IZ ŽABJE PERSPEKTIVE
Še dobro, da imamo pravilnike
Povedal sem že, kako smo z vseh strani ograjeni z raznimi predpisi, ki nas omejujejo, nam nalagajo, dovoljujejo in prepove-dujejo hkrati. Skiatka vsi pied-pisi, od ustave navzdol, piek za-konov, statutov, odredb, odlo-kov in uiedb skibfio, da se obna-šamo demokiatično, socialistič-no, samoupravno in ne vem kako fe vse. Vendar nam vse to ne zadostuje! Zato imamo še wsto raznih dogovorov, sporazu-mov in piavilmkov. Piavijo, da ima vsaka delovna organizacija prek trideset raznih predpisov in vsak tak piedpis ima že najmanj po dva popiavka. Polovica od teh jih več ne velja in čaka na dopolnitev, druga polovica pa je v uasprotju med seboj in nihce ne ve, kaj je in kaj ni prav. No,
resnici na ljubo to govorijo ne-objektivni kritiki, ki jim ni všeč pravno urejen astem, v kateiem se ne more ribariti v kalnem.
Meni pa sc zdi, da jih imamo še premalo. Le kako bi bili brez njih videti naši medsebojni odnosi! Naj vam to dokažem na primeru.
Stopim takole na primer k se-kretarju našcga podjetja in mu rečem: ,,Poslušaj, tovariž se-kretai! Daj mi potni nalog za potovanje v inozemstvo. V Švico na primei. Takole za teden, de-set dni!"
,,Kaj boš tam, Pepe! Za turi-stično ali nakupovalno potova-nje res ne mores dobiti potnega naloga."
,JČdo piavi, da bom šel pri-vatno! Šelbom dužbeno!"
,,Službeno? Kako službeno? Kaj boš delal tam službeno? "
,,Zakaj je potem šel naš di-rektor na.službeno tumejo po Eviopi? ".'
,,To )e nekaj drugega. Direk-tot si je v inozemstvn ogledal konkuienčne tovamt in je pri-nesel nazaj dragocene lzkušnje, ki jih bomo s pndom uporabili y naS tovaini. Tako bomo imeli od potovanja vsi korist, tudi ti. Lahko rečemo, da se je tako re-koč žrtvoval za nas. Kaj pa ti? "
,,Prav, se bom pa še jaz žrtvo-val. Ogledal si bom vrataije in vratarnfce, izmenjal sttokovne izkušnje na delovnem mestu — ne v baru, da ne bo dodatnih la-čunov - in prinesel domov dra-gocena spoznanja..."
,,Ze, ie, a v sorazmeiju s stio-Ski bi imeli premalo koristi... Le kaj moremo v vrataiski službi & izbojjšati? "
,^Bi že kaj? Vsaj totiko, kot smo v podjetju v zadnjih petih letih, ko direktoi tedno hodi v inozemstvo. SlBal sem — po-navljam, samo slišal sem —, da je diiektor zadnjič ogledoval tovat-ne samo od zunaj, tigovine in bare pa od znotraj."
,,Ven! Sedaj te imam pa že za-dosti. Samo še eno tako zini, pa boš takoj dobfl potni nalog za večni odhod iz tovaine. Zaradi obrekovanja pa na sodišče ... Marš ven!"
Da, da, tako ali nekako tako bi potekel najin razgovoi, če v podjetju ne bi imeli pravilnika o službenih potovanjih v tujino. Vsak bi defal, karbihotel. Tako pa je s predpisom vse tofino ure-jeno. Le poglejmo!
,,Tovariš sekretar, v ino-zemstvo bi rad, da bi si ogledal, kako tam deluje mtarska služba..."
,,Želel bi! Tudi drugi ..."
.JPoduSaj, Pepe! Veseli me si-cer, da se zanimaš za napredek svojega delovnega mesta. Take iniciative smo pri nas vedno ce-nfli. Toda — ali poznaš pravilnik o službenih potovanjih v tujino? Ne poznai, seveda. Ce bi ga po-znal, sploh ne bi prižel k meni.
Poglej, tu je pravilnik, ki ga je sprejel delavski svet, poudarjam, delavdci svet. Poudarjam zato, da boš vedel, da nimam nič pri tem. Pred spiejetjem je bil pra-vilnik v javni razpravi. Tedaj bi lahko dal svoje pripombe, mne-nja, dopolnitve ... A tega nisi storil in sedaj govori pravilnik proti tebi.
Tu, vidiš, natančno piše, kdo ima pravico službeno potovati v inozemstvo. Naj ti jih naštejem: ditektoi, tehnični direktot, ko-mercialni, sek ..., no in še neka-teri drugi, vodiliu. Lahko ti za-gotovim, da vtatai ni ome-njen ... Ti je sedaj jasno? "
,^asno že, toda ..."
,,Poslušaj, biez: toda! Odkrito
ti povem, da bi ti, če bi bilo to odvisno od mene, dal potni nalog. Zaslužil si ga, dolga leta si v tovami, naj bi ti bfl za na-grado. A ne morem, pa če bi mi bil rodni brat. Imam zvezane roke, vidiš, takole ... Zvezalo mi jih je samoupravjlianje in ... saj si za samoupravljanje, kaj? "
,,Seyeda sem ..."
,,Saj sem vedel, da razumeS. Je že tako, kaj hočemo. Moja dolžnost ie, da ti dam še nasvet. Lahko zantevaš spreraembo pra-vilnika. Napravi predlog, daj ga v iavno razpiavo m ptedlagaj de-lavskemu svetu, da sprejme spre-membo. Jaz ne bi imel nič pioti, toda opozarjam te. Saj veš, kakš-ni so ljudje ..."
,,Vem, vem ..."
In tako se je vse končalo v obojestransko zadovoljstvo. Nič prepirov, vsi se razumemo. Drug drugemu bi radi pomagali, a ti prekleti pravilniki, ki nam kot Damoklejev meč bingljajo nad glavami, tega ne dovoljujejo ...
,JKaj hocemo, višja sila!