Mi In I. mednarodnl kongres za glasbeno vzgojo v Pragl (Konec.) Naslednji dan zjutraj je bil na filozofski fakulteti Kairlove univerze za referate instruktivni nastop zbora določen Jugoslaviji čas od 9.50 do 11. ure, torej 70 minut. Pred nami smo slišali dve predavanji v angleščini, za njima pa je, kot že povedano, poročal dr. Milojevič o stanju glasbenega pouka na vseh tipih jugoslov. šol, o ministerialnih predpisih, načrtih, smotrih in za njih dosezanje določenih sredstev. Nikakor mu ni točno odmerjeni čas dopuščal, da bi se bavil s podtobnostmi ali da bi se spuščal v kritična razmotrivanja. Ze itak nam je tesna predla za čas. Za dr. Milojevičem se je na odru in pod odrom razvrstil »Slavček«, jaz pa sem se v kratkih besedah in po bežnem uvodu ustavil na sodobnem rezultatu naših splošnih dolgoletnih glasbeno- vzgojnih prizadevanjih, pri ustanovitvi »Trboveljskega slavčka«, njega razvoju in delovanju ter opisal njegov odločilni voliv, pod katerim se je v vseh predelih Jugoslaviie započel nov razcvit mladinskozborskih skupin, nove mladinske glasbene litcrature ter zavedna in smotrna gojitev umetniško dovršene mladinske pesmi. Nikakor ne bi v namen in okvir kongresa spadala razprava o zgodovinskem razvoju naše omladinske glasbene in pevske vzgoje, ker se je ta strokovnjaška internacionalna publika pač v prvi vrsti zanimala za ono, kar imamo danes, kar bomo potom tega, kar imamo danes, zamogli imeti jutri, in ne zato, kar je bilo pri nas pred deset in desetletji, saj je to, kar smo dosegli logičen rczultat in za enkrat vrhunec onega, kar smo dolga leta pripravljali in gradili. Strehe ne mare biti brez opornega zičovjn, vrha ne brez temelja. Končno sem s par besedami opozoril na vsako pesem posebej, ki jo je sedaj zapel »Slavček«. V prvi vrsti so Prišfe tu v poštev narodne pesmi iz vseh krajev naše domovine, slovenske, medjimurske, istrske, hrvatske, srbske itd. v priprosti obliki, kakor se prilegajo posameznim nižjim ali višjim stopnjam šolskega glasbenega pouka. Publika je lepo, ubrano in prisrčno Dreprosto pctje »Slavčkov« sprejela z neskončnim odobravanjem ter najlaskavejšimi komentarji. Vse pa je v prvi vrsti zanimala metoda, so zanimala pedagoško praktična sredstva, s katerimi je »Slavčkov« zborovodja Šuligoj dosegel tako dovršeno petje svojih pevcev. Pričakovali smo, da bo o sodobni naši glasbeni pedagogiki, o pevskih in glasbenih metodičnih postopkih itd. govoril naš delegat. Imel sem pripravljeno izčrpen material o tem tudi iaz, a moral sem ga izločiti, ker je naš oficielni delegat striktno zahteval uradno mu Doverje ni referat o naši šolski glasbeni vzgoji zase ter me je nujno prosil, da bi o tej temi ne govoril prav ničesar. To sem moral seveda tudi storiti. Sicer oa bi, kakor že povedano, taka podrobna raztprava daleč orekoračila nam točno odmerjeni čas. Z našim uspehom je bila nadvse zadovoljna publika in, kajpada, tudi mi in z nami vred visi naši rojaki, ki so bili pri prcdnašanju navzoči. »Slavček« je izvajal. brez navedbe prkediteljev, oziroma harmonizatorjev, sledeče pesmi: 1. Venček slovenskih narodnih, 2. Nmau čez izaro, 3. Vandrovec, 4. Ni mi volja več živeti, 5. Kolo in 6. Uspavanka iz Istre. 7. Igre \i Južne Srbije, 8. Na ravnilu, srbska narodna, 9.. Pastirske pesmi iz Hrvatske ter 10. Pjesme dodolske, obredne pesmi iz Slavonije. Takoj za nami je nastopila s svojim predavateljem »Schweizer Jugendgruppe«, popoldne pa nizozemska »Volksmuziek School«, rumunski dekliški zbor »Elena Doamna« in danska »Kobenhavns Folkermisikskole«. Zvečer ie Društvo za glasbeno vzgojo (Společnost pro hudebni vvchovu — SVH) priredilo v dvorani Mestne centralne biblioteke za udeležence kongrcsa koncert pod naslovom: »Kako poje in igra mladina v raz Hčnih deželah.« Lepa, prostorna dvorana z arnfiteatrski zgrajenimi sedeži fe bila do vrha polna domačih in inozemskih glasbenih interesentov. Za vsako izmed petih inozemskih pevskih skupin sta bila določena po dva nastopa. Na Šuligojevo željo sta bila pa v zadnjem hipu oba »Slavčkova« nastopa združena v en sam, a zato tem učinkovitejši nastop. Poudariti moram odločno, da pri tem večeru nikakor ni šlo za kako tekmovalno petje ali kaj podobnega. Naloga nastopivših zborov je bila edino ta, pokazati, kako in kaf se igra in prepeva v posameznih deželah brez ozira na kakršnokoli prvenstveno priznanje. Koncert je imel torej zgolj informativni in revijalni značaj. Kot prva je nastopila instrumentalna gru.pa danske »Kobenhavns Folkemusikskole« pod vodstvom Jorgena Bentzona. !»Kobenhavns Folkemusik-skole« je bila ustanovljejia 1. 1932. v Kodanju. Nastala je iz vprašanja: Kako dati najširšim masam danskega naroda pravo, t. j. zahtevam sodobnosti primerno glasbeno vzgojo? Z iznajdbo gramofona, radiofonije, tonskega filma itd. je splošno glasbenovzgojno vprasanje postalo pereče. Nenadoma se je tudi najpreprostejšemu človeku odprl nov kulturni svet, pred kateTim je stal brez pomoči, brez orientacije, brez razumevanja. Pomagati mu iz zadrege nista mogla niti primitivni pevski pouk v ljudski šoli, niti drugi privatni glasbeni pouk. V tej situaciji je nastala »Ljudska glasbena šola.« kakor so nastale pri nas n. pr. tudi ljudske univerze. Vsakdo, star ali mlad, inteligent ali neinteligent, ima dostop v to ljudsko glasbeno šolo, kier uživa brezplačen in temeljit glasbeni pouk, ki ga usposablja, da tudi potem, ko je zapustil šolo, goji brez pomoči učitelja petje in glasbo, da lahko igra in^poje iz not, kakor vsak drugi lahko čita in piše. Zato st) ne smemo čuditi, da so v danski in pozneje tudi v nizozemski pevski grupi nastopili poleg mladine tudi nekateri odrasli pevci, saj ljudske glasbene šole, kakršne so v novejšem času nastale v Nemčiji, na Danskem in Nizozemskem, predvidevajo glasbeni pouk brez ozira na starost za vsakega, ki se želi glasbeno izobraziti. Za dansko instrumentalno in nato pevsko grupo so prišli Nizozemci, nato dekliški »Schweizer Jugendgruppe« s švicarskimi narodnimi pesmimi iz raznih kantonov v dialektih a capella, s flavto, s klavirjem ter domači narodni plesi. Takoj za Švicarkami je prikorakal na oder z zastavo v pestrih enotnih narodnih krojih rumunski dekliski žbor iz Bukurešte »Elena Doamna« pod vodstvom Margarete Leon. Ze prej sem omenil, da je ta rumunski mladinski zbor predstavljal tip koncertnega zbora. Pod mirnim in točnim vodstvom svoje voditeljice so pevke zapele v odlični in do potankosti izklesani obliki v prvem nastopu pet narodnih duhovnih, v drugem pa pet umetno prirejenih posvetnih narodnih pesmi. S svojim strumno discipliniranim nastopom in brezhibno koncertnim petjem so pevke dosegle zelo močan in imponirujoč uspeh. Centralni nastop vsega zanimrvega večera je bil rtato »Slavčkov«. Okoli 70 dečkov in deklic v skromnih, a ličnih enotnih krojih je, pozdravljeno z gostim, krepkim aplavzom, prikorakal-o na oder. Z vidnim umetniškim stopnjevanjern je »Slavček« pod Suligojevim sugestivnim vodstvom zapel sledeči spored: 1. Mojo »Hej, fantje«, 2. Dr. Miloje Milojevič »Letnji pljusak«, 3. St. Mokranjac »Pazar živine«, 4. Dr. Danilo Švara »Očka poje uspavanko«, silno težavno, skrajno levičarsko skladbo, 5. Matija Tomc »Zeleni Jurij«, za dva štiriglasna zbora, 6. Slavko Osterc »Kvartet, istotako moderna, zavita skladba, ki bi fi bil kcs le malokateri mladinski zbor ter končno 7. Ivan MatetičRonjgov »Čače moj«, na narodnih istrskih motivih zgrajena, pretresljiva pogrebno-obredna pesem. Za vsako pesmijo, zlasti pa še ob odhodu »Slavčka« in njegovega pevovodje Avgusta Šutigoja je planila dvorana v neskončna, viharna odobTavanja, ki so veljala v enaki meri pevovodji, mladim pevcem kakor tudi naši krasni jugoslovanski pesmi. Ako bi to strogi red večera dopuščal, bi morali »Slavčki« ponovno na oder ter bi morali dodajati in dodajati brez konca. Klici odobravanja in šiim ploskanja je odmeval še dolgo časa po hodnikih, po auli in celo na cesto, ko so »Slavčki« že zasedali avtobuse. da so se odpeljali naravnost na prenočišča. V koncertnem oziru je brez najmanjšega dvoma pripadla palma večera našemu prvemu jugoslovanskemu mladinskemu zboru, »Trboveljskemu slavčku«. Od vseh strani so deževale čestitke in g. Šuligoj se jc gratulantom komaj odmikal. Ta svoj nastop smeta »Slavček« in pevovodja Šuligoj šteti med svoje najuspešnejše. Z njima vred je počaščeno delo, naše jugoslovansko šolsko glasbeno-vzgojno delo, smo počaščeni jugoslovanski glasbeni tvorci, je počaščena naša velika in lepa Jugoslavija. Koncert je prenašala nraška radiofonska T>ostaja. V oddajni dvorani pa je naslednji dan »Slavček« nastopil še trikrat. Dvakrat v družbi z drugimi pevskimi grunami, enkrat pa v polurnem koncertu sam. S tem je bila silno odgovorna, a tudi zelo naporna naloga »Trboveljskega slavčka« končana. S sproščenimi srci in z zavestjo, da so odlično in nad vse častno zastopali svojo domovino na I. mednarodnem kongresu za glasbeno vzgojo v Pragi, so se »Trboveljski slavčki« v torek zvečer odpeljali proti domu. Emil Adamič.