanja in njihovo delovno področje; — način sprejemanja splošnih aktov in sklepov pristojnih samoupravnih organov; — naloge in pooblastila delavcev, ki opravljajo strokovne zadeve za stanovanjsko skupnost; — financiranje in finančno poslovanje stanovanjske skupnosti. II. SAMOUPRAVNI ORGANI STANOVANJSKE SKUPNOSTI 6. člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti si s tem statutom in drugimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti določajo takšno organizacijo stanovanjske skupnosti, ki jim zagotavlja najbolj neposredno udeležb« pri upravljanju stanovanjske skupnosti in pri Vodenji stanovanjske politike v občini. 7. člen Organi upravljanja stanovanjske skupnosti so: 1. skupščina stanovanjske skupnosti; 2. izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti; 3. poravnalni svet stanovanjske skupnosti; 4. komisija za samoupravno kontrolo. Za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti lahko skupščina stanovanjske skupnosti izvoli stalne in začasne komisije stanovanjske skupnosti. a) Skupščina stanovanjske skupnosti 8. člen Skupščina stanovanjske skupnosti ja naj višji samoupravni organ te skupnosti, ki jo sestavljajo izvd- Ijeni delegati ustanoviteljev tako kot to določa samoupravni sporazum o ustanovitvi stanovanjske skupnosti. Skupščina šteje 33 do 37 članov. Skupščino stanovanjske skupnosti izvolijo: / 1. samoupravna enota za graditev stanovanj 9 delegatov, od teh 1 delegata, ki ga je delegirala poslovna enota banke, ki kreditira stanovanjsko graditev; 2. samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini 9 delegatov, od teh 1 delegata, ki so ga delegirali vlagatelji poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini; 3. samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu 13 delegatov, od teh: — 1 delegata, ki ga je delegiral občinski odbor ZB NOV, — 1 delegata, ki ga je delegirala občinska konferenca zveze mladine Slovenije, — 1 delegata, ki so ga delegirala društva upokojencev in invalidov, — 1 delegata občinska konferenca SZDL Grosuplje, — 1 delegata občinska konferenca ZKS Grosuplje; 4. samoupravna komunalna skupnost oziroma Komunalni sklad občine 2 delegata. 9. člen Ustanovitelji oz. v tem statutu določena volilna telesa lahko izvolijo izmed sebe stalne delegacije zaradi delegiranja delegatov na seje skupščine stanovanjske skupnosti oz. zbore delegatov samoupravnih enot pri obravnavanju zadev iz pristojnosti skupščine stanovanjske skupnosti oz. zborov delegatov samoupravnih enot ali zaradi določanja smernic za delo delegatov. Če ustanovitelji izvolijo stalne delegacije, delegirajo delegacije na vsako sejo skupščine izmed sebe toliko delegatov, kot je določeno v tem statutu za posamezen zbor delegatov samoupravne enote oz. skupščino stanovanjske skupnosti. Vsakemu delegatu se izda za seio poverilnica. Če ustanovitelji ne izvolijo izmed sebe stalnih delegacij, izvolijo določeno število' stalnih delegatov za delo na sejah zborov delegatov samoupravnih enot oziroma skupščine stanovanjske skupnosti. 10. člen Delegati so dolžni poročati stalni delegaciji oziroma telesu, ki jih je delegiralo o stališčih, ko so jih zastopali na seji, in o sprejetih sklepih in odločitvah skupščine. Način delegiranja delegatov v zbore delegatov samoupravnih enot oziroma skupščino stanovanjske skupnosti in v dntga njena telesa ter način njihovega odpoklica določajo ustanovitelji v svojem statutu oziroma v drugem splošnem aktu. Mandatna doba delegatov oziroma članov delegacij traja štiri leta. 11. člen Skupščina stanovanjske skupnosti dela na svojih sejah. i Skupščina stanovanjske skupnosti zaseda po potrebi. najmanj pa dvakrat letno. Seje skupščine stanovanjske skupnosti sklicuje in vodi predsednik stanovanjske skupnosti. Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti je dolžan sklicati sejo skupščine: 1. če to predlaga katera izmed samoupravnih enot stanovanjske skupnosti ali izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti; 2. če sklicanje seje skupščine predlaga občinska skupščina; 3. če sklicanje skupščine predlaga najmanj ena tretjina delegatov skupščine stanovanjske skupnosti. Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti je dolžan v primerih iz prejšnjega odstavka sklicati sejo najpozneje v 30 dneh po prejemu predloga za sklic seje skupščine. Po tem roku lahko skličg sejo skupščine stanovanjske skupnosti vsak predlagatelj iz prejšnjega odstavka. 12. člen Sejo skupščine stanovanjske skupnosti pripravi predsednik skupščine ob sodelovanju s strokovno službo stanovanjske skupnosti. Vabilo za sejo skupščine morajo dobiti vsi delegati najmanj osem dni pred dnem, ki je določen za sejo. Skupaj z vabilom se dostavi delegatom tudi predlog dnevnega reda in ustrezno gradivo k vprašanjem, ki so predlagana za dnevni red, ter zapisnik prejšnje seje, če delegatom ni bil poslan že prej. 13. člen Seja skupščine stanovanjske skupnosti je sklepčna, če je navzoča najmanj polovica delegatov. Skupščina odloča na seji z večino glasov navzočih delegatov. Za sprejem statuta stanovanjske skupnosti ter za izvolitev predsednika skupščine stanovanjske skupnosti, je potrebno, da je za sprejem oziroma izvolitev glasovala najmanj dvotretjinska večina vseh delegatov skupščine. Skupščina lahko odloči, da je v določenih primerih za sprejem njene odločitve potrebna dvotretjinska večina. O seji skupščine stanovanjske skupnosti se vodi zapisnik. 14. člen Skupščina stanovanjske skupnosti razpiše volitve delegatov v skupščino stanovanjske skupnosti najmanj dva meseca pred potekom mandatne dobe. b) Izvršilni odbor skupščine 15. člen Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti sestavljajo delegati iz vsakega interesnega področja stanovanjske skupnosti in šteje 7 članov. Člane izvršilnega odbora izvoli skupščina stanovanjske skupnosti na svoji prvi seji. 16. člen Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti predstavlja in njegovo delo vodi predsednik izvršilnega odbora, ki ga izvoli izvršilni odbor izmed svojih članov. Mandatna doba predsednika in članov izvršilnega odbora traja štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana izvršilnega odbora skupščine. 17. člen Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti: — izvaja politiko in druge odločitve ter sklepe skupščine stanovanjske skupnosti in zborov delegatov samoupravnih enot; — izvaja samoupravne sporazume in družbene dogovore, programe stanovanjske skupnosti ter druge splošne akte, ki jih sprejema skupščina stanovanjske skupnosti ter zbori delegatov samoupravnih enot; — usklajuje delo vseh samoupravnih organov v stanovanjski skupnosti; — pripravlja predloge za seje skupščine stanovanjske skupnosti in zborov delegatov samoupravnih enot; — usmerja delo strokovne službe stanovanjske skupnosti; — pripravlja osnutke splošnih aktov in sklepov ter jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini stanovanjske skupnosti in zborom delegatov samoupravnih enot; — opravlja druge naloge iz pristojnosti stanovanjske skupnosti, če ni z zakonom, s tem statutom ali drugim aktom določena pristojnost drugega organa; — naroča zazidalne načrte za območja, namenjena za družbeno stanovanjsko gradnjo ter daje mnenja k zazidalnim načrtom za stanovanjska območja, ki jih ‘predlagajo v sprejem občinski skupščini drugi naročniki: — organizira strokovno nadzorstvo nad gradnjo stanovanj, ki se izvaja v okviru družbeno usmerjene gradnje stanovanj z udeležbo sredstev stanovanjske skupnosti. 18. člen Izvršilni odbor skupščine dela na svojih sejah. Seje izvršilnega odbora sklicuje in vodi predsednik izvršilnega odbora. Sejo skliče na lastno pobudo, mora pa jo sklicati, če to zahteva predsednik skupščine stanovanjske skupnosti, predsednik zbora delegatov katerekoli samoupravne enote stanovanjske skupnosti ali predsednik komisije za samoupravno kontro- lo. Sejo izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti pripravi predsednik izvršilnega odbora ob sodelovanju s strokovno službo stanovanjske skupnosti. Vabila in gradiva za sejo izvršilnega odbora morajo dobiti vsi člani najmanj tri dni pred sejo. Na seji izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti se vodi zapisnik. 19. člen Seja izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti je sklepčna, če je navzoča najmanj polovica članov izvršilnega odbora; na seji odloča izvršilni odbor z večino glasov navzočih članov. c) Predsednik skupščine 20. člen Predsednika skupščine stanovanjske skupnosti izvoli skupščina stanovanjske skupnosti. Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti predstavlja stanovanjsko skupnost, sklicuje in vodi seje skupščine stanovanjske skupnosti, neposredno izvaja odločitve in sklepe skupščine stanovanjske skupnosti ter opravlja druge zadeve, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in ta statut. Mandatna doba predsednika skupščine stanovanjske skupnosti traja štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za predsednika skupščine stanovanjske skupnosti. V odsotnosti predsednika skupščine stanovanjske skupnosti opravlja nalogo predsednika skupščine njegov namestnik. Namestnika predsednika skupščine stanovanjske skupnosti izvoli skupščina stanovanjske skupnosti. č) Poravnalni svet 21. člen Poravnalni svet stanovanjske skupnosti posreduje pri sporazumnem reševanju sporov med posameznimi samoupravnimi enotami stanovanjske skupnosti ter med temi enotami in ustanovitelji. Poravnalni svet je stalen organ stanovanjske skupnosti in deluje v sestavi treh čanov; člani imajo namestnike. Člane in namestnike poravnalnega sveta izvoli skupščina stanovanjske skupnosti. Delo poravnalnega sveta se natančneje določi s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti v skladu s predpisi o poravnalnih svetih. Mandatna doba članov poravnalnega sveta je 4 leta. d) Komisija za samoupravno kontrolo 22. člen Uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic, izhajajočih iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, uveljavljajo ustanovitelji po komisiji za samoupravno kontrolo. Komisija za samoupravno kontrolo nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in tega statuta ter drugih samoupravnih aktov stanovanjske skupnosti, izvajanje sklepov organov upravljanja in poslovodskih organov stanovanjske skupnosti in njenih samoupravnih enot ter skladnost teh aktov in sklepov s pravicami in dolžnostmi ustanoviteljev; nadzira ali odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in razpolagajo z njimi ter uresničujejo tudi druge samoupravne pravice, dolžnosti in interese delovnih ljudi, združenih v stanovanjski skupnosti. Komisija iz prejšnjega odstavka ima pravico in dolžnost, da z ugotovljenimi pojavi seznanja ustanovitelje, organe upravljanja in strokovno službo stanovanjske skupnosti ter daje mnenja za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. 23. člen Komisija za samoupravno kontrolo je stalen organ stanovanjske skupnosti in deluje v sestavi treh članov, člani imajo namestnike. Člane in namestnike komisije izvoli in odpokliče skupščina stanovanjske skupnosti. e) Stalne in začasne komisije stanovanjske skupnosti 24. člen Skupščina stanovanjske skupnosti lahko ustanovi stalne in začasne komisije z nalogo, da pripravljajo poročila in podobne elaborate za potrebe organov upravljanja stanovanjske skupnosti ali z nalogo, da spremljajo in proučujejo določena vprašanja z delovnega področja stanovanjske skupnosti. Skupščina stanovanjske skupnosti oziroma po njenem pooblastilu izvršilni odbor skupščine določi število članov posamezne komisije, imenuje predsednika in člane komisije in določi njeno delovno področje. III. ORGANIZACIJA STANOVANJSKE SKUPNOSTI 25. člen Delovni ljudje in občani uresničujejo v okviru stanovanjske skupnosti svoje specifične interese v samoupravnih enotah stanovanjske skupnosti za področja: — graditve stanovanj; — gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini; — družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Vsako samoupravno enoto predstavlja zbor delegatov, ki ga oblikujejo delavci v združenem delu, občani in drugi ustanovitelji tako, da delegirajo vanj svoje delegate v skladu s tem statutom. Samoupravna enota samostojno izvršuje pravice in dolžnosti določene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, s tem statutom in drugimi predpisi ali akti stanovanjske skupnosti (pravilniki). Vsaka samoupravna enota ima lahko svoj statut. 26. člen Zbor delegatov je naj višji samoupravni organ samoupravne enote iz prejšnjega člena. Seja zbora delegatov je sklepčna, če je navzočih najmanj polovica delegatov. Zbor delegatov odloča na seji praviloma z večino glasov navzočih delegatov. Glasuje se praviloma javno z dviganjem rok. 27. člen Zbori delegatov samoupravnih enot lahko imenujejo za proučevanje posameznih vprašanj in izdelavo predlogov strokovne komisije. 28. člen Zbor delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj šteje 13 članov, ki jih izvolijo: — delovni ljudje v združenem delu, ter drugih organizacijah in državnih organih, ki so vlagatelji sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve, združenih na podlagi družbenega dogovora — 10 delegatov; — poslovna enota banke, ki kreditira stanovanjsko graditev — 1 delegata; — Skunščina občine Grosuplje — 1 delegata; — občinski sindikalni svet — 1 delegata. 29. člen Zbor delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj : 1. voli delegate samoupravne enote v skupščino stanovanjske skupnosti; 2. pripravlja predlog srednjeročnega programa stanovanjske graditve stanovanjske skupnosti in plan letnih etap realizacije tega programa in ga predloži v sprejem skupščini stanovanjske skupnosti; 3. upravlja s sredstvi, ki jih temeljne organizacije združenega dela in druge družbeno pravne osebe namensko združujejo za stanovanjsko graditev; 4. organizira gradnjo družbenih najemnih stanovanj s sredstvi stanovanjske skupnosti, vlagateljev in zainteresiranih TOZD; 5. pripravlja predlog pravilnika o standardih stanovanj in tehničnih normativih za stanovanja, ki se gradijo z družbenimi sredstvi; 6. opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s tem statutom ali z drugimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti. 30. člen Zbor delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom šteje 13 članov, ki jih izvolijo: — vlagatelji stanovanj v družbeni lastnini 5 delegatov; — vlagatelji poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini — 1 delegata; — imetniki stanovanjske pravice, občani kot etažni lastniki stanovanj v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini in najemniki poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, vloženih v samoupravno enoto za gospodarjenje s stanovanjskim skladom — 7 delegatov, ki jih izvolijo stanovalci in najemojemalci. samoupravno organizirani v zborih stanovalcev ter hišnih svetih, združenih v krajevnih skupnostih. Od teh izvoli krajevna skupnost Grosuplje — 2 delegata, od tega enega iz vrst najemojemalcev poslovnih prostorov, krajevne skunnndi Dobrepolje. Ivančna gorica, Šentvid pri Stični, Smarje-Sap ter Višnja gora pa po enega delegata. 31. člen Zbor delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom: 1. voli delegate samoupravne enote v skupščino stanovanjske skupnosti; 2. pripravlja srednjeročni program za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj in ga predloži v sprejem skupščini stanovanjske skupnosti; 3. upravlja s sredstvi sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnini; 4. sprejema program, finančni načrt, zaključni račun in poročilo o poslovanju sklada stanovanjskih hiš in ga predloži v potrditev skupščini stanovanjske skupnosti; 5. pripravlja pravilnik o prodaji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini; 6. skupno z zborj stanovalcev, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi oblikuje načela za unorabo stanovanj ter za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja in spremljajočih objektov: St. 26 — 5. XI. 19^76 URADNI UST SRS Stran 1511 7. sprejema ukrepe za razvoj stanovanjske kulture vseh uporabnikov stanovanj; 8. opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s tem statutom ali z drugimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti. 32. člen Zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu šteje 15 članov, ki jih izvolijo: — delovni j udje v organizacijah združenega dela in državnih organih — 5 delegatov; — delovni ljudje zaposleni pri občanih, ki uporabljajo pri opravljanju samostojne dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb preko občinskega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti — 1 delegata; — občinska konferenca zveze mladine Slovenije — 1 delegata; — občinski odbor zveze borcev narodnoosvobodilne vojne — 1 delegata; — društva upokojencev in invalidov — 1 delegata; — občinski sindikalni svet 1 delegata; — krajevne skupnosti na območju pbčine, skupaj 5 delegatov iz vrst pričakovalcev stanovanj. 33. člen Zbor delegatov samoupra,vne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu: 1. voli delegate samoupravne enote v skupščino stanovanjske skupnosti; 2. pripravlja srednjeročni program za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in ga predloži v sprejem skupščini stanovanjske skuphosti; 3. upravlja s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada; 4. Sprejema program, finančni načrt, zaključni račun in poročilo o poslovanju samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in ga oredloži v potrditev skupščini stanovanjske skupnosti; 5. pripravlja za občinsko skupščino predloge osnov za delno nadomestitev stanarine; 6. določa način plačevanja delne nadomestitve stanarine; 7. določa pogoje za pridobitev in odplačilo posojil pri graditvi najemnih stanovanj v družbeni lastnini, namenjenih za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin in starih ljudi; 8. določa pogoje in način uveljavljanja premije na privarčevana sredstva občanov, ki namensko varčjuje-. io pri poslovni banki za stanovanje; 9. sprejema merila za dodeljevanje stanovanj, ki lih je pridobil solidarnostni stanovanjski sklad s svojimi sredstvi; 10. izdaja odločbe o zahtevi za delno nadomestitev stanarine; 11. opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s tem statutom ali z drugimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti oziroma z zakonom. 34. člen K posameznim samoupravnih enotam stanovanjske skupnosti lahko pristopijo in v njih uveljavljajo samoupravne pravice in obveznosti tudi: — organizacije združenega dela, ki projektirajo in gradijo stanovanja, pripravljajo urbanistično dokumentacijo ali urejajo zemljišča, po svojih delegatih, ki jih delegirajo najvišji organi upravljanja teh orga- I nizacij v samoupravno enoto za področje stanovanjske graditve; — samoupravne interesne skupnosti, ki s svojimi objekti sodelujejo pri snovanju in izgradnji stanovanjskih sosesk, po svojih delegatih, ki jih delegirajo njihove skupščine v samoupravno enoto za področje stanovanjske graditve; — organizacije združenega dela, ki vzdržujejo stanovanja po svojih delegatih, ki jih delegirajo najvišji organi upravljanja teh organizacij v samoupravno enoto za gospodarjenje s stanovanjskim skladom. 35. člen i Pristop k posamezni samoupravni enoti stanovanjske skupnosti se opravi na podlagi samoupravnega sporazuma, ki ga skleneta ng j višji organ upravljanja organizacije, ki se vključuje v stanovanjsko skupnost in skupščina stanovanjske skupnosti. Organizacije iz prejšnjega odstavka se lahko vključijo v stanovanjsko skupnost, če: — sprejmejo programska izhodišča za politiko stanovanjskega gospodarstva v občini in če izpolnijo pogoje določene s samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka; — jih pooblasti občinska skupščina za opravljanje strokovnih nalog s področja urbanističnega planiranja ali urejanja zemljišč; — je njihova poglavitna dejavnost projektiranje ali gradnja stanovanj in če se z dolgoročno pogodbo s stanovanjsko skupnostjo zavfžejo, da bodo pretežni del svojih proizvodnih zmogljivosti namenile za uresničevanje srednjeročnega programa stanovanjske graditve v občini; — se zavežejo, da bodo izdelovale tehnično dokumentacijo in gradile stanovanja v okviru sprejetih standardov stanovanja; — so podpisniki družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanjske graditve. IV. RAZMERJA MED ORGANI SKUPNOSTI IN SLUŽBO STANOVANJSKE SKUPNOSTT 36. člen Strokovne naloge in opravila opravlja za stanovanjsko skupnost, za samoupravne enote in organe skupnosti na podlagi dolgoročne pogodbe, sklenjene s stanovanjsko skupnostjo, komunalna organizacija združenega dela, če stanovanjska skupnost ne ustanovi v ta namen delovno skupnost za opravljanje strokovnih nalog in opravil. 37. člen Skupščina stanovanjske skupnosti daje soglasje k sistemizaciji' delovnih mest službe stanovanjske skupnosti in k imenovanju vodje službe. 38. člen Vodja službe stanovanjske skupnosti organizira strokovno delo skupnosti, pomaga predsedniku skupščine stanovanjske skupnosti, predsedniku izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti ter predsednikom zborov delegatov samoupravnih enot pri izvajanju njihovih nalog. Pripravlja gradiva za seje, vodi zapisnike ter izvršuje sprejete sklepe in opravlja druge s predpisi ali drugimi samoupravnimi akti določene naloge. V. DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 39. člen Upoštevajoč ustavno pravico in dolžnost po kateri predstavlja vsebinsko uveljavljanje družbene samozaščite osnovo družbenopolitičnega udejstvovanja se določa s tem statutom pravice in obveznosti s tega področja. . 40. člen Pravice in dolžnosti po prejšnjem členu tega statuta so zlasti: — razvijanje nacionalne zavesti, — skrb za varovanje z ustavo določenega reda, — razvijanje varnostne kulture, — varovanje enakopravnosti, bratstva in enotnosti narodov SFRJ, — preprečevanje družbeno škodljivih dejanj in pojavov, — varovanje družbenega in osebnega premoženja, ■ — varovanje poslovnih in drugih tajnosti in . — zavarovanje dobrin in objektov. 41. člen Pravice in dolžnosti družbene samozaščite opravlja izvršilni odbor skupščine. VI. JAVNOST DELA V STANOVANJSKI SKUPNOSTI 42. člen Stanovanjska skupnost objavlja osnutke družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, programov za graditev stanovanj, za vzdrževanje stanovanjskega sklada in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, kakor tudi osnutke finančnih načrtov skupnosti in njenih samoupravnih enot na enak način kot Skupščina občine Grosuplje. Besedilo sprejetih aktov objavlja stanovanjska skupnost v Uradnem listu SR Slovenije. 43. člen Stanovanjska skupnost skrbi za pravilno in pravočasno obveščanje tudi preko javnih sredstev obveščanja in z objavami v »Naši skupnosti« glasilu občinske konference SZDL. VII. FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI 44. člen Za financiranje nalog stanovanjske skupnosti in za finančno poslovanje skupnosti veljajo določbe samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in drugi splošni predpisi. 45. člen Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta je predsednik izvršilnega odbora, oziroma oseba, ki jo za to'pooblasti izvršilni odbor. 46. člen Člani skupščine stanovanjske skupnosti, izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti in drugih teles stanovanjske skupnosti imajo pravico do povra- čila potnih in drugih stroškov in do nadomestila za izgubljeni zaslužek za čas dela v organih skupnosti. Višino povračil določi skupščina stanovanjske skupnosti v mejah samoupravnega sporazuma, ki velja za delegate ter funkcionarje občinske'skupščine. VIII. SPREMEMBE STATUTA STANOVANJSKE SKUPNOSTI 47. člen Pobudo za spremembo statuta lahko da skupščina stanovanjske skupnosti, samoupravne enote stanovanjske skupnosti, izvršilni odbor stanovanjske skupnosti, organizacije združenega dea, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti. 48. člen O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta, razpravlja izvršilni odbor in jo s svojim stališčem' predloži skupščini stanovanjske skupnosti. O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča skupščina stanovanjske skupnosti 49. člen Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi služba stanovanjske skupnosti osnutek sprememb statuta in ga predloži izvršilnemu odboru. Osnutek sprememb statuta da izvršilni odbor v. javno razpravo za 30 dni. Po končani javni razpravi poda izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti predlog sprememb statuta. Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasuje dve tretjini delegatov skupščine stanovanjske skupnosti. IX. KONČNE DOLOČBE 50. člen Za opravljanje raznih občasnih del, ki so nujna za tekoče delo samoupravnih enot, kot so: — delo pri pregledu stanovanj prosilcev, — delo v raznih komisijah, — delo pri izvajanju nadzora, kjer samoupravne enote nastopajo kot investitor in za druga občasna strokovna dela, se lahko sklenejo pogodbe o delu — civilnopravno razmerje. Pogodbo o delu sklene na podlagi sklepa ustrezna samoupravna enota. 51. člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti so tudi tisti ‘ delovni ljudje v združenem delu, ki naknadno pristopijo k podpisu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti. 52. člen Mandat izvoljenim delegatom samoupravnih enot in skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti s sprejemom tega statuta ne preneha. 53. člen Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti in ko nanj da svoje soglasje Skupščina občine Grosuplje. Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati začasni statut samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje z dne 14. 3. 1974. Statut se objavi v Uradnem listu SRS. St. 81/76 Grosuplje, dne 7. aprila 1976. Predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje Franc Kalar 1. r. LITIJA 1175. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. oktobra 1976 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Litija za leto 1975 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Litija za leto 1975, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Litija. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: — skupni dohodki po bilanci — skupna razporeditev dohodkov po bilanci — skupni presežek dohodkov oziroma skupni primanjkljaj po zaključnem računu 3. Člen Presežek po zaključnem računu se razporedi — za prenos do dovoljene porabe v proračun za leto 1976 v znesku — za prenos v sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Litija v znesku 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: — dohodke 425.631,03 — izdatke 112.025,00 — presežek dohodkov nad izdatki 313.606,03 5 6 5. člen Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada v znesku 313.606,03 din se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1976. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. OiO-16'73 Litija, dne 19. oktobra 1976. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 1176. Na podlagi 186. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnost dne 19. oktobra 1976 sprejela ODLOK o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij v občini Litija I. SPLOŠNE DOLOČBI 1. člen S tem odlokom se urejuje javna snaga, deponija odpadkov, ureditev vodovodov in zunanji videz naselij zaradi zagotovitve higienskih pogojev za življenje (javni interes) na območju občine Litija. Na območju občine Litija, ki je posebej določeno, morajo lastniki oziroma uporabniki aii upravljale! objektov, stanovanj in površin upoštevati pri komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij določila tega odloka. 2. člen Za upravljalce zgradb, drugih objektov in površin se po tem odloku štejejo organizacije, društva, civilno pravne osebe in občani, ki imajo pravico uporabe, ki gospodarijo ali ki so lastniki zgradb, drugih objektov in površin. 3. člen Za javne površine se pb tem odloku štejejo: 1. ulice s pločniki, druge ceste v naseljih, podvozi. . nadvozi, mostovi ter obrežje reke Save in obrežja potokov v naseljih, 2. železniške in avtobusne postaje in postajališča ter parkirni prostori, 3. javni parki, nasadi, drevoredi in sprehajališča, zelenice, okrasni nasadi ter pokopališča, 4. otroška igrišča, zemljišča za stalne in občasne športne in druge javne prireditve, 5. tržnice. 4. člen Občani, delovne in druge organizacije, društva in civilno pravne osebe so dolžni skrbeti za varstvo in vzdrževanje javne snage, komunalnih naprav in primernega videza naselij s tem, da se ne dela škoda na objektih in površinah, ter tako ne ogroža zdravje ljudi. II. HIGIENSKA UREDITEV A. JAVNA SNAGA 5. člen Na javne površine je prepovedano: 1. odmetavati papir in druge odpadke, 2. zlivati odpadne vode in drugo tekočo nesnago, 3. odlagati smeti,- odpadke, gradbeni material, embalažo in podobno ter tako onesnažiti tla, okolico, javne objekte ali predmete na javnih objektih. Na javnih površinah je prepovedano prati ali čistiti motorna in druga vozila ali opravljati kakršnakoli obrtniška dela brez poprejšnjega soglasja pristojnih inšpekcij občine Litija. ' din 16,071.461,82 15,570.159,80 501.302,02 501.302,02 85.856,02 415.446,00 6. člen Pri čiščenju in obrezovanju dreves ter grmičevja, pri urejanju zelenic in pri drugih podobnih delih na javnih površinah, mora izvajalec odpadke takoj odstraniti. 7. člen Prepovedano je pisati ali risati po predmetih in objektih, ki niso za to namenjeni (zidovi, rgraje, klopi vrata, prometni znaki in podobno) ali jih kako drugače onesnažiti oziroma poškodovati. 8. člen Organizatorji prireditev, prodajalci pri stojnicah in drugi morajo/ skrbeti, da se javne površine čim manj onesnažijo in da se ne pojavi smrad. Po uporabi so uporabniki dolžni javne površine temeljito očistiti in po potrebi razkužiti. E. ClSCENJE JAVNIH POVRŠIN 9. člen Javne površine čisti komunalna ali druga organizacija združenega dela, kateri to delo poveri samoupravna komunalna skupnost s pogodbo, če ni s tem odlokom drugače določeno (pooblaščena organizacija). Pooblaščena organizacija čisti javne površine na območju občine Litija na podlagi letnega programa. S programom in pogodbo se določi vrsta, obseg ter kvaliteta storitev in stroški za čiščenje javnih površin Za čiščenje javnih površin izven mesta Litija in naselja Šmartno pri Litiji z Ustjem, skrbi krajevna skupnost. 10. člen Čiščenje javnih površin zajema: 1. pobiranje oziroma odstranjevanje večjih odpadkov, 2. pometanje cestišča, pločnikov, dvorišč, parkirišč in okolice javnih in drugih objektov, 3. mokro čiščenje (pranje) vseh javnih površin, ki sc asfaltirane oziroma urejene iz materiala, ki prenese mokro čiščenje. Javne površine se čistijo sistematsko, po potrebi in kadar določeno čiščenje odredi pristojni organ Skupščine občine Litija. Čiščenje javnih površin v mestu Litija in naselju Šmartno pri Litiji se opravlja: — pod 1. točko prvega odstavka vsak dan, — pod 2. točko prvega odstavka najmanj 2-krat tedensko, — pod 3. točko prvega odstavka najmanj 2-krat letno. 11. člen Stalno odprte poslovne površine (železniške postaje, avtobusne postaje, vrtove gostinskih obratov, igrišča, kopališča in podobno) so dolžni čistiti upravljale! teh površin. Za, čistočo na odprtih prostorih, ki niso javne površine (dvorišča, vrtovi, odprte garaže. vb''-',i in izhodi v javne in poslovne prostore, prostori, ki se začasno uporabljajo za javne prireditve) skrbijo upravljale! površin oziroma organizatorji prireditev. Organizator prireditve je dolžan očistiti javno po-ršino takoj po koncu prireditve. če upravljalec površine, navedene v tem členu, te ne očisti redno, jo mora očistiti pooblaščena organizacija na stroške zavezanca. 12. člen Pločnike in hodnike za pešce so dolžni redno čistiti upravljale! oziroma uporabniki zgradb, od katerih so pločniki in hodniki. Smeti iz teh površin morajo odlagat v določene smetnjake pri zgradbah, novozapadli sne^ s teh površin odstraniti do 7. ure zjutraj. 13. člen Stroški za izvedbo čiščenja javnih površin gredo j breme tistega, ki je onesnaženje povzročil. Za izredno hščenje javnih površin se po tem odloku šteje čiščenje, ki je potrebno zaradi večjega onesnaženja kot je običajno pri redni uporabi javne površine (onesnaženje s prevozom, nakladanjem, razkladanjem, odlaganjem odpadkov, pri prometni nezgodi in podobno). Če tisti, ki javno površino onesnaži, nr poskrbi za čiščenje sam, očisti javno površino pooblaščena organizacija na stroške povzročitelja, Če povzročitelj onesnaženja ni znan, mora javni prostor očistiti pooblaščena organizacija na svoje stroške. 14. člen Delovne in druge organizacije, društva in občani. ki so po tem odloku dolžni čistiti javne pov'šine, lahko to obveznost pogodbeno prenesejo na pooblaščeno organizacijo. 15. člen Izvajalci gradbenih del ob javnih površinah ali na njih so dolžni na svoje stroške: 1. Pri obnovi zunanjega izgleda zgradb postaviti 'ovilne odre, da se prepreči poškodovanje in onesnaženje mimoidočih ljudi in javnih površin, 2. Očistiti gradbišča nesnage, ki bi lahko povzročila onesnaženje javne površine, 3. Preprečiti širjenje prahu ob rušenju zgradb, 4. Skrbeti, da so odtočni jaški ob gradbiščih očiščeni, 5. Nalagati na vozila tako, da se pri prevozu material ne stresa po javnih površinah, 6. Očistiti vozila pred odhodom z gradbišča, 7. Uskladiščiti in zavarovati gi-adbeni material na gradbišču tako, da se ne more širiti ali prenašati na javne površine. Občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve, lahko v izjemnih primerih dovoli, da se na javne površine začasno odlaga gradbeni material. 16. člen Nesnago, ki nastane pri nakladanju, razkladanju oziroma z vožnjo po javnih površinah, je dolžan takoj odstraniti prevoznik. III. DEPONIJA ODPADNIH SNOVI A. ODLAGANJE IN ODVAŽANJE SMETI IN DRUGIH TRDIH ODPADKOV 17. člen Za odlaganje smeti in odpadkov, ki je s tem odlokom predpisano občanom v stanovanjski, poslovni in drugi zgradbi je odgovoren lastnik, uporabnik oziroma upravljalec zgradbe. Za pobiranje, odvoz in končno deponijo smeti in drugih trdnih odpadkov je po tem odloku za mesto Litija ter naselje Šmartno pri Litiji z Ustjem odgovorna pooblaščena delovna organizacija, za druga naselja na območju občine Litija pa pristojna krajevna skupnost. 18. člen Za smeti in druge odpadke v smislu tega odloka se štejejo: 1. Smeti in odpadki iz gospodinjstev in poslovnih prostorov gospodarskih in drugih organizacij, ki jih je mogoče odlagati v tipizirane posode za smeti: a) smeti in odpadki, ter ostanki jedi iz gospodinjstev, pepel, konzerve, porcelan, steklo, kovinski, papirni in tekstilni ostanki in podobno, b) odpadne snovi iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov, c) odpadne snovi v manjših kosih in količinah iz delovnih in drugih organizacij; 2. Iz drugih virov: a) odpadni gradbeni materiali, smeli in odpadki iz. dvorišč, ostanki premoga in podobno, b) smeti in odpadki iz obrtne in industrijske predelave, c) organski odpadki iz gostinskih obratov, trgovskih poslovnih obratov družbene prehrane in drugih živilskih obratov, d) ogorki iz peči, centralne kurjave in kotlarn. Odvoz in deponija odpadkov iz 2. točke tega člena je posebej urejen s pooblaščeno delovno organizacijo. 1. Odlaganje smeti in odpadkov 19. člen Lastniki, uporabniki oz. upravljalci stanovanjskih in poslovnih prostorov morajo smeti in odpadke iz 1. točke 18. člena odlagati v tipizirane posode za smeti. Tipske smetnjake so dolžne stranke nabaviti na lastne stroške, vzdržuje pa jih pooblaščena organizacija. Pri novih zgradbah morajo lastniki, uporabniki oz. upravljalci nabaviti tipizirano posodo za smeti in odpadke, ko se vselijo v zgradbo, ostali ki posode za odpadke še nimajo, pa v 15 dneh po uveljavitvi tega odloka. Odpadni material s kvarnim biološkim ali kemičnim učinkom, ki je zdravju nevaren, se mora dlugati na posebnih mestih, ki jih določi pooblaščena organizacija v soglasju z občinskim sanitarnim inšpektorjem. 20. člen Tipizirana posoda za smeti in odpadke mora biti pokrita. Tla okrog tipizirane posode za smeti in odpadke mora čistili tisti, ki jih onesnaži. Tipizirano posodo za smeti in odpadke mora redno čistiti lastnik, uporabnik oziroma upravljalec stanovania oziroma poslovnega prostora. 21. člen Lastniki, uporabniki oziroma upravljalci zgradb morajo skrbeti za to, da so tipizirane posode za smeti in odpadke postavljene na primernem prostoru in sicer ob času odvažanja največ 10 m oddaljene od mesta možnega dovoza avtomobila smetnjaka. Prostor za tipizirane posode za smeti in odpadke mora biti v pritličju zgradb. Ce v zgradbi ni primernega prostora za tipizirano posodo za smeti, je prostor za tipizirano posodo za smeti lahko tudi ob zgradbi. Prostor za tipizirano posodo za smeti in odpadke določi pooblaščena organizacija v soglasju z lastnikom, uporabnikom oziroma upravljalcem zgradbe. Lastnik družinske hiše ima lahko posodo za smeti in odpadke v prostoru, ki ga določi sam, vendar jo mora tisti dan, ko smeti in odpadke odvažajo postaviti na prostor, ki ga določi pooblaščena organizacija v soglasju z lastnikom zgradbe. Pri odvozu smeti mora pooblaščena organizacija vrniti tipizirano posodo na prvotni prostor. 22. člen Lastniki, uporabniki oz. upravljalci stanovanjskih in poslovnih prostorov morajo ostale smeti in odpadke iz drugih virov (2. točka 18. člena) odlagati na primerna hišna odlagališča ali v posebne posode. Gostinski obrati morajo ostanke hrane odlagati v posebno tesno zaprte posode. Zdravstvene in veterinarske ustanove morajo odpadne snovi odlagati v sežganem stanju. 2. Odvažanje smeti in odpadkov 23. člen Za mesto LSija in naselje Šmartno pri Litiji z Ustjem sme odvažati smeti in odpadke (iz 1. točke 18. člena) le pooblaščena organizacija. Smeti in odpadke iz drugih vh-ov (iz 2. točke 18. člena) mora odvažati posameznik ali pooblaščena organizacija po posebnem dogovoru na določeno javno odlagališče. 24. člen Pooblaščena organizacija mora odvažati smeti in odpadke (iz 1. točke 18. člena) najmanj dvakrat tedensko. Večje trde odpadke odvaža pooblaščena organizacija najmanj enkrat mesečno. Razpored odvažanja smeti in odpadkov mora biti javno objavljen. 25. člen Pooblaščena organizacija mora odvažati smeti in odpadke iz mesta Litija in naselja Šmartno pri Litiji z Ustjem v posebnih vozilih. Za odvoz smeti in odpadkov iz drugih naselij na območju občine Litija skrbi pristojna krajevna skupnost. Vozila za odvoz smeti in odpadkov morajo biti urejena tako, da je onemogočeno onesnaževanje zraka in okolice. / 3. Javna odlagališča smeti in odpadkov 26. člen Smeli in odpadke iz mesta Litije in naselja Šmartno pri Litiji z Ustjem sme pooblaščena organizacija oz. posameznik odlagati samo na določenem odlagališču. Odlagališče za smeti in odpadke določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve v soglasju z občinskim upravnim organom, ki je pristojen za sanitarno inšpekcijo. Odlagališče za smeti in odpadke se določi na vlogo in predlog pooblaščene organizacije oziroma krajevne skupnosti. 27. člen Odlagališča oziroma posode morajo biti urejene po zdravstvenotehničnih predpisih in normativih. Odlagališče za smeti in odpadke za mesto Litija in Šmartno pri Litiji z Ustjem vzdržuje pooblaščena organizacija, druga odlagališča pa pristojna krajevna skupnost. Vzdrževanje odlagališč obsega pravočasno izravnavo smeti in odpadkov z nivojem zemljišča, razkuževanje smeti in odpadkov, uničevanje'mrčesa in škod- Ijivih glodalcev, ter zasipavanje z zemljo, najmanj enkrat tedensko oz. po potrebi. 28. člen Pooblaščena organizacija mora odstraniti vse smeti in odpadke z vseh mest, ki niso določena za odlagališča. Odstranjevanje smeti in odpadkov opravi pooblaščena organizacija na stroške tistega, ki je smeti in jdpadke odložil, sicer pa na stroške lastnika uporab-iika oz. upravljalca zemljišča na katerem so smeti in odpadki, če po predhodnem opozorilu organa pristojnega za komunalno ali sanitarno inšpekcijo, smeti in odpadke ne odstrani sam. 4. Stroški odvoza odpadkov 29. člen Ceno za odvoz smeti in odpadkov določi pooblaščena organizacija v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine. Odvoz smeti in odpadkov plačujejo lastniki, uporabniki oziroma upravljale! stanovanj ozirorm poslovnih prostorov. Obveznost za plačilo odvoza smeti in odpadkov nastane z dnem, ko pooblaščena organizacija za določeno območje organizira odvoz. J. DEPONIJA TEKOČIH ODPADKOV 30. člen Tekoči odpadki (odplake) se deponirajo z urejeno kanalizacijsko mrežo preko čistilne naprave oz. greznice v naravni recipient. Za tekoče odpadne snovi se šteje: — meteorna voda, — odpadna voda iz stranišč, kuhinj, kopalnic in podobno, — industrijske odpadne vode. 31. člen Kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave vzdržuje opravljalec le-teh. Lastniki objektov, kjer ni urejene kanalizacije, deponirajo tekoče odpadne snovi preko troprekatnih greznic. 32. člen Odvajanje neprečiščene odpadne vode iz zgradb in zemljišč na javne in druge površine ter potoka in reko Savo je prepovedano. Delovne in druge organizacije ter zasebni obrtniki morajo poskrbeti za čiščenje odpadnih voda iz objektov oz. poslovnih prostorov. 33. člen Izpraznjevanje greznic in čiščenje odpadnih snovi iz kanalov se lahko vrši samo v spomladanskem in jesenskem letnem času, ter z napravami, ki ustrezajo higiensko tehničnim zahtevam. Izjemoma se lahko čisti greznice in kanalizacijske naprave v poletnem In zimskem obdobju e poprejšnjim soglasjem občinskega organa za sanitarno inšpekcijo Fekalne odpadne vode se sme prevažati samo v posebnih zaprtih vozilih oziroma posodah in na mesta ki jih določi občinska sanitarna inšpekcija. Okolica greznice oziroma kanalizacijskega jaška mora biti po izpraznitvi oziroma čiščenju temeljito očiščena in razkužena. C. VARSTVO ZRAKA 34. člen Organizacija združenega dela in druge pravne osebe ter posamezniki morajo vzdrževati in upravljati objekte, obrate ali naprave tako, da ne onesnažujejo zraka preko dovoljene meje. Prepovedano je zažiganje travnatih površin in drugih gorljivih snovi, ki onesnažujejo zrak ali širijo smrad. 35. člen V primeru prekomernega onesnaževanja Ozračja organ za sanitarno inšpekcijo odredi prepoved ali omejitev: — motornega prometa, — uporabe objektov, obratov, naprav ali snovi, ki onesnažujejo ozračje. Izredne ukrepe iz prvega odstavka tega člena odredi organ sanitarne inšpekcije s pismeno ali ustno odločbo. D. VARSTVO PRED ROPOTOM 36. člen Uporabniki strojev, naprav in priprav, ki povzročajo hrup, so odgovorni, da hrup v okolju ne presega s predpisi in normativi določenih maksimalno dovoljenih ravni hrupa. Hrup je vsak zvok, ki vpliva na fizično in psihično počutje delovnih ljudi in občanov, jih ovira pri delu, vzbuja nemir in moti okolje, ter tako negativno vpliva na njihovo zdravje. 37. člen Vsak, ki uporablja stroje, transportna sredstva in podobno, kar povzroča hrup, je dolžan storiti vse, da se hrup omeji na najmanjšo tehnično mero. 38. člen Prepovedana je uporaba naprav in motornih vozil, oziroma kako drugače povzročen hrup od 22. do 6. ure zjutraj, če presega dovoljene meje. Za zavarovano območje pred hrupom v občini Litija se šteje: — center mesta in stanovanjske cone, — vsa strnjena naselja na območju občine. IV. UREDITEV VODOVODOV 39. člen I Javni vodovod je po tem odloku vodovod, ki preskrbuje z vodo najmanj dvoje gospodinjstev. Javni vodovod obsega: zajetje, rezervoarje, vodovodno omrežje, hidrante, javne izlivke in podobno. Upravljale! javnih vodovodov so: 1. za mestni vodovod, usposobljena in pooblaščena delovna organizacija, 2. za ostale vodovode pa krajevne skupnosti ali '.astniki javnih vodovodov. Javne vodovode pod 2. točko 3. odstavka lahko krajevne skupnosti ali lastniki le-teh s pogodbo prenesejo v upravljanje usposobljeni in pooblaščeni delovni organizaciji. 40. člen Mestni vodovod gradi in vzdržuje usposobljena in pooblaščena delovna organizacija, lokalne vodovode krajevne skupnosti, druge javne vodovode pa lastniki javnih vodovodov (upra vij alci javnih vodovodov). 41. člen Upravljale! javnih vodovodov so dolžni, da v soglasju s pristojnimi službami Skupščine občine Litije: 1. naročajo in organizirajo razne dele pri urejanju, čiščenju in popravljanju vodovoda, 2. nadzorujejo delo pri izvrševanju pogodbenih in drugih del, 3. skrbijo za pravilno delovanje javnih vodovodov, 4. izvajajo ukrepe pristojnih inšpekcij Skupščine občine Litija, , 5. skrbijo oz. vodijo evidenco vseh uporabnikov vode na svojem območju, 6. skrbijo, da uporabniki vode redno plačujejo vodarino. 7. skrbijo za čiščenje in urejevanje vodovodnih objektov in neposredne okolice, 8. predlagajo kaznovanje. 42. člen Upravljale! javnih vodovodov morajo skrbeti za sistematsko kontrolo kvantitete in kvalitete pitne vode, 's tem da vodijo registre in dajejo pitno vodo v analize glede kemične in bakteriološke sestave. Na vsakih 1.000 uporabnikov pitne vode je potrebno: 1. mesečno opraviti eno bakteriološko preiskavo, 2. letno opraviti eno kemično preiskavo. 43. člen Osebe, ki so zaposlene pri preskrbi prebivalstva s pitno vodo, ki prihajajo na svojih delovnih mestih neposredno v dotik s pitno vodo, morajo biti pod zdravstvenim nadzorstvom. 44. člen Upravljale! javnih vodovodov izdajajo za dodatne hišne in druge priključke soglasje in v njih določijo pogoje priključitve objekta na javni vodovod. Vsi zainteresirani imajo pravico do priključka na javno vodovodno omrežje pod naslednjimi pogoji: 1. če to dopušča kapaciteta omrežja javnega vodovoda, 2. če prosilci prevzamejo v soglasju navedene obveznosti, 3. če je možen priključek, ter hišna inštalacija napeljana tako, da je položena po notranjih stenah in ni izpostavljena nizkim temperaturam, izolirana pri eventualnem križanju odtočnih kanalov in dimnikov. 45. člen Cene priključka, napeljave, vzdrževanja, popravil, vodarino in pristojnega prispevka določi upravljalec vodovoda oziroma izdajalec vodovodne napeljave v soglasju z izvršnim svetom. 46. člen Uporabniki javnih vodovodov morajo: 1. upoštevati vsa navodila in ukrepe upravljalen vodovoda in pristojnih inšpekcij Skupščine občine Litija 2. pravočasno javljati upravljalcu vse pomanjklji-vvosti in potrebna popravila na omrežju in vodometih, 3. skrbeti za neoporečnost vodovodne inštalacije. Zaščitni pasovi vodovodnih objektov 47. člen Zaščita vodopreskrbnih objektov zajema: 1. zaščita vodnega vira — zajetja, 2. območje neposredne zaščite vodopreskrbnega objekta, 3. ožje varovalno območje, 4. širše varovalno območje. ■ 48. člen Zaščita vodnega vira — zajetja mora biti masivno zgrajena, tako da je možen vstop samo vzdrževalcu, ki ima ključ od vhoda v zajetje. Zajetje mora biti urejeno tako, da lahko zadosti vsem potrebam čiščenja, kar je odvisno od kvalitete vode. Zajetje mora biti zračno in zavarovano proti insektom in glodalcem. Sestavni del zajetja je lahko tudi eden ali več re-zervoarjev za katere veljajo isti pogoji kot za zajetje. 49. člen Območje neposredne zaščite vodovodnega objekta zajema: — zemljišče na katerem so zgrajeni objekti za vodopreskrbo, mora biti last upravljalca vodovoda in označenog mejnimi kamni, — cona strogega režima ob zajetju, črpališču in rezervoarjih mora zajemati površino, ki mora biti večja od radija depresije, — cona strogega režima mora biti ograjena z zaščitno in zeleno ograjo in označena z opozorilnimi znaki, — odvečna voda se lahko izpusti v teren samo preko lovilca olja ali posebnega odtoka opremljenega z žabjim pokrovom. — zunanje površine ob objektu za vodopreskrbo morajo biti primemo urejene. Če se vrši odvoz z motornimi vozili mora biti odvod površinskih voda speljan preko lovilcev olja in urejeno odvodnjavanje terena, — če površine niso pohodne, se lahko zasadijo s travo. Ne smejo se saditi nikakršna drevesa in grmičevje. Ne smejo se uporabljati nikakršna gnojila in pesticidi zaradi njihovega toksičnega delovanja niti materiali, ki bi lahko zaradi kemičnih in bioloških lastnosti škodljivo vplivali na podtalnico, — v coni strogega režima se ne smejo graditi objekti za odpadne snovi, kot so gnojne jame, greznice, kanalizacija in objekti, ki ne služijo direktno za vodopreskrbo, , — odstranjevanje odpadnih voda in drugih snovi iz tega področja naj se vrši z napravami, ki so popolnoma nepropustne in ki morajo biti nameščene v prvem zemeljskem sloju, globine največ do 2 m, — prepovedan je prevoz derivatov nafte in podobnih snovi preko 'površin, kjer velja strogi režim, — v cono strogega režima imajo dostop samo osebe, ki so zaposlene v objektih, organi sanitarne inšpekcije in osebe s posebnim dovoljenjem, — osebe, ki so zaposlene pri preskrbi prebivalstva s pitno vodo, ki prihajajo na svojih delovnih mestih neposredno v dotik s pitno vodo, morajo biti pod zdravstvenim nadzorstvom. ) 50. člen » Velikost ožjega varovalnega območja določi pristojni organ oziroma zavod. V ožjem varovalnem ob-uiočju veljajo naslednji sanitamo-tehnični in higienski normativi: — v ožjem varstvenem pasu se ne sme;- spuščati onesnažene vode direktno v podtalnico ali v jarke Obvezna je gradnja vodotesnega kanalizacijskega sistema, — ne dovoli se gradnja greznic, gnojnih jam in gnojišč, niti kot začasna rešitev, — garaže, parkirišča in podobni objekti, kjer se zadržujejo vozila, morajo imeti olje in vodotesni tlak s padcem proti lovilcu maščob, ti pa morajo biti priključeni na vodotesno kanalizacijo. — rezervoarji za hrambo lahkega kurilnega olja.se lahko gradijo v posebne objekte ali prostore stanovanjskih in drugih objektov, vendar morajo biti ti tako urejeni, da zagotovijo popolno varnost podtalnice in terena v primeru morebitne poplave na rezervoarju ali cevovodih, — za primere gradnje rezervoarjev za skladiščenje nafte in ostalih naftnih derivatov veljajo posebni pogoji v smislu zaščite podtalnice, — izkopi jam zaradi pridobivanja gramoza niso dovoljeni. Nikakor ni dovoljeno zasipavanje jam z odpadnim materialom, smetmi in kemičnimi odpadki, — cestno omrežje, ki služi za javni promet ne smq sotekati preko območja ožjega varstvenega pasu. Ce ;a ceste izjemoma potekajo po ožjem varstvenem pasu. morajo biti tako izvedene, da v primeru nesreče ne bo ogrožena podtalnica. V takem slučaju mora biti zagotovljen ustrezni prometni režim za transport naftnih derivatov, kemikalij in ostalih snovi, škodljivih za podtalnico. Ureditveni ukrepi morajo biti označeni z ustreznimi prometnimi znaki in opozorili, — odlaganje smeti in odpadkov se v ožjem var-jtvenem pasu ne dovoljuje, — gnojenje kmetijskih površin in škropljenje kmetijskih kultur s pesticidi se ne sme izvajati v širšem obsegu na površinah ožjega vafstvenega pasu, — prepovedana je vsaka obdelava zemlje in dreves z globokimi koreninami. / , 51. člen Velikost širšega varovalnega območja določi pristojen organ oziroma zavod. V širšem zaščitnem pasu veljajo naslednje'zahteve: — v tem pasu ni dopustna gradnja objektov, ki bi lahko zaradi svojega nehigienskega režima povzročali širjenje infekcijskih obolenj preko vodotoka oziroma drugače onesnažili podtalnico, — na vsakem območju vodotoka, tokov podtalnice in zlivnega izvira je potrebno zahtevati izgradnjo javne kanalizacije, prepovedati lokacijo izrazito nečiste industrije in zahtevati zaščitne ukrepe pri gradnji cest. 52. člen Zahteve zaščitnih pasov veljajo za vse javne vodovode na območju občine Litija. V. VIDEZ NASELIJ 53. člen Občani, delovne in druge organizacije s dolžni: 1. odstraniti ograje in bodeče žice, 2. odstraniti ograje, ki so v zanemarjenem stanju ali občutno kvarijo zunanji videz okolja, druge ograje pa redno vzdrževati, 3. vzdrževati v primernem stanju dvorišča, zgradbe in dovozne poti k zgradbam, 4. predložiti individualna smetišča, gnojnične jame in gnojišča z izpostavljenih krajev na taka mesta, da ne kvarijo zunanjega videza naselja, niti ne ogrožajo stanovanjskih stavb in okolice z legli mrčesa in z izlivi voda na javna pota in okolico, gnojišča morajo biti grajena tako, da je spodaj vodotesna betonska greznica pokrita z armiranobetonsko ploščo, zunanji del gnojišča pa mora biti ograjen z betonskim zidom, vi”!he najmanj 1.20 m, 5. porušiti in odstraniti ruševine zgradb, skladišča, barake, hleve in druge objekte ob javnih, stavbah, ki niso več sposobni za obnovo, ali občutno ovirajo pror.iei in kazijo lepo podobo kraja, 6. popraviti ali obnoviti zanemarjena vhodna vrata hiš, okna, strešne žlebove, snegobrane in odtočne cevi. 7. popraviti in prebeliti zgradbe, na katerih odpad . omet ali so zanemarjene, 8. preložiti z javnih vidnih mest barake, skladišča hlodovine in desk, gradbenega materiala in drugih predmetov, na drugo ustrezno mesto, kjer ni priza^'h zunanji videz naselja in ne ovira prometa. 9. obnoviti izložbe, reklame in oglasne deske, 10. urediti dvorišča in vrtove, napajalna korita ob javnih cestah ter posekati drevje in grmovje, ki ovira promet vozil in pešcev na javnih cestah, 11. v zimskem času odstraniti sneg s pločnikov ot hišah, parkirnih prostorih, potrebnih manipulacijah dvorišč, dohodov v zgradbe, okoli javnih zgradb in lokalov in odstraniti s strehe in balkonov ledene'sveče 12. na vseh stavbah z dvokapnimi strehami v naseljih občine Litija, ki segajo na javno cesto ali na pločnike je obvezno namestiti snegobrane, na že zgrajene stavbe morajo lastniki ali upravljalci namestiti snegobrane v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka. 13. stanovalci — najemniki in etažni lastniki v stanovanjskih objektih v družbeni lastnini so dolžni vzdrževati skupne prostore in hodnike, okolice objektov — zelenice, žive meje, okrasno grmičevje in drevje ter skrbeti za snago okoli objektov. Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve ali drug pristojni upravni organ lahko določi z odločbo v upravnem postopku, katere pomanjkljivosti in ovire iz 25. člena tega odloka je treba odstraniti, v kolikšnem roku in na kakšen način. Zoper tistega, ki v danem roku ne odpravi ovire ali pomanjkljivosti; potem ko je odločba postala pravnomočna, predlaga organ izvršbo po drugi osebi za izvršitev posameznega ukrepa na stroške zavezane stranke 54. člen Javne površine, okolico zgradb in dvorišča ter druge objekte, ograje, žive meje, spomenike in podobno morajo upravljalci redno vzdrževati, tako da se doseže in ohrani primeren videz naselij. 55., člen Na območju občine je prepovedano postavljan; vozil, šotorov in podobnih objektov z namenom, da hi ' njih kdo stalno ali začasno prebival. Prepovedano .1» tudi stalno ali začasno prebivanje v takih objektih Določba prvega odstavka tega člena ne velja zr turistično taborjenje in taborjenje, ki ga z vzgojnim namenom organizirajo družbene organizacije in društvp t in ne za prebivanje oseb, ki sodelujejo pri potujoCih prireditvah (cirkuške in druge artistične predstave in podobno). 56. člen Vsako prodajo živil in drugega blaga ter nudenje obrtnih in drugih storitev izven poslovnih p'“'štorov, na javnih prireditvah in podobno se lahko vrši le, če pristojni inšpekcijski organ izda potrebno dovoljenje. 57. člen V mestu naselju Šmartno pri Litiji in drugih večjih. naseljih na območju občine Litija se prodaja živil in drugega blaga lahko vrši na urejenih tržnicah. Tržnica mdra biti zavarovana napram okolici in urejena tako, da je ločena prodaja živil in pstalega blaga. Tržnica mora biti opremljena s stojnicami, tekočo vodo in kanalizacijo. Za ureditev, vzdrževanje in čiščenje tržnic skrbi pooblaščena delovna organizacija oziroma krajevna skupnost. VI. NADZORSTVO v 58. člen Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka in predpisov izdanih na njegovi podlagi izvršuje stvarno pristojna inšpekcijska služba Skupščine občine Litija. Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka in predpisov izdanih na njegovi podlagi opravljajo tudi pooblaščeni delavci tistih organizacij oziroma krajevnih skupnosti, ki urejajo oziroma čistijo javne površine ter delavci postaje milice. Za opravljanje nadzorstva izda delavcu pooblastilo oddelek za gospodarstvo Skupščine občine'Litija VII. KAZENSKE DOLOČBE 59. člen Kdor se ne ravna po določilih tega odloka, stori prekršek in se kaznuje: 1. pravna oseba od 1.000 din do 10.000 din. 2. odgovorna oseba od 200 do 2.000 din, 3. posameznik od 50 do 1000 din, za prekršek lahko pristojni inšpektor ter delavec postaje milice izterja denarno kazen takoj na mestu. VIII. KONČNE DOLOČBE 60. člen Pojasnila za izvrševanje tega odloka daje občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve. 61. člen Na podlagi tega odloka sprejmejo lahko organizacije in krajevne skupnosti še posebne pravilnike. 62. člen Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati: 1. odlok o varstvu in uporabi komunalnih naprav, higienskih pogojih in zunanjem izgledu strnjenih naselij na območju občine Litija (Glasnik leto 1963), 2. odlok o upravljanju in vzdrževanju javnih vodovodov v občini Litija (Uradni list SRS; št. 8/68), 3. odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov v mestu Litija in naselju Šmartno pri Litiji z Ustjem (Uradni list SRS, št. 39/67). 63. člen Ta odlok začne veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu SRS. « St. 010-5/76 Ljubljana, dne 19. oktobra 1976. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 1177. Skupščina občine Litija je na podlagi prvega odstavka 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 26-237/73) in 161. člena statuta občihe Lir tija (Uradni list SRS, št. 23/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. oktobra 1976 sprejela ODLOK o določitvi zaščitenih kmetij 1. člen Kmetije za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij, to je tistih kmetijskih in gozdno gospodarskih enot, ki zagotavljajo lastniku s kmetijsko in drugo z njo povezano dejavnostjo primerno preživljanje, so kmetije, določene s tem odlokom. 2. člen Pri zaščitenih kmetijah iz 3. člena tega odloka se po določilih zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij omejuje prehod kmetijskega zemljišča v last tistih, ki zemlje ne obdelujejo, se preprečujejo drobitve pri dedovanju ter se, omogoča prevzem kmetij pod pogoji, ki dediča preveč ne obremenjujejo. Pri dedovanju zaščitenih kmetij se ustvarjajo možnosti za smotrno uporabljanje kmetijskih zemljišč in se bo na njih krepilo proizvodno sodelovanje med tistimi, ki jim kmetijsko zemljišče rabi za osebno delo ter organizacijami združenega dela. 3. člen Zaščitene kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja iz 1. člena odloka, so naslednje: I. Krajevna skupnost Šmartno pri Litiji: 1. Adamčič Franc, Ustje 35 2. Černe Stane, Ustje 3 3. Což Ivanka, Šmartno 40 4. Groznik Jože, Šmartno 59 5. Jurič Ignacij, M. Kostrevnica 2 6. Lebar Janez, Ustje 33 7. Mrak Anton, Šmartno 38 8. Mrzel Jože, Ustje 34 9. Povše Jože, Šmartno 76 10. Regali Amalija, M. Kostrevnica 7 II. Savšek Ana, M. Kostrevnica 10 12. Ceglar Ivan, Zavrstnik 13. Planinšek Anton, Zavrstnik 24 14. Kukoviča Karl, Zavrstnik 11 - 15. Smuk Anton, Šmartno 37 16 Štempihar Ljudmila, Ustje 2 • 17. Vidic Ivanka, Ustje 18. Vozelj Ivana, Ustje 65 19. Zaman Janez, M. KostreVnica II. Krajevna skupnost Vače: 1. Bebar Janez, Cirkuse 7 2. Biaggio Ivan, Slivna 5 3. Cirar Matija, Boltija 8 4. Cirar Ivanka, Cirkuše 5 5. Cvetežar Stanislav, Klenik 3 6. Čebela Jože, Potok 5 7. Drobež Ivan, Široka set S 8. Erjavec Alojz, CirkuSe 9 9. Firm Vinko, Boltija 6 10. Garantini Viktor, Klenik 14 11. Grilc Janez, Klenik 8 12. Hribar Franc, Potok 14 13. Jančar Justin, Mala sela 5 14. Juvančič Jože, Slivna 6 15. Juvan Peter, Slivna 4 16. Kimovec Ivan, Slivna 15 ' 17. Kimovec Jože, Slivna 18 /Vi. Kovač Franc, Boltija 1 19 Kovač Tomaž, Laze 4 20. Kristan Justin, Vače 25 21 Lavrin Janez, Boltija 4 22. Lovše Franc, Slivna 11 23. Lukač Ivan, Široka set 1 24. Mozori Franc, Mala sela 8 25. Obreza Avgust, Podbukovje 3 26. Pečar Anton, Ržišče 8 27. Planinšek Martin, Ržišče 1 28. Planinšek Janez, Boltija 2 29. Planinšek Martin, Cirkuše 8 30. Podbevšek Vinko, Vovše 6 31. Pograjec Janez, Laze 6 32. Prašnikar Jože, Cirkuše 6 33. Pivec Janez, Široka set 1 • 34. Prašnikar Jože, Cirkuše 6 . 35. Požaršek Alojz, Ržišče 9 36. Razoršek Jože, Cirkuše 1 37. Razpotnik Janpz. Cirkuše 10 38. Razoršek Anton, Potok 9 39. Skobe Anton, Ržišče 7 40. Strmljan Stefan, Široka set 6 41. Škarja Franc, Mala sela 8 , 42. Skrabanja Justin, Potok 12 43. Strucelj Jožefa, Boltija 7 44. Topolšek Janko - Julijana, Slivn« Tfi 45. Trdina Janez, Potok 7 46. Šuligoj Ana, Boltija 3 47. Trdina Lovrenc, Cirkuše 3 48. Urbanija Alojz, Potok 11 49. Vozelj Ivan, Podbukovje 4 50. Vozelj Ivan, Široka set 4 51. Vrhovec Antoh, Vače 27 52. Juvan Janez, Klenik 12 53. Janež Franc, Cirkuše 4 , III. Krajevna skupnost Jevnica 1. Bokal Janez, Kresničke Poljane 6 2. Černe Jože, Goliše 11 3. Godec Franc, Goliše 10 •4. Godec Franc, Jevnica 47 5. Godec Ivan, Jevnica 48 6. Hvala Katarina, Jevnica 50 7. Jereb Anton, Goliše 6 8. Kirn Franc, Goliše 13 9. Kobilšek Frančiška, Goliše 18 10. Kunst Stane, Jevnica 32 11. Lemut Pavle, Kresničke Poljane 8 12. Markič Helena. Goliše 8 13. Morela Janez, Kresničke Poljane 29 14. Ostrež Jože, Goliše 4 15. Parkelj Jože, Goliše 5 16. Parkelj Jože, Jevnica 48 17. Rokave Alojz, Jevnica 45 18. Rovšek Jože, Kresničke Poljane 45 19. Slapničar Jože, Kresničke Poljane 28 20. Šuštar Valentin, Goliše 9 21. Vidic Franc, Jevnica 41 22. Jerant Janez, Jevnica 30 IV. Krajevna skupnost Kostrevnica 1. Jurič Anton, M. Kostrevnica 16 2. Dugorepec Anton, M. Kostrevnica 22 3. Rozina Ivan, M. Kostrevnica 21 4. Okrogav Viktor, M. Kostrevnica 23 5. Kotar Janez, M. Kostrevnica 28 6..Marn Jože, M. Kostrevnica 29 7. Tomažič Martin, V. Kostrevnica 4 8. Dobravec Leopold, V. Kostrevnica it 9. Tomažič Leopold, V. Kostrevnica 1(1 10. Avbelj Franc. V. Kostrevnica 15 v 11. Planinšek Marija. Liberga 6 12. 1’lisek Ana, Dvor 12 13. Perme Janez. V. Kostrevnica 18 14. Firm Stane, V. Kostrevnica 23 15. Copar Alojz. V. Kostrevnica 20 16. Sirk Jože. V. Kostrevnica 25 17. Možina Alojz. Dvor 5 18. Golob Alojz, Dvor 9 19. Repina Janez, Dvor 6 20. Potisek Alojz, Lupinica 3 21. Knez Anton, Lupinica 4 22. Martinčič Janez, Lupinica 5 23. Tomažič Angelca, Lupinica 6 24. Sirk Martin, Lupinica 7 25. Retar Franc, LUpinica 11 26. Jesenšek Franc, Jelša 1 27. Mrzelj Ivanka, Jelša 4 28. Hauptman Anton, Jelša 3 29. Berčon Anton, Jelša 5 30. Fortuna Franc, Jelša 11 31. Sirk Ivan, Liberga 4 32. Zaman Anton, Preska nad Kostrevnico 13 33. Zaman Alojzij, Preska nad Kostrevnico 22 34. Poglajen Marija, Preska nad Kostrevnico 6 35. Zaman Stane, Preska nad Kostrevnico 16 36. Pevec Ivan, Preska nad Kostrevnico 8 37. Adamlje Avgust, Razbore 5 38. Grošelj Erno, Višnji Grm 4 39. Možina Anton, Višnji Grm 5 40. Mulh Alojz, Višnji Grm 3 V. Krajevna skupnost Hotič 1. Avbelj Kristina, Bitiče 1 2. Bregar Franc, Bitiče 2 3. Cerar Ivan, Bitiče 3 4. Cirar Marija, Konj 6 5. Dernovšek Ciril, Sp. Hotič 19 6. Hvala Franc, Zg. Hotič 26 7. Juvan Franc, Zg Hotič 14 8. Juvančič Franc, Zg. Hotič 19 9. Juvan Ludvik, Jesenje 4 10. Južina Franc, Zg. Hotič 10 11. Kimovec Ludvik, Zg. Hotič 15 12. Koci Vinko, Konj 5 13. Koci Pavla, Jesenje 2 14. Kovič Marija, Jesenje 10 15. Lovše Feliks, Sp. Hotič 11 16. Lovše Jože, Sp. Hotič 9 17. Osolnik Franc, Zg. Hotič 4 18. Pavliha Anton, Sp. Hotič 7 19. Planinšek Franc, Konj 3 20. Pavliha Ela, Sp. Hotič 8 21. Sušnik Marija, Sp. Hotič 14 22. Severkar Jože, Zg. Hotič 17 23. Štrukelj Ivana, Jesenje 8 24. Škarja Marija, Zapodje 6 25. Štrus Alojz,’ Bitiče 6 26. Tomše Elka, Konj 4 27. Učakar Stane. Zg. Hotič 23 28. Zupančič Ivan, Zg. Hotič 16 VI. Krajevna skupnost Vintarjevec 1. Avbelj Jože, Crni potok 16 2. Berdajs Ivan, Leskovca 7 3. Berčon Anton, Javorje 6 4. Groznik Anton, Črni potok 7 5. Groznik Alojz, Vrata 8 6. Grošelj" Aleksander, Leskovca 13 7. Hostnik Janko, Crni potok 9 8. Hostnik Martin, Vintarjevec 17 9. Hostnik Beno, Podroje 7 10. Hostnik Martin, Podroje 6 11. Kos Janez, Podroje 20 12. Mandelj Karel, Javorje 20 13. Obolnar Rudolf, Riharjevec 3 14. Perme Anton, Javorje 4 15. Rozina Janez, Orni potok 15 16. Rogelj Jože, Crni potok 21 17. Smrekar Pavla, Vintarjevec ,15 18. Šušteršič Franc, Riharjevec 4 19. Tori Janez, Vintarjevec 7 20. Vidic Jože, Podroje 21 < 21. Železnik Leopold, Riharjevec 1 VII. Krajevna skupnost Kresnice 1. Berce Janez, Kresniški vrh 16 2. Bokalj Janez, Kresniški vrh 13 3. Habjan Franc, Kresniški vrh 19 4. Jakopič Anton, Kresnice 11 5. Jelnikar Jože, Kresnice 39 6. Kos Miha, Kresnice 13 7. Kranjc Ciril, Kresnice 53 8. Jančar Miha, Kresniški vrh 2 9. Jančar Jože, Kresniški vrh 18 10. Jakoš Stane, Kresniški vrh 7 11. Koncilija Franc, Kresnice 68 12. Kukoviča Janez, Kresniški vrh 26 13. Lokar Ana, Kresnice 28 14 Mlakar Jože. Kresniški vrh 6 15. Moljavc Janez, Kresniški vrh 11 16. Mahkovec Jože. Kresniški vrh 21 17. Petek Avgust Kresniški vrh 8 18 Rojšek Anton, Kresniški vrh 19. RovŠek Janez Kresniški vrh 20 20. Razpotnik Alojz. Kresniški vrh 23 21 Rovšek Janko, Kresniški vrh 20 22. Bratun Frančiška, Kresniški vrh 1 23. Strmljan Martin, Kresnice 8 24. Sončar Martin, Kresniški vrh 28 25. Strubelj Janez, Kresniški vrh 10 26. Tomšič Jože, Kresniški vrh 22 27. Uštar Martin, Kresnice 46 28. Vodlan Anton, Kresniški vrh 27 29. Zupančič Ivana, Kresniški vrh 28 VIII. Krajevna skupnost Jablanica 1. Bric Franc, Gradiške Laze 3 2. Bučar Anton, Cerovica 15 3. Dobravec Martin, Sp. Jablanica 7 4. Hauptman Martin, Gradiške Laze 2 5. Joger Franc, Sp. Jablanica 6 6. Kokalj Franc, Breg 27 N 7. Lamberger Martin, Breg 20 8. Medved Karel, Sp. Jablanica 4 9. Medved Franc, Sp. Jablanica 8 10. Poglajen Martin, Jablaniške Laze 8 11. Pajek Marija, Tenetiše 1 12. Peternoster Matevž, Ten,etiše 1 13. Ponebšek Franc, Gradiške Laze 9 14. Savšek Alojz, Tenetiše 3 15. Strojan Slavko, Breg 16 16. Stok Magda, Breg 11 17. Sekš Franc, Grad. Laze 1 18. Urbas Ivan, Breg 12 19. Zaman Alojz, Gradišče 2 20. Zupančič Jože, Grad. Laze 4 21. Zavrl Franc, Cerovica 17 22. Vidic Franc, Tenetiše 7 IX. Krajevna skupnost Litija - levi breg 1. Dobravec Pavle, Graška 70 2. Pregelj Franc, Graška 68 3. Savšek Alojz, Zg. Log 18 4. Skubiv Mija, Zg. Log 18 5. Zajc Stane, Graška 50 6. Bokal Janko, Graška 14 X. Krajevna skupnost Litija - desni breg 1. Damjan Pavla, Podšentjur 9 2. Koprivnikar Leopold, Podšentjur 1 3. ICoprivnikar Alojz, Veliki vrh 12 4. Lukanič Pavla, Podšentjur 13 5. Primožič Jože, Podšentjur 8 6. Firm Franc, Podšentjur 10 7. Tičar Ignac, Levstikova 5 8. Vegant Nace, Podšentjur 11 9. Pestotnik Avgust, 23. Grbinska cesta Litija 10. Kržan Janez, Grbinska cesta 7 Krajevna skupnost Litija-levi breg, Krajevna skupnost Litij a-desni breg. Opomba: Kmetje katerih zemljišča se nahajajo v naseljih ali njihotd neposredni bližini, se zaščitijo tako, da s tem razvoj naselja ne bo omejen oziroma, da bo gradnja na omenjenih zemljiščih možna po določilih urbanističnega načrta in urbanističnega reda. XI. Krajevna skupnost V. Stanga 1. Avsec Jože, M. Stanga 1 2. Bučar Franc, Koške Poljane 2 3. Doblekar Jože, Račiča 6 4. Doblekar Slavka, Račiča 11 5. Což Anton, Račiča 9 6. Končar Jože, M. Štanga 13 7. Končar Janez, Koške Poljane 1 8. Končina Pavel, V. Štanga 17 9. Marolt Viktor, V. Štanga 13 10. Maren Anton, V. Štanga C 11. Marolt Martin, V. Štanga 13 12. Menegalija Marija, V. Štanga 5 13. Žagar Ignac, Račiča 12 14. Žust Ivan, V. Štanga 4 XII. Krajevna skupnost Polšnik 1. Bevc Ciril, V. Preska G 2. Bevc Stane, Tepe 16 3. Blaznik Janez, Konjščica 4. Beja Anton, Konjščica 29 5. Borišek Marija, Polšnik 22 6. Dolinšek Jože, Ravne 1 7. Dolanc Leopold, Konjščica 26 8. Dolanc Janez, Konjščica 3 9. Dolanc Stane, Polšnik 20 10. Gričar Zofija, Stranski vrh 13 11. Hiršelj Marija, Preveg 1 12. Hribar Vili, Polšnik 7 13. Jelenc Anton, Borovak 1 14. Kos Janez, Tepe 1 15. Kos Ivan, Tepe 9 16. Kralj Ivan, Preveg 8 17. Košir Franc, Preveg 3 18 Kotar Vinko, Konjščica 17 19. Končar Alojz, Konjščica 26 20. Končar Vida, Stranski vrh 11 21. Kotar Ivan, Polšnik 9 22. Sirk Alojz, Mamolj 25 23. Lamovšek Janez, Tepe 13 24. Lamovšek Frančiška, Šumnik 1 25 Medved Anton, Mamolj 4 26. Medved Vinko, Mamolj 3 27. Mandelj Slavko, Tepe 10 28. Majcen Janez, Polšnik 11 29. Nograšek Jože, V. Preska 7 30 Petrič Martin, Mamolj 22 31. Primc Peter, Mamolj 21 32. Pirc Jože, Zglavnica 11 33. Primc Franc, Dolgo brdo 4 34. Poznajelšek Stefan, Tepe 12 35. Pikelj Janez, Renke 6 36. Pograjc Franc, Konjščica 4 37. Pirc Leopold, Stranski vrh 3 38. Povše Joahim, Polšnik 21 39. Razpotnik Franc, Polšnik 8 40. Repovž Darinka, Polšnik 26 41. Renko Pavla, Preveg G 42. Renko Marija, Renke 2 43. Seručar Vilma, Tepe 15 44. Sladič Alojz, Stranski vrh 2 45. Sladič Alojz, Stranski vrh 2 46. Štempihar Vinko, Stranski vrh 5 47. Tomc Ana, Stranski vrh 1 48. Vodenik Janez, Stranski vrh 5 49. Vodenik Franc, Stranski vrh 6 50. Vrhkar Angela. Stranski vrh 7 51. Vozelj Franc, Mamolj 27 52. Vodišek Ignac, Mamolj 19 53. Verbajs Jože Mamolj 20 54. Zagorc Ivah, Tepe 17 55 Zagorc Martin, Tepe 20 XIII. Krajevna skupnost Primskovo 1. Adamlje Ignac, Sobrače 7 2. Adamlje Jože, Pusti javor 3 3. Adamlje Jože, Ješče 6 4. Adamlje Avgust, Razbure 5 5. Bajc Rudolh, Poljane pri Primskovem 7 6. Benede Henrik, Sevno 12 7. Bregar Franc, Dolni vrh 5 8. Černe Franc, Obla gorica 9 Femc Anton, Pusti javor 2 10. Fajdiga Alojz, Sobrače 2 i , 11. Grabljevec Albin, Rađanja vas 1 12. Grošelj Anton, Selo Sobrače 8 13. Golob Alojz, Primskovo 6 14. Golob Franc, Primskovo 7 15. Janežič Franc, Gradišče pri Primskovem 22 16. Kepa Martin, Ješče 2 17. Kepa Ivan, Ješče 1 18 Kolesa Jože, Mulhe 13 19. Kuhelj Jože, Obla gorica 3 20. Kovačič Alojz, Sevno 11 21. Miklavčič Ignac Mišji dol 6 22. Miklavčič Marija, Gradišče pri Primskovem 13 23 Miklavčič Martin, Gradišče pri Primskovem 13 24. Ovnik Marija. Doljnji vrh 6 25. Oven Malija, Gradišče pri Primskovem 19 26. Okoren Franc, Sobrače 6 27 Pevec Milan, Pusti javor 2 28. Praznik Jože, Selo Sobrače 3 29 Praznik Ludvik, Primskovo 2 30. Pancer Bernard, Poljane pri Primskovem 10 31 Pancar Franc. Doljni vrh 4 32. Pavčič Marija, Sevno 24 33 Rant Jože, Sobrače 11 34. Sinjur Franc, Rađanja vas 7 35 Sinjur Alojz, Vrh Sobrače 3 36. Smrekar Jože, Sobrače 8 37. Selan Franc, Mišji dol 10 38. Selan Miha, Mišji dol 8 39. Smrekar Marija, Poljane pri Primskovem 4 40. Smrekar Marija. Gornji vrh 6 41 Vidgaj Janez, Poljane pri Primskovem 8 42 Slak Jože, Gradišče pri Primskovem 21 > 43. Vidgaj Janez. Zagrič 5 44. Zaletel Marija, Obla gorica 45. Zadražnik Ignac, Gradišče pri Primskovem 12 46. Zupančič Janez, Vrh Sobrače 5 47. Zupančič Marija, Kamni vrh 3 48. Zidar Angela, Gornji vrh 1 49,. Klemenčič Miha, Kamni vrh 1 ' XIV. Krajevna skupnost Sava 1. Bajde Alojz, Ponoviče 19 2. Berdajs Lado, Sp. Log 7 3. Čebela Franc, Leše 2 4. Hauptman Polde, Sp. Log 22 5. Gombač Lado, Sp. Log 11 6. Juvan Franc, Leše 8 7. Karlin Janez, Leše 6 8. Kovač Franc, Leše 12 9. Mohar Jože, l eše 7 10. Ocepek Jože. Leše 3 11. Pivec Anton, Leše 4 12. Petrič Martin, Sp. Log 2 13 Savšek Jakob. Ponoviče 16 14. Sovine Niko. Leše 13 15. Simončič Tine. Sp. Log 12 16. Smuk Matija Sp. Log 9 17. Tori Jože, Sp. Log 24 18. Simončič Albin, Sp. Log 12 a XV. Krajevna skupnost St. Poljane 1. Bučar Janez, Reka gozd 11 2. Bučar Janez, Ščit 10 3. Bučar Ignac, Reka gozd 17 4. Brčon Alojz, Reka gozd 18 5. Brčon Jože, Reka gozd 24 6. Bučar Ljudmila, Volčja jama 12 7. Bučar Franc, Reka gozd 17 8. Černe Lado, Reka gozd 1 9. Frelih Marija, Ščit 12 10. Grum Anton, Jastrebnik 7 11. Grum Franc, Reka gozd 12 12. Ilovar Anton, Volčja jama 9 13. Juhant Martin, St. Poljane 3 14. Jug Alojz, Dragoško 8 15. Koprivnikar Alojz, St. Poljane 4 16 Kokalj Viktor, St Poljana 6 17. Kolesa Antonija, Volčja jama 6 18. Kozlevčar Ljudmila, Reka gozd 3 19. Kozlevčar Janež, Reka gozd 21 20. Kukoviča Anton, Dragoško 8 21. Kukoviča Ivan, Dragoško 22. Retar Anton, Jastrebnik 5 23. Retar Ivan, Jastrebnik 8. 24. Retar Ivan, Reka gozd 23 25. Slapničar Alojz, Reka gozd 9 26. Skoda Anton, Reka gozd 27 27. Štrus Alojz, Ščit 8 28. Štrus Franc, Reka gozd 16 29. Tomažič Ivan, Dragoško 10 30. Trčon Alojz, Dragoško 2 31. Ulčar Jože, St. Poljane 1 32. Ulčar Slavko, St. Poljane g 33. Ulčar Jože,.Reka gozd 20 34. Ulčar Janez, Reka gozd 28 35. Vidic Anton, Reka gozd 15 36. Vidic Pavle, Reka gozd 15 37. Kolar Alojz, Volčja jama 10 38. Mlakar Fani, Volčja jama 15 39. Vozelj Ladislav, Dragoško 1 40. Kolednik Rudolf, St. Poljane 41. Bučar Anton, Reka gozd 4 42. Nograšek Anton, Reka gozd 19 43. Garše Valentin, Dragoško 3 44. Skubic Ivan, Volčja jama 8 XVI. Krajevna skupnost Gabrovka 1. Bevc Alojz. Brezovo 16 2. Bevc Viljem, Brezovo 9 3. Borštnar Roza, Gabrovka 6 4. Bajc Ignac, Gaberška gora 24 5. Božič Janez, Klanec 2 6. Borišek Franč - Ljudmila. Moravce 10 7. Bajc Ivan, Nova gora 15 8. Bevc Pavla, Pečica 4 9. Bajc Anton, Tihaboj 28 10. Bajc Alojzija, Tihaboj 17 11. Bevc Franc, Tihaboj 24 12. Bevc Martin, Tihaboj 25 13. Cirar-Gričar Štefanija, Javorje 9 14 Cerovšek Darko. Okrog 6 15. Ciglar Avgust, Tlaka 7 16. Dušek Franc, Moravče 34 17. Gracar Franc. Brezje 4 18. Gracar Terezija, Brezje 5 19. Gracar Jožefa, Brezje 3 20. Grabljevec Anton, Tihaboj 19 21. Grm Antonija, Tlaka 10 22. Gorjol Frančiška, Vodice 13 23. Hostnik Alojz, Lukovec 3 24. Hostnik Anton, Lukovec 2 25. Hostnik Jože, Moravče 23 26. Hribar Lado, Brezje 2 27. Ilnikar Marija, Gornje Ravne 4 28. Ilovar Jože, Okrog 3 29. Jakuša Jože, Rezovo 4 30. Jurca Slavko, Javorje 7 31. Jelševar Anton, Tihaboj 7 32. Jerič Slavko, Tihaboj 26 33. Jelševar Ivan, Vodice 15 34. Kotar Matija, Gornje Ravne 3 35. Kovačič Jože, Laze 6 36. Kisel Jože, Moravče 33 37. Kozlevčar Anton, Okrog 9 38. Komat Angela, Tihaboj 16 39. Komat Franc, Tihaboj 30 40. Kozlevčar Anton, Tlaka 2 41. Kastelic Božidar, Vodice 14 42. Kotar Jože, Vodice 20 43. Logar Ignac. Brezovo 17 44. Leben Alojz, Brezovo 7 45. Lovše Angela, Hohovica 9 46. Lokar Ludvik, Kamni vrh 8 47. Logar Alojz, Vodice 16 48. Martinčič Marija, Gaberška gora 9 49. Meserko Lado, Gobnik 18 50. Medvešek Franc, Javorje 6 51. Mrhar Angela - Franc, Kamni vrh 24 52. Mrhar Jože, Laze 1 53. Mantel Štefka - Mirko, Moravče 13 54. Mrhar Alojz, Tihaboj 5 55. Miklič Ignac, Tlaka 3 56. Pavlič Leopold, Brezovo 12 57. Perko Anton, Brglez 4 58. Pterbin Marija, Čateška gora 1 59. Prelogar Janez, Gobnik 14 60. Petje Marija, Klanec 5 61. Palčin Slavko, Nova gora 17 62. Pavlin Alojz, Podpeč pod Skalo 3 63. Potrebuješ Enži, Tihaboj 23 64. Rismondo Viktor, Brezovo 14 65. Resnik Alojzija, Gabrovka 10 66. Resnik Frančiška, Moravče 20 67. Resnik Jože, Gaberška gora 5 68. Resnik Franc, Laze 5 69. Resnik Marija, Moravče 11 70. Resnik Alojz, Moravče 15 71. Resnik Rudi, Moravče 20 72. Resnik Ivanka, Podpeč 2 73. Resnik Anton, Tlaka 5 74. Resnik Drago, Tlaka 13 75. Resnik Leopold, Vodice 10 76. Ribičič Anton, Vodice 18 77. Sotlar Stane, Brglez 2 78. Strmec Jože, Brglez 1 79. Smolič Marija, Gabrovka 41 80. Sladič Angela - Jože, Gabrovka 42 81. Simončič Janez, Tihaboj 2 82. Strah Anton, Tihaboj 10 83. Smrke Franc, Moravče 64 84. Šinkovec Leopold, Nova gora 13 85. Šinkovec Janez, Podpeč 1 86. Tomše Anton, Moravče 22 87. Tomc Jože, Moravška gora 8 88. Višnikar Jože, Brezovo 10 89. Voje Jože, Gaberška gora 17 90. Vodenik Jože,, Laze 3 91. Vrana Terezija, Pečica 5 92. Vovk Vera, Vodice 19 93. Zavrl Franc, Javorje 5 94. Zupan Marija, Javorje 8 95. Zupančič Lado, Okrog 10 96. Zupan Domenik, Tihaboj 14 97. Zidai Frančiška, Tihaboj 3 98. Zlemberger Anton, Brglez 2 99. Komat Franc, Klanec pri Gabrovki 3 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-6/76 Litija, dne 19. oktobra 1976. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dcrnovšck 1. r. XVII. Krajevna skupnost Ribče 1. Bizjak Anton, Ribče 27 2. Cerar Miha, Vernek 6 3. Lajovec Jakob, Ribče 28 4. Lebar Valentina. Ribče 18 5. Nolimal Marija, Ribče 33 6. Smrkol Franc, Ribče 31 XVIII. Krajevna skupnost Dele-Lilija LJUBLJANA BEŽIGRAD 1178. Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263'72), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. št. 3-8/73) in 153. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 24. seji zbora združenega dela, 26. seji zbora krajevnih skupnosti in 26. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. oktobra 1976 sprejela 1. Bestič Jožefa, Zavrh 3 Dole 2. Celestina Ivan, Dobovica 14 3. Grčar Jože, Velika goba 6 4. Jesenšek Franc, Sp. Jelenje 14 5. Knez Marija, Dobavica 15 6. Kotar Ignac, Čeplje 1 7. Kotar Milan, Mala goba 6 8. Oblak Marija. Gradišče 2 9. Povše Franc, Gradišče 3 10. Prijatelj Henrik, Hude ravne 6 11. Ribič Mirko, Dobavica 6 12. Zavrl Julka, V. goba 2 13. Zgonc Franc, Priženjske njive 6 SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Ljubljana Bežigrad 1. člen Za območje občine Ljubljana Bežigrad se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje enotnega programa ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol. vzgojnovarstvenih zavo.dov, zdravstvenih objektov (osnovna zdravstvena služba) in domov za starejše občane. 2. člen • S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom se financira gradnja objektov po naslednjem programu: Občina Ocena investicijske Objekt Lokacija vrednosti Leto 1977 Lj. Bežigrad Samostojna osnovna šola Črnuče, KS Črnuče, Lokacija je zagotovljena I. faza 16 učilnic in 2 telovadnici, kuhinja 1000 obrokov in zaklonišče v KS Črnuče 38,416.000 Lj. Bežigrad Dom upokojencev v KS Posavje 212 ležišč Lokacija je zagotovljena v KS Posavje 84,000.000 Lj. Center Prizidek VVZ Stari Vodmat za 120 otrok Lokacija ob obstoječem in zaklonišče VVZ Stari Vodmat 13,980.000 Lj. Moste-Polje Zdravstveni dom Moste prizidek za otroški dispanzer Lokacija je zagotovljena 16,800.000 Lj. Moste-Polje Prizidek osnovne šole Zalog, KS Zalog 4 Lokacija ob obstoječi učilnice in zaklonišče šoli 8,300.000 Lj. Moste-Polje VVZ Novo Polje, KS Zadobrova-Sneberje, za 120 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 14,268.000 Lj. Šiška Samostojna osnovna šola Koseze, KS Koseze Lokacija je zagotovljena II. faza prizidek 6 učilnic v SS-9 Koseze 5,000.000 Lj. Šiška Dom upokojencev 228 mest in zaklonišče Objekt je v gradnji KS Dravlje SS-7/1 Dravlje 81,000.000 Lj. Šiška Prizidek pri Zdravstvenem domu Šiška Lokacija ob obstoječem in zaklonišče. KS Zgor. Šiška ZD Derčeva ul. 61,500.000 Lj. Vič-Rudnik Samostojna osnovna šola Krim-Rudnik v KS Rudnik 16 učilnic, telovadnica, kuhinja in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 36,844.000 Lj. Vič-Rudnik VVZ Vnanje Gorice za 100 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 10,950.000 i Ocena investicijske Občina Objekt lokacija vrednosti Leto 1978 Lj. Bežigrad VVZ Posavje, KS Posavje I. faza za 180 otrok, večnamenska kuhinja za 300 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v BS-7 20,500.000 Lj. Moste-Polje Samostojna osnovna šola Nove Jarše, KS Nove Jarše 18 učilnic, telovadnica, kuhinja in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 40,544.000 Lj. Moste-Polje VVZ Hrušica, KS Hrušica-Fužine, za1 80 otrok in zaklonišče Lokacija bo zagotovljena do 31. 10. 1977 8,760.090 Lj. Šiška Prizidek k osnovni šoli Franc Marn Vodice, 4 učilnice in zaklonišče Lokacija ob osnovni šoli Vodice 9,440.000 Lj. Šiška Centralni VVZ v Draveljski gmajni, KS Dravlje za 200 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v soseski ŠS-10, Draveljska gmajna 21,000.000 Lj. Šiška VVZ — zunanji oddelki v KS Dravlje v stanovanjskem bloku za 120 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v SS-7/1 Dravlje 5,500.000 Lj. Vič-Rudnik Samostojna osnovna šola Preserje, KS Podpeč, 12 učilnic, telovadnica, kuhinja in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 27,530.000 Lj. Vič-Rudnik VVZ Kozarje, KS Kozarje za 100 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 12,300.000 Lj. Vič-Rudnik Povečanje zdravstvenega doma Vič, I. faza Lokacija jo zagotovljena . 25,000.000 Lj. Vič-Rudnik Dom upokojencev za 200 ležišč v KS Kolezija Lokacija je zagotovljena 70,000.000 Leto 1979 Lj. Bežigrad Samostojna osnovna šola BS-3 v KS Posavje, I. faza 24 učilnic in 2 telovadnici, kuhinja 900 obrokov in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v BS-3 56,544.000 Lj. Bežigrad Prizidek osnovne šole Franc Bevk, KS Posavje, 4 učilnice, telovadnica in zaklonišče Lokacija ob obstoječi šoli 12,874.000 tj. Bežigrad Prizidek VVZ Črnuče v KS Črnuče za 160 otrok, čajna kuhinja in zaklonišče Lokacija ob obstoječem objektu VVZ Črnuče 12,720.000 Lj. Center Zdravstveni dom novogradnja Lokacija bo zagotovljena do 28. 2. 1977 154,000.000 Lj. Moste-Polje Samostojna osnovna šola Dolsko, KS Dolsko, 4 učilnice, 2 oddelka za 48 predšolskih otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 13,608.000 Lj. Moste-Polje VVZ Zalog, KS Zalog, za 60 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 5,900.000 Lj. Moste-Polje Dom upokojencev 200 ležišč Lokacija v soseski-Fužine 72,500.000 Lj. Šiška Prizidek k osnovni šoli Ivan Novak-Očka, KS Vižmarj,e-Brod, II. faza 4 učilnice, zaklonišče Lokacija ob novi šoli Brod 7,000.000 Lj. Šiška Prizidek k osnovni šoli Simon Jenko Smlednik, KS Smlednik, telovadnica, kuhinja, jedilnica in zaklonišče Lokacija ob osnovni šoli Simon Jenko, Smlednik 15,000.000 Lj. Šiška ^ . VVZ — zunanji oddelki — Medvode-Preska, KS Medvode, v stanovanjskem bloku za 90 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v MeS-7, Medvode 2,800.000 Lj. Vič-Rudnik Samostojna osnovna šola Škofljica, KS Škofljica, 12 učilnic, kuhinja, telovadnica in zaklonišče Lokacija bo zagotovljena do 31. 10. 1977 27,530.000 Lj. Vič-Rudnik VVZ Rožna dolina, KS Rožna dolina in Vič, za 120 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 13,080.000 Leto 1980 Lj. Moste-Polje VVZ Stepanjsko naselje, KS Stepanjsko naselje, za 100 otrok, kuhinja in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 10,713.000 t Lj. Šiška Centralni VVZ v Dravljah, KS Dravlje, za 180 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v SS-7/1, Dravlje 20,400.000 Lj. Šiška Samostojna osnovna šola Medvode-Svetje, KS Medvode, 12 učilnic, zaklonišče in telovadnica ' Lokacija je zagotovljena v MeS-14 Medvode 28,120.000 Lj. Šiška VVZ — zunanji oddelki — KS Hinko Smrekar, v stanovanjskih blokih za 60 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v ŠS-4/1, Hinko Smrekar 2,800.000 Ocena Občina Objekt Lokacija vrednosti Lj. Vič-Rudnik VVZ Milan Česnik, KS Milan Česnik, za 80 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 9,160.000 Lj. Vič-Rudnik Leto 1981 VVZ Trnovo, v KS Trnovo, 140 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 15,310.000 Lj- Bežigrad Zdravstvena postaja in lekarna Črnuče Lokacija LUZ bo zagotovljena do 31. 10. 1977 20,000.000 Lj- Moste-Polje Osnovna šola Stepanjsko naselje, KS Stepanjsko naselje, I. faza, 18 učilnic in telovadnica, kuhinja, zaklonišče Lokacija je zagotovljena v Stepanjskem naselju 40,544.000 Lj. Moste-Polje Prizidek osnovne šole Novo Polje, 4 učilnice in Lokacija ob šoli zaklonišče, KS Zadobrova-Sneberje Novo Polje 8,300.000 Lj. Moste-Polje VVZ Vevče, KS Vevče-Zg. Kašelj za 60 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 5,900.000 Lj. Moste-Polje VVZ Nove Jarše, KS Nove Jarše za 140 otrok, kuhinja in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 16,000.000 Lj. Šiška Samostojna osnovna šola v KS Dravlje, 18 učilnic, zaklonišče, kuhinja za 1000 obrokov in telovadnica Lokacija je zagotovljena v SS-7/1, Dravlje 39,100.000 Lj. Šiška Prizidek k osnovni šoli Franc Rozman-Stane, KS Šentvid, telovadnica in zaklonišče Lokacija ob šoli Šentvid 15,700.000 Lj. Šiška Centralni VVZ v KS Zg. Šiška, za 120 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v ŠS-5, Zg. Šiška 15,000.000 Lj. Vič-Rudnik Prizidek k osnovni šoli Velike Lašče, KS Velike Lašče, telovadnica in zaklonišče Lokacija ob obstoječi šoli 14,700.000 Lj. Vič-Rudnik Prizidek k osnovni šoli Ig, KS Ig, telovadnica in zaklonišče Lokacija ob obstoječi šoli 14,700.000 Lj. Vič-Rudnik ( WZ Krim-Rudnik, KS Krim Rudnik, za 160 otrok in zaklonišče Lokacija bo zagotovljena 17,440.000 . Skupaj vrednost objektov samoprispevka II po občinah I. Sob Ljubljana Bežigrad II. Sob Ljubljana Center III Sob Ljubljana Moste-Polje IV. Sob Ljubljana Sižka V. Sob Ljubljana Vič-Rudnik 245.054.000 167.980.000 262.137.000 329.360.000 294.544.000 1.299.075.000 din. Od tega zneska se bo s samoprispey-kom zbralo 879,000.000 din, ostala investicijska sredstva 420.075.000 din pa prispevajo samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja in stanovanjske skupnosti. Skupaj 1.299,075.000 4. člen Struktura virov financiranja 1. Samoprispevek 1,5 °/o od neto OD 2. Prispevek skupnosti pokojninskega-invalidskega zavarovanja SR Slovenije 3. Samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane 4. Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljane in regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana 5. Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljane in mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana 6. Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljane in mestna izobraževalna skupnost Ljubljana Skupaj 879,000.000 ' 151,200.000 76,300.000 103,575.000 75.000. 000 14.000. 000 1.299,075.000 3. člen Skupna investicijska vrednost objektov navedenih v prejšnjem členu po cenah decembra 1975 znaša Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer pd 1. 1. 1977 do 31. 12. 1981 Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju občine Ljubljana Bežigrad po stopnji 1,5°/» od naslednjih osnov: 1. delovni ljudje iz razmerja v združenem delu od osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov, . 2. upokojeni občani od neto pokojnin, ■> 3. delovni ljudjfe in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti, 4. delovni ljudje in občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske pravice od osebnega dohodka zmanjšanega za prispevke in davke. Samoprispevek plačujejo tudi občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka, zmanjšanega za obračunan davek. i 5. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroSkega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek tudi ne plačujejo: 1. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz raziperja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo 2000 din mesečno, 2. delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 2500 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. 3. delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov, 4. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov razen za učence v gospodarstvu. 6. člen Samoprispevka bodo na zahtevo oproščeni tudi delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu oz. nadomestila ter od pokojnin,'če dohodek na enega družinskega čl arin ne presega 900 din mesečno. Pri tem se v dohodek štejejo vsi dohodki, ki so osnova za odmero samoprispevka. O zahtevkih občanov bo na podlagi mnenja občinskega organa, pristojnega za socialno varstvo, odločila posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina. 7. člen Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu, se po 151 členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov . 8. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska sredstva in se bodo uporabljala izključno za izvajanje del programa, navedenega v, 2. členu tega sklepa in se bodo zbirala na posebnem računu. S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, upravlja organ, ki ga imenujejo občinske skupščine in samoupravne interesne skupnosti, ki sofinancirajo program objektov. Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja organ, ki ga imenujejo občinske skupščine v soglasju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki sofinancirajo ta program. 9. člen Referendum bo v nedeljo, 21. 11. 1976, od 6. do 19. ure, na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija. 10. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani občine Ljubljana Bežigrad, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku. Pravico glasovanja imajo tudi zaposleni občani, mlajši od 18 let. stanujoči v občini Ljubljana Bežigrad, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih'skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik. 11 11. člen • / Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti-in se nanašajo na družbenopolitični zbor. Občinska volilna komisija vodi referendum, ugotovi. rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma na območju občine. Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imempe občinska volilna komisija. Odlok o uvedbi, samoprispevka sprejme občinska skupščina, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev na območju občine izjavila na referendumu1 za samoprispevek. 12. člen Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 13. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Skupščina občine Ljubljana Bežigrad Na referendumu dne 21. 11. 1976 za uvedbo samoprispevka v denarju za območje občine Ljubljana Bežigrad za sofinanciranje enotnega programa Ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol, vzgojnovarstve-nih zavodov, zdravstvenih objektov (osnovna zdravstvena služba)-in domov za starejšo občane za dobo petih let, to je od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1981 GLASUJEM »ZA« »PROTI« 2ig Delovni ljudje in občani izpolnjujejo ‘ glasovnice tako, da Obkrožijo besedo »za«, če se strlnj'ajo z uvedbo samoprispevka, besedo »proti«, če se z uvedbo sampr prispevka ne strinjajo. . 14. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovijo občine in mesto Lj ubij and. 15. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. \ LJUBLJANA CENTER 1179. Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72), 2. in 6. člena zakona o aamopri-spevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in 80. člena statuta občine Ljubljana Center je Skupščina občine Ljubljana Center, na 23. seji zbora združenega dela dne 27. oktobra 1976, na 22. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1976 in na 21, seji družbenopolitičnega zbora dne 26. oktobra 1976 sprejela - SKLEP ' o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Ljubljana Center 1. člen Za območje občine Ljubljana Center se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje enotnega programa ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih objektov (osnovna zdravstvena služba) in domov za starejše občane. 2. člen S sredstvi zbranimi s samoprispevkom se sofinancira gradnja objektov po naslednjem programu: l Ocena investicijske Obdina Objekt Lokacija vrednosti Leto 1977 Lj. Bežigrad Samostojna osnovna šola Črnuče, KS Črnuče, I. faza 16 učilnic in 2 telovadnici, kuhinja 1000 obrokov in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v KS Črnuče 38,416.000 Lj. Bežigrad Dom upokojencev v KS Posavje 212 ležišč Lokacija je zagotovljena ( v KS Posavje 84,000.000 Lj. Center Prizidek VVZ Stari Vodmat za 120 otrok in zaklonišče Lokacija ob obstoječem VVZ Stari Vodmat 13,980.000 Lj. Moste-Polje Zdravstveni dom Moste prizidek za otroški dispanzer Lokacija je zagotovljena 16,800.000 Lj. Moste-Polje Prizidek osnovne šole Zalog, KS Zalog 4 učilnice in zaklonišče Lokacija ob obstoječi šoli 8,300.000 Lj. Moste-Polje lwZ«Novo Polje, KS Zadobrova-Sneberje, za 120 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 14,268.000 Lj. Šiška Samostojna osnovna šola Koseze, KS Koseze II. faza prizidek 6 učilnic Lokacija je zagotovljena v SS-9 Koseze 5,000.000 Lj. Šiška Dom upokojencev 228 mest in zaklonišče KS Dravlje Objekt je v gradnji ŠS-7/1 Dravlje 81,000.000 Lj. Šiška Prizidek pri Zdravstvenem domu Šiška in zaklonišče, KS Zgor. Šiška Lokacij h ob obstojpčem ZD Derčeva ul. 61,500.000 Lj. Vič-Rudnik Samostojna osnovna šola Krim-Rudnik v KS Rudnik 16 učilnic, telovadnica, kuhinja in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 36,844.000 Lj. Vič-Rudnik Leto 1978 VVZ Vnanje Gorice za 100 otrok in zaklonišč^ Lokacija je zagotovljena 10,950.000 Lj. Bežigrad VVZ Posavje, KS Posavje I. faza za 1Š0 otrok, večnamenska kuhinja za 300 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v BS-7 20,500.000 Lj. Moste-Polje Samostojna osnovna šola Nove Jarše, KS Nove Jarše 18 učilnic, telovadnica, kuhinja in zaklonišče ^ Lokacija je zagotovljena 40,544.000 Lj. Moste-Polje VVZ Hrušica, KS Hrušica-Fužine, za 80 otrok in zaklonišče Lokacija bo zagotovljena do 31. 10. 1977 8*760.000 Lj. Šiška Prizidek k osnovni šoli Franc Marn Vodice, 4 učilnice in zaklonišče 1 Lokacija ob osnovni šoli Vodice 9,440.000 Lj. Šiška Centralni VVZ' v Draveljski gmajni, KS Dravlje za 200 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v soseski ŠS-10, Draveljska gmajna 21,000.000 Lj. Šiška VVZ — zunanji oddelki v KS Dravlje v stanovanjskem bloku za 120 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v ŠS-7/1 Dravlje 5,500.000 Lj. Vič-Rudnik Samostojna osnovna šola Preserje, KS Podpeč, 12 učilnic, telovadnica, kuhinja in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 27,530.000 Lj. Vič-Rudnik WZ Kožarje, KS Kozarje za 100 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 12,300.000 Lj. Vič-Rudnik Povečanje zdravstvenega doma Vič, I. faza Lokacija je zagotovljena 25,000.000 Lj. Vič-Rudnik Leto 1979 Dom upokojencev za 200 ležišč v KS Kolezija Lokacija je zagotovljena 70,000,000 Lj. Bežigrad Samostojna osnovna šola BS-3 v KS Posavje, I. faza 24 učilnic in 2 telovadnici, kuhinja 900 obrokov in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v BS-3 56,544.000 Lj. / Lj. Bežigrad Prizidek osnovne šole Franc Bevk. KS Posavje, 4 učilnice, telovadnica in zaklonišče Lokacija ob obstoječi šoli 12,874.000 Bežigrad Prizidek VVZ Črnuče v KS Črnuče za 160 otrok, čajna kuhinja in zaklonišče Lokacija ob obstoječem Objektu VVZ Črnuče 12,720.000 Lj. Center Zdravstveni dom novogradnja Lokacija bo zagotovljena do 28. 2. 1977 154,000.000 St. ?G — 5. XI. 1976 URADNI LIST SRS Stran 1529 Ocena Investicijske Občina Objekt Lokacija vrednosti Lj- Moste-Polje Samostojna osnovna šola Dolsko, KS Dolsko, 4 učilnice, 2 oddelka za 48 predšolskih otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 13,608.000 Lj. Moste-Polje VVZ Zalog, KS Zalog, za 60 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 5,900.000 Lj. Moste-Polje Dom upokojencev 200 ležišč Lokacija v soseski-Fužine 72,500.000 Lj. Šiška Prizidek k osnovni šoli Ivan Novak-Očka, KS Vižniarje-Brod, II. faza 4 Učilnice, zaklonišče Lokacija ob novi šoli Brod 7,000.000 Lj. Šiška Prizidek k osnovni šoli Simon Jenko Smlednik, JCS Smlednik, telovadnica, kuhinja, jedilnica in zaklonišče Lokacija ob osnovni šoli Simon Jenko, Smlednik 15,000.000 Lj. Šiška VVZ — zunanji oddelki — Medvode-Preska, KS Medvode, v stanovanjskem bloku za 90 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v MeS-7, Medvode 2,800.000 Lj. Vič-Rudnik Samostojna osnovna šola Škofljica, KS Škofljica, Lokacija bo zagotovljena 12 dčilnic, kuhinja, telovadnica in zaklonišče do 31. 10. 1977 27,530.000 Lj. Vič-Rudnik Leto 1980 VVZ Rožna dolina, KS Rožna dolina in Vič, za 120 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 13,080.000 . i Lj. Moste-Polje VVZ Štepanjsko naselje, KS Štepanjsko naselje, za 100 otrok, kuhinja in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 10,713.000 Lj. Šiška Centralni VVZ v Dravljah, KS Dravlje, za 180 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v SS-7/1, Dravlje 20,400.000 Lj. Šiška Samostojna osnovna šola Medvode-Svetje, KS Medvode, 12 učilnic, zaklonišče in telovadnica Lokacija je zagotovljena v.MeS-14 Medvode 28,120.000 Lj. Šiška VVZ — zunanji oddelki — KS Hinko Smrekar, v stanovanjskih blokih za 60 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v ŠS-4/1, Hinko Smrekar 2,800.000 Lj. Vič-Rudnik VVZ Milan Česnik, KS Milan Cesnik, za 80 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 9,160.000 Lj. Vič-Rudnik Leto 1981 VVZ Trnovo, v KS Trnovo, 140 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 15,310.000 Lj. Bežigrad Zdravstvena postaja in lekarna Črnuče Lokacija LUZ bo zagotovljena do 31. 10. 1977 20,000.000 Lj. Moste-Polje Osnovna šola Štepanjsko naselje, KS Štepanjsko naselje, I. faza, 18 učilnic in telovadnica, kuhinja, zaklonišče Lokacija je zagotovljena v Stepanjskem naselju 40,544.000 Lj. Moste-Polje Prizidek osnovne šole Novo Polje, 4 učilnice in zaklonišče, KS Zadobrova-Sneberje Lokacija ob šoli Noifo Polje 8,300.000 Lj. Moste-Polje VVZ Vevče, KS Vevče-Zg. Kašelj za 60 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena \ 5,900.000 Lj. Moste-Polje VVZ Nove Jarše, KS Nove Jarše za 140 otrok, kuhinja in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 16,000.000 Lj. Šiška > Samostojna osnovna šola v KS Dravlje, 18 učilnic, zaklonišče, kuhinja za 1000 obrokov in telovadnica Lokacija je zagotovljena v SS-7/1, Dravlje 39,100.000 Lj. Šiška Prizidek k osnovni šoli Franc Rozman-Stane, KS Šentvid, telovadnica in zaklonišče Lokacija ob šoli Šentvid 15,700.000 Lj. Šiška Centralni VVZ v KS Zg. Šiška, za 120 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v ŠS-5, Zg. Šiška 15,000.000 Lj. Vič-Rudnik Prizidek k osnovni šoli Velike Lašče, KS Velike Lašče, telovadnica in zaklonišče Lokacija ob obstoječi šoli 14,700.000 Lj. Vič-Rudnik Prizidek k osnovni šoli Ig, KS Ig, telovadnica in zaklonišče Lokacija ob obstoječi šoli 14,700:000 Lj. Vič-Rudnik VVZ Krim-Rudnik, KS Krim Rudnik, za 160 otrok in zaklonišče Lokacija bo zagotovljena 17,440.000 Skupaj vrednost objektov samoprispevka II po občinah I. Sob Ljubljana Bežigrad 245,054.000 II. Sob Ljubljana Center 167,930.000 III. Sob Ljubljana Moste-Polje 262,137.000 IV. Sob Ljubljana Šiška 329,360.000 V. Sob Ljubljana Vič-Rudnik 294,544.000 Skupaj 1.299,075.000 Struktura virov financiranja 1. Samoprispevek 1,5 °/o od neto OD 879,000.000 2. Prispevek skupnosti pokojninskega-invalidskega zavarovanja SR Slovenije 151,200.000 3. Samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane 76.300.000 4. Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljane in regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana 103,575.000 5. Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljane in mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana 75,000.000 6. Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljane in mestna izobraževalna skupnost Ljubljana 14,000.000 Skupaj 1.299,075.000 3. člen \ Skupna investicijska vrednost objektov navedenih v prejšnjem členu po cenah decembra 1975 znaša 1.299.075.000 din Od tega zneska se bo s samoprispevkom zbralo 879,000.000 din, ostala investicijska sredstva 420.075.000 din pa prispevajo samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja in stanovanjske skupnosti. 4. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1981. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju občine Ljubljana Center, po stopnji 1,5 "/o od naslednjih osnov: 1 delovni ljudje iz razmerja v združenem delu od osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov in delavci pri Zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov, 2. upokojeni občani od neto pokojnin. 3. delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti, 4. delovni ljudje in občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske pravice od osebnega dohodka zmanjšanega za prispevek in davke. Samoprispevek plačujejo tudi občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka, zmanjšanega za obračunan davek. 5. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek tudi ne plačujejo: 1. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo 2000 din mesečno, 2. delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 2500 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. 3. delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov, 4. delovhi ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov razen za učence v gospodarstvu. 6. člen Samoprispevka bodo na zahtevo oproščeni tudi delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu oz. nadomestila ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 900 din mesečno. Pri tem se v dohodek štejejo vsi dohodki, ki so osnova za odmero samoprispevka. O zahtevkih občanov bo na podlagi mnenja občinskega organa, pristojnega za socialno varstvo, odločila posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina. 7. člen Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu, se po 151 členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 8. člen S samoprispevkom zbrana sredstva sa namenska sredstva in se bodo uporabljala izključno za izvajanje del programa, navedenega v 2. členu tega sklepa in se bodo.zbirala na posebnem računu. S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, upravlja organ, ki ga imenujejo občinske skupščine in samoupravne interesne skupnosti, ki sofinancirajo program objektov Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja organ, ki ga imenujejo občinske skupščine v soglasju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki sofinancirajo ta program. 9. člen Referendum bo v nedeljo, 21. 11. 197G, od 6. do 19. ure, na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija. 10. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani občine Ljubljana Center, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku. Pravico glasovanja imajo tudi zaposleni občani, mlajši od 18 let, stanujoči v občini Ljubljana Center, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik. 11. člen Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij In delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in se nanašajo na družbenopolitični St. 20 — 5. XI. 1976 URADNI LIST SRS Stran 1531 zbor. Občinska volilna komisija vodi referendum, ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma na območju občine. Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija. Odlok o uvedbi samoprispevka sprejme občinska skupščina, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev na območju občine izjavila na referendumu za samoprispevek. 12. člen Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 13. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Skupščina občine Ljubljana Center Na referendumu dne 21. 11. 1976 za uvedbo samoprispevka v denarju za območje občine Ljubljana Center, za sofinanciranje enotnega programa ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih objektov (osnovna zdravstvena služba) in domov za starejše občane za dobo petih let, to je od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1981. GLASUJEM »ZA« »PROTI« 2ig Delovni ljudje in občani izpolnjujejo glasovnice tako, da obkrožijo besedo »za«, če se strinjajo z uvedbo samoprispevka, besedo »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo. 14. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovijo občine in mesto Ljubljana. 15. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-5/76 Ljubljana, dne 27. oktobra 1976. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1180. Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in 83. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. oktobra 1976, na seji zbora združenega dela dne 28. oktobra 1976 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. oktobra 1976 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Ljubljana Moste-Polje 1. člen Za območje občine Ljubljana Moste-Polje se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje enotnega programa ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih objektov (osnovna zdravstvena služba) in domov za starejše občane. 2. člen S sredstvi zbranimi s samoprispevkom se sofinancira gradnja objektov po naslednjem programu: Ocena Občina Objekt Lokacij investicijske vrednosti Leto 1977 Lj. Bežigrad Samostojna osnovna šola Črnuče, KS Črnuče, I. faza 16 učilnic in 2 telovadnici, kuhinja 1000 obrokov in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v KS Črnuče 38,416.000 Lj. Bežigrad Dom upokojencev v KS Posavje 212 ležišč Lokacija je zagotovljena v KS Posavje 84,000.000 Lj. Center Prizidek VVZ Stari Vodmat za 120 otrok in zaklonišče , Lokacija ob obstoječem VVZ Stari Vodmat 13,980.000 Lj. Moste-Polje Zdravstveni dom Moste prizidek za otroški , dispanzer .Lokacija je zagotovljena 16,800.000 Lj. Moste-Polje Prizidek osnovne šole Zalog, KS Zalog 4 učilnice in zaklonišče Lokacija ob obstoječi šoli 8,300.000 Lj. Moste-Polje VVZ Novo Polje, KS Zadobrova-Sneberje, za 120 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 14,268.000 Lj. Šiška Samostojna osnovna šola Koseze, KS Koseze II. faza prizidek 6 učilnic Lokacija je zagotovljena v SS-9 Koseze 5,000.000 Lj. Šiška Dom upokojencev 228 mest in zaklonišče KS Dravlje Objekt je v gradnji SS-7/1 Dravlje 81,000.000 Lj. Šiška Prizidek pri Zdravstvenem domu Šiška in zaklonišče, KS Zgor. Šiška Lokacija ob obstoječem ZD Derčeva ul. 61,500.000 Stran 1532 URADNI LIST SRS SL 26 — 5. XI. 1976 Občina Objekt Lokacija Oeena investicijske vrednosti Lj. Vič-Rudnik Samostojna osnovna šola Krim-Rudnik v KS Rudnik 16 učilnic, telovadnica, kuhinja in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 36,844.000 Lj. Vič-Rudnik VVZ Vnanje Gorice za 100 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 10,950.000 Leto 1978 Lj. Bežigrad VVZ Posavje, KS Posavje I. faza za 180 otrok, večnamenska kuhinja za 300 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v BS-7 20,500X00 Lj. Moste-Polje Samostojna osnovna šola Nove Jarše, KS Nove Jarše 18 učilnic, telovadnica, kuhinja in zaklonišče Lokacija jc zagotovljena 40,544.000 Lj. Moste-Polje VVZ Hrušica, KS Hrušica-Fužine, za 80 otrok in zaklonišče Lokacija bo zagotovljena do 31. 10. 1977 8,760.000 Lj. Šiška Prizidek k osnovni šoli Franc Marn Vodice, 4 učilnice m zaklonišče Lokacija ob osnovni šoli Vodice 9,440.000 Lj. Siska Centralni VVZ v Draveljski gmajni, KS Dravlje za 200 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v soseski ŠS-10, Draveljska gmajna 21,000.000 Lj. Šiška VVZ — zunanji oddelki v KS Dravlje v stanovanjskem bloku za 120 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v SS-7/1 Dravlje 5,500.000 Lj. Vič-Rudnik Samostojna osnovna šola Preserje, KS Podpeč, 12 učilnic, telovadnica, kuhinja in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 27,530.000 Lj. Vič-Rudnik VVZ Kozarje, KS Kozarje za 100 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 12,300.000 Lj. Vič-Rudnik Povečanje zdravstvenega doma Vič, I. faza Lokacija je zagotovljena 25,000.000 Lj. Vič-Rudnik Dom upokojencev za 200 ležišč v KS Kolezija Lokacija je zagotovljena 70,000.000 Leto 1979 ' / ” ’ . • Lj. Bežigrad Samostojna osnovna šola BS-3 v KS Posavje, I. faza 24 učilnic in 2 telovadnici, kuhinja 900 obrokov in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v BS-3 56,514.000 Lj. Bežigrad Prizidek osnovne šole Franc Bevk, KS Posavje, 4 učilnice, telovadnica in zaklonišče Lokacija ob obstoječi šoli 12,874.000 Lj. Bežigrad Prizidek VVZ Črnuče v KS Črnuče za 160 otrok, čajna kuhinja in zaklonišče Lokacija ob obstoječem objektu VVZ Črnuče 12,720.000 Lj. Center Zdravstveni dom novogradnja Lokacija bo zagotovljena do 28. 2. 1977 354.000.000 Lj. Moste-Polje Samostojna osnovna šola Dolsko, KS Dolsko, 4 učilnice, 2 oddelka za 48 predšolskih otrok in zaklonišče Lokacija jc zagotovljena 13,608.000 Lj. Moste-Polje VVZ Zalog, KS Zalog, za 60 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 5,900.000 Lj. Moste-Polje Dom upokojencev 200 ležišč Lokacija v soseski-P’užine 72,500.000 Lj. Šiška Prizidek k osnovni šoli Ivan Novak-Očka, KS Vižmarje-Brod, II. faza 4 učilnice, zaklonišče Lokacija ob novi šoli Brod 7,000.000 Lj. Šiška Prizidek k osnovni šoli Simon Jenko Smlednik, KS Smlednik, telovadnica, kuhinja, jedilnica in zaklonišče Lokacija ob osnovni šoli Simon Jenko, Smlednik 15,000.000 Lj. Šiška VVZ — zunanji oddelki — Medvode-Preska, KS Medvode, v stanovanjskem bloku za 90 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v MeS-7, Medvode 2,800.000 Lj. Vič-Rudnik Samostojna osnovna šola Škofljica. KS Škofljica, 12 učilnic, kuhinja, telovadnica in zaklonišče Lokacija bo zagotovljena do 31. 10. 1977 27,530.000 Lj. Vič-Rudnik VVZ Rožna dolina. KS Rožna dolina in Vič, za 120 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 13,080.000 Leto 1980 Lj. Moste-Polje VVZ Stepanj sto naselje, KS Stepanjsko naselje, Lokacija je zagotovljena 10,713.000 za 100 otrok, kuhinja in zaklonišče Ocena investicij ske Občina Objekt L«okacija vrednosti Lj. Šiška Centralni VVZ v Dravljah, KS Dravlje, za 180 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v SS-7/1, Dravlje 20,400.000 Lj. Šiška Samostojna osnovna šola Medvode-Svetje, KS Medvode, 12 učilnic, zaklonišče in telovadnica Lokacija je zagotovljena v MeS-14 Medvode 28,120.000 Lj. Šiška VVZ — zunanji oddelki — KS Hinko Smrekar, v stanovanjskih blokih za 60 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v SS-4/1, Hinko Smrekar 2,800.000 Lj. Vič-Rudnik VVZ Milan Cesnik, KS Milan Cesnik, za 80 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 9,160.000 Lj. Vič-Rudnik VVZ Trnovo, v KS Trnovo, 140 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 15,310.000 Leto 1981 Lj. Bežigrad Zdravstvena postaja in lekarna Črnuče Lokacija LUZ bo zagotovljena do 31. 10. 1977 20,000.000 Lj. Moste-Polje Osnovna šola Stepanjsko naselje, KS Stepanjsko naselje, I. faza, 18 učilnic in telovadnica, kuhinja, zaklonišče Lokacija je zagotovljena v Stepanjskem naselju 40,544.000 Lj. Moste-Polje Prizidek osnovne šole Novo Polje, 4 učilnice in zaklonišče, KS Zadobrova-Sneberje Lokacija ob šoli Novo Polje 8,300.000 Lj. Moste-Polje VVZ Vevče, KS Vevče-Zg. Kašelj za 60 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 5,900.000 Lj. Moste-Polje VVZ Nove Jarše, KS Nove Jarše za 140 otrok, kuhinja in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 16,000.000 Lj. Šiška Samostojna osnovna šola v KS Dravlje, 18 učilnic, zaklonišče, kuhinja za 1000 obrokov in telovadnica Lokacija je zagotovljena v SS-7/1, Dravlje 39,100.000 Lj. Šiška Prizidek k osnovni šoli Franc Rozman-Stane, KS Šentvid, telovadnica in zaklonišče Lokacija ob šoli Šentvid 15,700.000 Lj. Šiška Centralni VVZ v KS Zg. Šiška, za 120 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v SS-5, Zg. Šiška 15,000.000 Lj. Vič-Rudnik Prizidek k osnovni šoli Velike Lašče, KS Velike Lašče, telovadnica in zaklonišče Lokacija ob obstoječi šoli 14,700.000 Lj. Vič-Rudnik Prizidek k osnovni šoli Ig, KS Ig, telovadnica in zaklonišče Lokacija ob obstoječi šoli 14,700.000 Lj. Vič-Rudnik VVZ Krim-Rudnik, KS Krim Rudnik, za 160 Lokacija bo zagotovljena 17,440.000 otrok in zaklonišče Skupaj vrednost objektov samoprispevka II po občinah I. Sob Ljubljana Bežigrad 245,054.000 H. Sob Ljubljana Center 167,980.000 III. Sob Ljubljana Moste-Polje 262,137.000 IV. Sob Ljubljana Šiška 329,360.000 V. Sob Ljubljana Vič-Rudnik 294,544.000 Skupaj 1.299,075.000 Struktura virov financiranja I. Samoprispevek 1,5 °/o od neto OD 2. Prispevek skupnosti pokoj ninskega-invalidskega zavarovanja SR Slovenije 3. Samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane 4. Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljane in regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana 5. Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljane in mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana 6. Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljane in mestna izobraževalna skupnost Ljubljana 14,000.000 Skupaj 1.299,075.000 3. člen Skupna investicijska vrednost objektov navedenih v prejšnjem členu po cenah decembra 1975 znaša • 1.299.075.000 din. Od tega zneska se bo s samoprispevkom zbralo 879,000.000 din, ostala investicijska sredstva 420.075.000 din pa prispevajo samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja in stanovanjske skupnosti. 4. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1981. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju občine Ljubljana Moste-Polje po stopnji 1,5 °/o , od naslednjih osnov: 1. delovni ljudje iz razmerja v združenem delu od osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohod- 879,000.000 :51,200.000 76,300.000 103,575.000 75,000.000 kov in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov, 2. upokojeni občani od neto pokojnin, 3. delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti, 4. delovni ljudje in občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske pravice od osebnega dohodka, zmanjšanega za prispevek in davke. Samoprispevek plačujejo tudi občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka, zmanjšanega za obračunan davek. 5. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek tudi ne plačujejo: 1. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo 2000 din mesečno, 2. delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 2500 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, 3. delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov, 4. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov razen za učence v gospodarstvu. 6. člen Samoprispevka bodo na zahtevo oproščeni tudi delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu oz. nadomestila ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 900 din mesečno Pri tem se v dohodek štejejo vsi dohodki, ki so osnova za odmero samoprispevka. O zahtevkih občanov bo na podlagi mnenja občinskega organa, pristojnega za socialno varstvo, odločila posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina. 7. člen Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu, se po 151. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 8. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska sredstva in se bodo uporabljala izključno za izvajanje del programa, navedenega v 2. členu tega sklepa in se bodo zbirala na posebnem računu. S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, upravlja organ, ki ga imenujejo občinske skupščine in samoupravne interesne skupnosti, ki sofinancirajo program objektov. Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja organ, ki ga imenujejo občinske skupščine v soglasju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ki sofinancirajo ta program 9. člen Referendum bo v nedeljo, 21. 11. 1976, od 6. do 19. ure, na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija. 10. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani občine Ljubljana Moste-Polje, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku. Pravico glasovanja imajo tudi zaposleni občani, mlajši od 18 let, stanujoči v občim Ljubljana Moste-Polje, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik. 11. člen Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in se nanašajo na družbenopolitični zbor. Občinska volilna komisija vodi referendum, ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma na območju občine. Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija. Odlok o uvedbi samoprispevka sprejme občinska skupščina, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev na območju občine izjavila na referendumu za samoprispevek. 12. člen Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 13. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: »Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje Na referendumu dne 21. 11. 1976 za uvedbo samoprispevka v denarju za območje občine Ljubljana Moste-Polje za sofinanciranje enotnega programa ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol, vzgojnovarstve-nih zavodov, zdravstvenih objektov (osnovna zdravstvena služba) in domov za starejše občane za dobo petih let, to je od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1981. GLASUJEM »ZA« »PROTI« 2ig Delovni ljudje in občani izpolnjujejo glasovnice tako, da obkrožijo besedo »za«, če se strinjajo z uvedbo samoprispevka, besedo »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo. 14. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovijo občine in mesto Ljubljana. 15. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 010-3/76-S Ljubljana, dne 28. oktobra 1976. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1 r. LJUBLJANA SISKA 1181. Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS. št. 29-263/72), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in 80. člena statuta občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 23. skupnem zasedanju z ločenim glasovanjem Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 26. oktobra 1976 spre--jela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Ljubljana Šiška 1. člen Za območje občine Ljubljana Šiška se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje enotnega programa ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih objektov (osnovna zdravstvena služba) in domov za starejše občane. 2. člen S sredstvi zbranimi s samoprispevkom sc sofinancira gradnja objektov po naslednjem programu: Ocena Občina Objekt Lokacija investicijske vrednosti Lelo 1977 Lj. Bežigrad Samostojna osnovna šola Črnuče, KS Črnuče, Lokacija je zagotovljena I. faza 16 učilnic in 2 telovadnici, kuhinja 1000 obrokov in zaklonišče \ v KS Črnuče 38,416.000 Lj. Bežigrad Dom upokojencev v KS Posavje 212 ležišč Lokacija je zagotovljena v KS Posavje 84,000.000 Lj. Center Prizidek VVZ Stari Vodmat za 120 otrok Lokacija ob obstoječem in zaklonišče VVZ Stari Vodmat 13,980.000 Lj. Moste-Polje Zdravstveni dom Moste prizidek za otroški dispanzer Lokacija je zagotovljena 16,800.000 Lj. Moste-Polje Prizidek osnovne šole Zalog, KS Zalog 4 Lokacija ob obstoječi učilnice in zaklonišče šoli 8,300.000 Lj. Moste-Polje VVZ Novo Polje, KS Zadobrova-Sneberje, za 120 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 14,268.000 Lj. Šiška Samostojna osnovna šola Koseze, KS Koseze Lokacija je zagotovljena II. faza prizidek 6 učilnic v SS-9 Koseze 5,000.000 Lj. Šiška Dom upokojencev 228 mest in zaklonišče Objekt je v gradnji KS Dravlje ŠS-7/1 Dravlje 81,000.000 Lj. Šiška Prizidek pri Zdravstvenem domu Šiška Lokacija ob obstoječem in zaklonišče, KS Zgor. šiška ZD Derčeva ul. 61,500.000 Lj. Vič-Rudnik Samostojna osnovna šola Krim-Rudnik v KS Rudnik 16 učilnic, telovadnica, kuhinja in , zaklonišče Lokacija je zagotovljena 36,844.000 Lj. Vič-Rudnik VVZ Vnanle Gorice za 100 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 10,950.000 Leto 1978 Lj. Bežigrad VVZ Posavje, KS Posavje I. faza za 180 otrok, večnamenska kuhinja za 300 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v BS-7 20,500.000 Lj. Moste-Polje Samostojna osnovna šola Nove Jarše, KS Nove Jarše 18 učilnic, telovadnica, kuhinja in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 40,544.000 Lj. Moste-Polje VVZ Hrušica, KS Hrušica-Fužine, za 80 otrok in Lokacija bo zagotovljena zaklonišče do 31. 10. 1977 8,760.000 Lj. Šiška Prizidek k osnovni šoli Franc Marn Vodice, Lokacija ob osnovni šoli 4 učilnice in zaklonišče Vodice 9,440.000 Lj. Šiška Centralni VVZ v Draveljski gmajni, KS Dravlje Lokacija je zagotovljena za 200 otrok in zaklonišče v soseski ŠS-10, - Draveljska gmajna ' 21,000.000 Lj. Šiška VVZ — zunanji oddelki v KS Dravlje v Lokacija je zagotovljena stanovanjskem bloku za 120 otrok in zaklonišče v ŠS-7/1 Dravlje 5,500.000 Lj. Vič-Rudnik Samostojna osnovna šola Preserje, KS Podpeč, 12 učilnic, telovadnica, kuhinja in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 27,530.000 Lj. Vič-Rudnik VVZ Kozarje, KS Kozarje za 100 otrok in Lokacija je zagotovljena 12,300.000 zaklonišče C £1 Občina Objekt Lokacija Ocena Investicijske vrednosti Lj. Vič-Rudnik Povečanje zdravstvenega doma Vič, I. faza Lokacija je zagotovljena 25,000.000 Lj. Vič-Rudnik Dom upokojencev za 200 ležišč v KS Kolezija Lokacija je zagotovljena 70,000.000 Leto 1979 Lj. Bežigrad Samostojna osnovna šola BS-3 v KS Posavje, Lokacija je zagotovljena I. faza 24 učilnic in 2 telovadnici, kuhinja 900 obrokov in zaklonišče v BS-3 56,544.000 Lj. Bežigrad Prizidek osnovne šole Franc Bevk, KS Posavje, 4 učilnice, telovadnica in zaklonišče Lokacija ob obstoječi šoli 12,874.000 Lj. Bežigrad Prizidek VVZ Črnuče v KS Črnuče za 160 otrok, Lokacija ob obstoječem čajna kuhinja in zaklonišče objektu VVZ Črnuče 12,720.000 Lj. Center Zdravstveni dom novogradnja Lokacija bo zagotovljena Lj. Moste-Polje r do 28. 2. 1977 154,000.000 Samostojna osnovna šola Dolsko, KS Dolsko, 4 učilnice, 2 oddelka za 48 predšolskih otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 13,608.000 Lj. Moste-Polje VVZ Zalog, KS Zalog, za 60 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 5,900.000 Lj. Moste-Polje Dom upokojencev 200 ležišč Lokacija v soseski-Fužine 72,500.000 Lj. Šiška Prizidek k osnovni šoli Ivan Novak-Očka, Lokacija ob novi šoli KS Vižmarje-Brod, II. faza 4 učilnice, zaklonišče Brod 7,000.000 Lj. Šiška Prizidek k osnovni šoli Simon Jenko Smlednik, Lokacija ob osnovni šoli KS Smlednik, telovadnica, kuhinja, jedilnica in zaklonišče Simon Jenko, Smlednik 15,000.000 Lj. Šiška VVZ — zunanji oddelki — Medvode-Preska, Lokacija je zagotovljena KS Medvode, v stanovanjskem bloku za 90 otrok in zaklonišče, v MeS-7, Medvode 2,800.000 Lj. Vič-Rudnik Samostojna osnovna šola Škofljica, KS Škofljica, Lokacija bo zagotovljena 12 učilnic, kuhinja, telovadnica in zaklonišče do 31. 10. 1977 27,530.000 Lj. Vič-Rudnik Leto 1980 VVZ Rožna dolina, KS Rožna dolina in Vič, za 120 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 13,080.000 Lj. Moste-Polje VVZ Stepanjsko naselje, KS Stepanjsko naselje, za 100 otrok, kuhinja in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 10,713.000 Lj'. Šiška Centralni VVZ v Dravljah, KS Dravlje, za 180 Lokacija je zagotovljena otrok in zaklonišče v SS-7/1, Dravlje 20,400.000 Lj. Šiška Samostojna osnovna šola Medvode-Svetje, KS Lokacija je zagotovljena Medvode. 12 učilnic,' zaklonišče in telovadnica v MeS-14 Medvode 28,120.000 Lj. Šiška VVZ — zunanji oddelki — KS Hinko Smrekar, Lokacija je zagotovljena v stanovanjskih blokih za 60 otrok in zaklonišče v SS-4/1, Hinko Smrekar 2,800.000 Lj. Vič-Rudnik WZ Milan Cesnik. KS Milan Cesnik, za 80 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 9,160.000 Lj. Vič-Rudnik WZ Trnovo, v KS Trnovo, 140 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 15,310.000 Leto 1981 Lj. Bežigrad Zdravstvena postaja in lekarna Črnuče Lokacija LUZ bo zagotovljena do 31. 10. 1977 20,000.000 Lj. Moste-Polje Osnovna šola Stepanjsko naselje, KS Stepanjsko Lokacija je zagotovljena naselje, I. faza, 18 učilnic in telovadnica, kuhinja, zaklonišče v Stepanjskem naselju 40,544.000 Lj. Moste-Polje Prizidek bsnovne šole Novo Polje, 4 učilnice in Lokacija ob šoli zaklonišče. KS Zadobrova-Sneberje Novo Polje 8,300.000 Lj. Moste-Polje VVZ Vevče, KS Vevče-Zg. Kašelj za 60 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 5,900.000 Lj. Moste-Polje WZ Nove Jarše, KS Nove Jarše za 140 otrok, kuhinja in zaklonišče • Lokacija je zagotovljena / • / 16,000.000 Občina Objekt Lokacija Ocena investicijske vrednosti Lj. Šiška Samostojna osnovna šola v KS Dravlje, 18 učilnic, zaklonišče, kuhinja za 1000 obrokov in telovadnica Lokacija je zagotovljena v ŠS-7/1, Dravlje 39,100.000 Lj. Šiška Prizidek k osnovni šoli Franc Rozman-Stane, KS Šentvid, telovadnica in zaklonišče Lokacija ob šoli Šentvid 15,700.000 Lj. Šiška Centralni VVZ v KS Zg. Šiška, za 120 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v ŠS-5, Zg. Šiška 15,000.000 Lj. Vič-Rudnik Prizidek k osnovni šoli Velike Lašče, KS. Velike Lašče, telovadnica in zaklonišče Lokacija ob obstoječi šoli 14,700.000 Lj. Vič-Rudnik Prizidek k osnovni šoli Ig, KS Ig, telovadnica in zaklonišče Lokacija ob obstoječi šoli 14,700.000 Lj. Vič-Rudnik WZ Krim-Rudnik, KS Krim Rudnik, za 160 otrok in zaklonišče Lokacija bo zagotovljena 17,440.000 Skupaj vrednost objektov samoprispevka II po občinah I. Sob Ljubljana Bežigrad 245,054.000 II. Sob Ljubljana Center 167,980.000 III. Sob Ljubljana Moste-Polje 262,137.000 IV. Sob Ljubljana Šiška 329,360.000 V. Sob Ljubljana Vič-Rudnik 294,544.000 Skupaj 1.299,075.000 Struktura virov financiranja 1. Samoprispevek 1,5 "/o od neto OD 879,000.000 2. Prispevek skupnosti pokoj ninskega-invalidskega zavarovanja SR Slovenije 151,200.000 3. Samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane 76,300.000 4. Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljane in regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana 103.575.000 5. Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljane in mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana 75,000.000 6. Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljane in mestna izobraževalna skupnost Ljubljana 14,000.000 Skupaj 1.299,075.000 3. člen Skupna investicijska vrednost objektov navedenih v prejšnjem členu po cenah decembra 1975 znaša 1.299.075.000 din. Od tega zneska se bo s samoprispevkom zbralo 879,000.000 din, ostala investicijska sredstva 120.075.000 din pa prispevajo samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja in stanovanjske skupnosti. 4 4 člen Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1981. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju občine Ljubljana Šiška, po stopnji 1,5 %> od naslednjih osnov: 1. delovni ljudje iz razmerja v združenem delu od osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov m delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov, 2. upokojeni občani od neto pokojnin, 3. delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti, 4. delovni ljudje in občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske pravice od osebnega dohodka zmanjšanega za prispevek in davke. Samoprispevek plačujejo tudi občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka, zmanjšanega za obračunan davek. 5. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek tudi ne plačujejo: 1. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo 2000 din mesečno, 2. delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 2500 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. 3. delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov, 4. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov razen za učence v gospodarstvu. 6. člen Samoprispevka bodo na zahtevo oproščeni tudi delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu oz. nadomestila ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 900 din mesečno. Pri tem se v dohodek štejejo vsi dohodki, ki so osnova za odmero samoprispevka. O zahtevkih občanov bo na podlagi mnenja občinskega organa, pristojnega za socialno varstvo, odločila posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina. 7. člen Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu, se po 151. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 8. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska sredstva in se bodo uporabljala izključno za izvajanje del programa, navedenega v 2. členu tega sklepa in se bodo zbirala na posebnem računu. S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, upravlja organ, ki ga imenujejo občinske skupščine in samoupravne interesne skupnosti, ki sofinancirajo program objektov. Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja organ, ki ga imenujejo občinske skupščine v soglasju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki sofinancirajo ta program. 9. člen Referendum bo v nedeljo, 21. 11. 1976, od 6. do 19. ure, na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija. 10. člen Pravico glasovanja na i-eferendumu imajo vsi občani občine Ljubljana Šiška, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku. Pravico glasovanja imajo tudi zaposleni občani, mlajši od 18 let, stanujoči v občini Ljubljana Šiška, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik. 11. člen Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in se nanašajo na družbenopolitični zbor. Občinska volilna komisija vodi referendum, ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma na območju občine. Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija. Odlok o uvedbi samoprispevka sprejme občinska skupščina, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev na območju občine izjavila na referendumu za samoprispevek. 12. člen Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 13. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Skupščina občine Ljubljana Šiška Na referendumu dne 21. 11. 1976 za uvedbo samoprispevka v denarju za območje občine Ljubljana Šiška za sofinanciranje enotnega programa ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih objektov (osnovna zdravstvena služba) in domov za starejše občine za dobo petih let, to je od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1981. GLASUJEM »ZA* >PROTI« Zig Delovni ljudje in občani izpolnjujejo glasovnice tako, da obkrožijo besedo »za«, če se strinjajo z uvedbo samoprispevka, besedo »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo. 14. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovijo občine in mesto Ljubljana. 15. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-014-01/76 Ljubljana, dne 26. oktobra 1976. Predsednik Skupščine občine . Ljubljana Šiška Stanc Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1182. Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne 26. oktobra 1976, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26 oktobra 1976 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. oktobra 1976 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Za območje občine Ljubljana Vič-Rudnik se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje enotrtega programa ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih objektov (osnovna zdravstvena služba) in domov za starejše občane. ' 2. člen S sredstvi zbranimi s samoprispevkom se sofinancira gradnja objektov po naslednjem programu: —------------------------------------------------------ ^ Ocena Občina Objekt Lokacija Investicijske vrednosti Leto 1977 \ Lj. Bežigrad Samostojna osnovna šola Črnuče, KS Črnuče, I. faza 16 učilnic in 2 telovadnici, kuhinja 1000 obrokov in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v KS Črnuče 38,416.000 Lj. Bežigrad Dom upokojencev v KS Posavje 212 ležišč Lokacija je zagotovljena v KS Posavje 84,000.000 Lj. Center Prizidek VVZ Stari Vodmat za 120 otrok in zaklonišče Lokacija ob obstoječem WZ Stari Vodmat 13,980.000 Lj. Moste-Polje Zdravstveni dom Moste prizidek za otroški dispanzer Lokacija je zagotovljena 16,800.000 Lj. Moste-Polje Prizidek osnovne šole Zalog, KS Zalog 4 učilnice in zaklonišče Lokacija ob obstoječi šoli 8,300.000 Lj. Moste-Polje WZ Novo Polje, KS Zadobrova-Sneberje, za 120 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 14,268.000 Lj. Šiška Samostojna osnovna šola Koseze, KS Koseze II. faza prizidek 6 učilnic Lokacija je zagotovljena v ŠS-9 Koseze 5,000.000 Lj. Šiška Dom upokojencev 228 mest in zaklonišče KS Dravlje Objekt je v gradnji ŠS-7/1 Dravlje 81,000.000 Lj. Šiška Prizidek pri Zdravstvenem domu Šiška in zaklonišče, KS Zgor. Šiška Lokacija ob obstoječem ZD Derčeva ul. 61,500.000 Lj. Vič-Rudnik Samostojna osnovna šola Krim-Rudnik v KS Rudnik 16 učilnic, telovadnica, kuhinja in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 36,844.000 Lj. Vič-Rudnik WZ Vnanje Gorice za 100 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 10,950.000 Leto 1978 Lj. Bežigrad WZ Posavje, KS Posavje I. faza za 180 otrok, večnamenska kuhinja za 300 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v BS-7 20,500.000 Lj. Moste-Polje Samostojna osnovna šola Nove Jarše, KS Nove Jarše 18 učilnic, telovadnica, kuhinja in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 40,544.000 Lj. Moste-Polje WZ Hrušica, KS Hrušica-Fužine, za 80 otrok in zaklonišče Lokacija bo zagotovljena do 31. 10. 1977 8,760.000 Lj. Šiška Prizidek k osnovni šoli Franc Marn Vodice, 4 učilnice in zaklonišče Lokacija ob osnovni šoli Vodice 9,440.000 Lj. Šiška Centralni WZ v Draveljski gmajni, KS Dravlje za 200 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v soseski ŠS-10, Draveljska gmajna 21,000.000 Lj. Šiška WZ — zunanji oddelki v KS Dravlje v stanovanjskem bloku za 120 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v ŠS-7/1 Dravlje 5,500.000 Lj. Vič-Rudnik Samostojna osnovna šola Preserje, KS Podpeč, 12 učilnic, telovadnica, kuhinja in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 27,530.000 Lj. Vič-Rudnik WZ Kozarje, KS Kozarje za 100 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena » 12,300.000 Lj. Vič-Rudnik Povečanje zdravstvenega doma Vič, I. faza Lokacija je zagotovljena 25,000.000 Lj. Vič-Rudnik Dom upokojencev za 200 ležišč v KS Kolezija Lokacija je zagotovljena 70,000.000 A Leto 1979 Lj. Bežigrad Samostojna osnovna šola BS-3 v KS Posavje, I. faza 24 učilnic in 2 telovadnici, kuhinja 900 obrokov in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v BS-3 56,544.000 Lj. Bežigrad Prizidek osnovne šole Franc Bevk, KS Posavje, 4 učilnice, telovadnica in zaklonišče Lokacija ob obstoječi šoli 12,874.000 Občina Objekt l*okaciJa Oc«na Investicijske vrednosti Lj. Bežigrad Prizidek VVZ Črnuče v KS Črnuče za 160 otrok, čajna kuhinja in zaklonišče Lokacija ob obstoječem objektu VVZ Črnuče 12,720.000 Lj. Center Zdravstveni dom novogradnja Lokacija bo zagotovljena do 28. 2. 1977 154,000.000 Lj. Moste-Polje Samostojna osnovna šola Dolsko, KS Dolsko, 4 učilnice, 2 oddelka za 48 predšolskih otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 13,608.000 Lj- Moste-Polje VVZ Zalog, KS Zalog, za 60 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 5,900.000 Lj. Moste-Polje Dom upokojencev 200 ležišč Lokacija v soseski-Fužine 72,500.000 Lj. Siska Prizidek k osnovni šoli Ivan Novak-Očka. KS Vižmarje-Brod, II. laza 4 učilnice zaklonišče Lokacija ob novi šoli Brod 7,000.000 Lj. Siska , Prizidek k osnovni šoli Simon Jenko Smlednik, KS Smlednik, telovadnica, kuhinja, jedilnica in zaklonišče Lokacija ob osnovni šoli ‘ Simon Jenko, Smlednik 15,000.000 Lj. Siska VVZ — zunanji oddelki — Medyode-Preska, KS Medvode, v stanovanjskem bloku za 90 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v MeS-7, Medvode 2,800.000 Lj. Vič-Rudnik Samostojna osnovna šola Škofljica, KS Škofljica. 12 učilnic, kuhinja, telovadnica in zaklonišče Lokacija bo zagotovljena do 31. 10. 1977 27,530.000 Lj. Vič-Rudnik VVZ Rožna dolina, KS Rožna dolina in Vič, za 120 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 13,080.000 Leto 1980 Lj. Moste-Polje VVZ Stepanjsko naselje, KS Stepanjsko naselje, za 100 otrok, kuhinja in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 10,713.000 Lj Šiška Centralni VVZ v Dravljah, KS Dravlje, za 180 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v 58-7/1, Dravlje 20,400.000 Lj. Šiška Samostojna osnovna šola Medvode-Svetje, KS Medvode, 12 učilnic, zaklonišče in telovadnica Lokacija je zagotovljena v MeS-14 Medvode 28,120.000 Lj. Šiška VVZ — zunanji oddelki — KS Hinko Smrekar, v stanovanjskih blokih za 60 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v SS-4/1, Hinko Smrekar 2,800.000 Lj. Vič-Rudnik VVZ Milan Cesnik, KS Milan Cesnik, za 80 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 9,160.000 Lj. Vič-Rudnik VVZ Trnovo, v KS Trnovo, 140 otrok in zaklonišče Lokacija jc zagotovljena 15,310.000 Leto 1981 Lj. Bežigrad Zdravstvena postaja in lekarna Črnuče Lokacija LUZ bo zagotovljena do 31. 10. 1977 20,000.000 Lj. Moste-Polje Osnovna šola Stepanjsko naselje, KS Stepanjsko naselje, I. faza, 18 učilnic in telovadnica, kuhinja, zaklonišče Lokacija je zagotovljena v Stepanjskem naselju 40,544.000 Lj. Moste-Polje Prizidek osnovne šole Novo Polje, 4 učilnice in zaklonišče, KS Zadobrova-Sneberje Lokacija ob šoli Novo Polje 8,300.000 Lj. Moste-Polje VVZ Vevče, KS Vevče-Zg. Kašelj za 60 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 5,900.000 Lj. Moste-Polje VVZ Nove Jarše, KS Nove Jarše za 140 otrok, kuhinja in zaklonišče Lokacija je zagotovljena 16,000.000 Lj. Šiška Samostojna osnovna šola v KS Dravlje, 18 učilnic, zaklonišče, kuhinja za 1000, obrokov in telovadnica Lokacija je zagotovljena v SS-7/1, Dravlje 39,100 000 Lj. Šiška Prizidek k osnovni šoli Franc Rozman-Stane, KS Šentvid, telovadnica in zaklonišče Lokacija ob šoli Šentvid 15,700.000 Obilna Objekt Lokacija Ocena investicijske vrednosti Lj. Šiška Centralni VVZ v KS Zg. Šiška, za 120 otrok in zaklonišče Lokacija je zagotovljena v ŠS-5, Zg. Šiška 15,000.000 Lj. Vič-Rudnik Prizidek k osnovni šoli Velike Lašče, KS Velike Lašče, telovadnica in zaklonišče Lokacija ob obstoječi šoli 14,700.000 Lj. Vič-Rudnik Prizidek k osnovni šoli Ig, KS Ig, telovadnica in zaklonišče Lokacija ob obstoječi šoli 14,700.000 Lj. Vič-Rudnik VVZ Krim-Rudnik, KS Krim Rudnik, za 160 otrok in zaklonišče Lokacija bo zagotovljena 17,440.000 Skupaj vrednost objektov samoprispevka II po občinah 1. Sob Ljubljana Bežigrad 245,054.000 II. Sob Ljubljana Center 167,980.000 III. Sob Ljubljana Moste-Polje 262,137.000 IV. Sob Ljubljana Šiška 329,360.000 V. Sob Ljubljana Vič-Rudnik 294,544.000 Skupaj 1.299,075.000 Struktura virov financiranja v 1 Samoprispevek 1,5"/« od neto OD 879,000.000 2. Prispevek skupnosti pokojninskega-invalidskega zavarovanja SR Slovenije 151,200.000 3 Samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane 76,300.000 4 5 6 4. Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljane in regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana 103,575.000 5. Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljane in mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana 75,000.000 6. Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljane in mestna izobraževalna skupnost Ljubljana 14,000.000 Skupaj 1.299,075.000 3. člen Skupna investicijska vrednost objektov navedenih v prejšnjem členu po cenah decembra 1975 znaša 1.299,073^000 din. Od tega zneska se bo s samoprispevkom zbralo 879,000.000 din, ostala Investicijska sredstva 420,075.000 din pa prispevajo samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, zdravstva pokojninskega in invalidskega zavarovanja in stanovanjske skupnosti. t 4. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od l 1. 1977 do 31. 12. 1981. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju Občine Ljubljana Vič-Rudnik po stopnji 1.5•/* od naslednjih osnov. 1 delovni ljudje iz razmerja v združenem delu od osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov, 2. upokojeni občani od neto pokojnin, 3. delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti, 4. delovni ljudje ,in občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske pravice od osebnega dohodka zmanjšanega za prispevek in davke. Samoprispevek plačujejo tudi občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka, zmanjšanega za obračunan davek. 5. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, .štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek tudi ne plačujejo: 1. delovni ljudje in'občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo 2000 din mesečno, 2. delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 2500 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. 3. delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov, 4. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov razen za učence v gospodarstvu. 6. člen Samoprispevka bodo na zahtevo oproščeni tudi delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu oz. nadomestila ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 900 din mesečno. Pri tem se v dohodtek štejejo vsi dohodki, ki so osnova za odmero samoprispevka. O zahtevkih občanov bo na podlagi mnenja občinskega organa, pristojnega za socialno varstvo, odločila posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina. 7. člen Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu, se po 151. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 8. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska sredstva in se bodo uporabljala izključno za izvajanje del programa, navedenega v 2. členu tega sklepa in se bodo zbirala na posebnem računu. S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, upravlja organ, ki ga imenujejo občinske skupščine in samoupravne interesne skupnosti, ki sofinancirajo program objektov. Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja organ, ki ga imenujejo občinske skupščine v soglasju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki sofinancirajo ta program. 9. člen Referendum bo v nedeljo, 21. 11. 1976, od 6. do 19. ure, na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija. 10. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku. Pravico glasovanja imajo tudi zaposleni občani, mlajši od 18 let, stanujoči v občini Ljubljana Vič-Rudnik, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik. 11. člen Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in se nanašajo na družbenopolitični zbor. Občinska volilna komisija vodi referendum, ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma na območju občine. Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija. Odlok o uvedbi samoprispevka sprejme občinska skupščina, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev na območju občine izjavila na referendumu za samoprispevek. f 12. člen Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 13. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik Na referendumu dne 21. 11. 1976 za uvedbo samoprispevka v denarju za območje občine Ljubljana Vič-Rudnik za sofinanciranje enotnega programa ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol, vzgojnoVarstvenih zavodov, zdravstvenih objektov (osnovna zdravstvena služba) in domov za starejše občane za dobo petih let, to je od I. 1. 1977 do 31. 12. 1981. GLASUJEM »ZA« »PROTI« 2ig Delovni ljudje in občani izpolnjujejo glasovnice tako, da obkrožijo besedo »za«, če se strinjajo z uvedbo samoprispevka, besedo »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo. 14. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovijo občine in mesto Ljubljana. 15. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 014-1/76 Ljubljana, dne 26. oktobra 1976. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 1183. isa podlagi 3. odst. 30. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51—71) in 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št 12-295-74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne 26. oktobra 1976 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. oktobra 1976 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o oprostitvi plačevanja pristojbine za kmetijske traktor je, in njihove priklopnike ter gasilske avtomobile 1 V odloku o oprostitvi plačevanja pristojbine za kmetijske traktorje in njihove priklopnike ter gasilske avtomobile (Uradni list SRS, št. -41—72) se 1. člen spremeni in se glasi: »V občini Ljubljana Vič-Rudnik se pristojbina za cestna motorna vozila ne plačuje za kmetijske traktorje in njihove priklopnike, če je lastnik kmetijska delovna organizačija ali občan, ki ima status kmeta po 4. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26—73), s pogojem, da traktor oziroma priklopnik uporablja samo za lastne potrebe.« Ob registraciji traktorja aH priklopnika mora občan iz prejšnjega odstavka izkazati status kmeta s potrdilom za kmetijstvo pristojnega občinskega upravnega organa. 2 Ta odlok-začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ’ St. 320-8/76 Ljubljana, dne 26. oktobra 1976. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič l.r. 1184. ftKupscina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na podlagi 15. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7-46/74) in 165. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12-295/74) ter na predlog komisije za volitve in Imenovanja ter kadrovske zadeve na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. oktobra 1976 sprejela SKLEP o razrešitvi in imenovanju namestnika tajnika občinske volilne komisije Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik I V občinski volilni komisiji Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik se razreši dolžnosti namestnika tajnika komisije Stane Mohar, Ljubljana, Velebitska 1. II Za namestnika tajnika v občinski volilni komisiji se imenuje Tone P o ko v ec, Ljubljana, Velebitska 8. III Sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. ŽALEC 1185. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi ^43. člena statuta občin Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) in 3. člena odredbe o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 22/73) na svoji seji dne 28. oktobra 1976 sprejela SKLEP o soglasju k cenam komunalnih storitev I Daje se soglasje k ceni za pitno vodo, ki jo predlaga komunalno podjetje žaleč. II Za vse potrošnike pitne vode, ki uporabljajo vodomer: din — za m'1 za gospodinjstvo, gospodarstvo in za ostalo 2,80 — za potrošnike pitne vode s pavšalnim obračunom mesečno: din — na osebo (s kopalnico) 14,00 — na osebo (brez kopalnice) 11,00 — na glavo velike živine 11,00 III V določeni ceni je 0,31 din namenjeno za redno in investicijsko vzdrževanje naprav in delovnih sredstev. IV Za vzdrževanje in čiščenje kanalizacije se zaračunava 25 % od cene za 1 ms pitne vode. V Daje se soglasje k ceni režijske ure za opravljanje uslug krajevnim skupnostim in občanom ter za zaračunavanje vzdrževanja cest, ki znaša 75 din VI Ko začne vejati ta sklep, preneha veljati sklep o soglasju k cenam komunalnih storitev (Uradni list SRS, št. 31/74). VII Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-3/76-3 Žalec, dne 28. oktobra 1976. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r. POPRAVEK V sklepu o razpisu referenduma za uvedbo povečanja občinskega samoprispevka za financiranje gradnje osnovnih šol, zdravstvenega doma v Litiji, ambulante v Gabrovki in sofinanciranje gradnje vzgojno-varstvenih zavodov, telesnokulturnih in drugih objektov na območju občine Litija, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 25-1160/76, so bile v primerjavi z izvirnikom ugotovljene tele napake: — v tretji vrsti naslova sklepa se za besedo »šol«, doda »sofinanciranje«, v četrti vrsti pa se črtata besedi »in sofinanciranje«, — v 3. členu se doda izpuščen tretji odstavek, ki se glasi: »Občani bodo zbrali s povečanim samoprispevkom po stopnji 1 % 12,950.000 dinarjev«, — v 4. členu se v drugi vrsti 20. ura nadomesti z 18. uro, — v 8. Členu se v šesti vrsti za besedo »šol«, doda »sofinanciranje«, v osmi vrsti pa se črta »in sofinanciranje«. Sekretarka Skupščine občine Litija Branka Nefat 1. r. POPRAVEK V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve na območju občine Logatec, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 18/76 je, pri prepisu drugega člena nastala pomota in se drugi člen pravilno glasi: »Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.« Sekretar SO Logatec Mihael Kleč 1. r. VSEBINA Stran USTAVNO. SODISCE SR SLOVENIJE 1166. Odločba o razveljavitvi splošnih aktov delovne organizacije Gozdno gospodarstvo Postojna 1503 1167. Odločba o razveljavitvi pravilnika o oddajanju stanovanj TAM Maribor 1504 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1168. Odlok o določitvi roka, do katerega morajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge organizacije in državni organi nabaviti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred radiološkimi, biološkimi in kemičnimi vojnimi napadalnimi sredstvi (Ljubljana) 1505 1169. Sklep o soglasju k spojitvi Ljubljanskega urbanističnega zavoda, Zavoda za plan, statistiko in cene in Zavoda za avtomatsko obdelavo podatkov v Zavod za družbeni razvoj — Ljubljana 1505 1170. Gkleo o soglasju k ustanovitvi dislociranega oddelka kemijske šole v Celju za kemijske tehnike pri Tehniški šoli za kemMsvo. m'^iv^ško In oaplrno stroko —— 1506 1171 ovi.r. " v it.tonovltvi dislociranega oddelka Sole za farmacevtske tehnike v Novem mestu pri šolskem zdravstvenem centru Ljubljana 1506 Stran 1172. Sklep o soglasju za organizacijo tečajev za pridobi- tev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni za osebe, zaposlene v proizvodnji ali v prometu z živili (Ljubljana) 1506 1173. Odredba o dopolnitvi odredbe o mejah območja, kjer je obvezen odvoz smeti (Celje) 1506 1174. Statut samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje 1507 1175. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Litija za leto 1975 1513 1176. Odlok o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij v občini Litija 1513 1177. Odlok o določitvi zaščitenih kmetij (Litija) i;i9 1178. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Ljubljana Bežigrad 1524 1179. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Ljubljana Center 1527 1180. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Ljubljana Mostc-Polje 1531 1181. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Ljubljana Šiška 1535 1182. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 1538 1183. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o oprostitvi plačevanja pristojbine za kmetijske traktorje In njihove priklopnike ter gasilske avtomobile (Ljubljana Vič-Rudnik) 1542 1184. Sklep o razširitvi in imenovanju namestnika tajnika občinske volilne komisije Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik 1543 1185. Sklep O soglasju k cenam komunalnih storitev (Žalec) 1513 — Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo povečanja občinskega samoprispevka za financiranje gradnje osnovnih šol, zdravstvenega doma v Litiji, ambulante v Gabrovki in sofinanciranje gradnje vzgojnovarstvenih zavodov, telesnokulturnih in drugih objektov na območju občine Litija 1543 — Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve na območju občine Logatec 1544 I * Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1976 240 din Inozemstvo 350 din — Reklamacije se upoštevajo ie mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, uprava in knlleovodstvo 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 _ Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka no mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72