DEUtt ŽIVLJENJE glasilo delovne skupnosti tovarne obutve alpina živi LETNIK 12 ŠTEVILKA I 2IRI, 15. JANUARJA 1973 Gospodarjenje v 1973 letu ti, obrat denarja povečati, s skladi podjetja posebno gospodarno razpolagati. Posebna pozornost velja tudi vsem stroškom, ki se pojavljajo, nekateri bolj, drugI manj nujno. Predvidena Je posebna štednja in skrbno gospodarjenje z materiali, ki so tako dragi in predstavljajo največjo udeležbo v ceni proizvoda. Pozorno bomo spremljali stroške tudi pri reklami, reprezentanci in potovanjih. Predvidena je stalna in občasna kontrola. Nujno Je zagotoviti sredstva za normalno poslovanje Iz rednih in Izrednih virov. Izvoz dobiva še pomembnejšo vlogo. Tržni sistem Je ob zadnjih spremembah postal še bolj muhast. Investicije so potrebne, zakon o zagotovitvi obratnih sredstev je znan. Izboljšati bomo morali sistem nagrajevanja in stimulacijo. Potrebno bo izdelati principe sodobnega kadrovanja in napredovanja. Začeli smo veliko delo. Leto 1973 bo leto družbenih sprememb v skladu z ustavnimi dopolnili. Razvijali in razvili bomo temeljne organizacije združenegla dela. V posebnem poglavju načrt poudarja tudi odgovornost, ki naj postane resen dejavnik v kolektivu. V tekočem letu uvajamo nove službe In računalnik. Delavski svet podjetja je z načrtom zarisal bodočo politiko dela, s katerim se z vso vnemo lotevamo stabilizacijskih prizadevanj. Nimamo časa, da se oziramo naokrog. To leto bo gotovo odločilno. Delavski svet bo spremljal izvajanje načrta in ugotavljal situacijo. Brez dvoma bo to preizkušnja za nas vse, leto, ko ne bi smeli drobiti svojih sil, ko bi ponovno morali dokazati svojo pravo vrednost in podjetju zagotoviti nadaljno perspektivo. Postali smo veliko podjetje, za nami Je prvih petindvajset let dela, začenjamo drugo petindvajsetletnlco. Rečemo lahko: prihajamo v najboljša leta! Veliko je nas, nihče se ne sme zanašati na drugega, vsak zase ima svojo vlogo in dolžnost, na koncu leta bomo sešteli delo vseh skupaj. Delavski svet podjetja nI predvidel, da bi kdor koli s svojim delovnim prispevkom izostal. Izidor Rejc, dipl. oec. V Skofjl Loki smo za občinski praznik odprli novo sodobno prodajalno obutve Praznik občine V spomin na znano dražgo-ško bitko slavimo 9. januarja praznik občine Skolja Loka. Letošnje praznovanje je bilo še posebno slovesno, saj je bilo v znamenju 1000-let-nlce Skolje Loke. Na slavnostni seji občinske skupščine, ki je bila na sam praznik, so med drugim podelili tradicionalna priznanja najbolj zaslužnim posameznikom in kolektivom v občini. Z žirovskega področja so priznanja prejeli: Pihalna godba ALPINA — veliko plaketo — za požrtvovalno delo, vzgojo kadrov in dosežene velike uspehe v 25-letnem delu. Osnovna šola »PADLIH PRVOBORCEV« — veliko plaketo — za dosežene uspehe na vzgojno-varstvenem, kulturnem in športnem področju. Praznovanje pa je bilo združeno tudi z lepimi delovnimi uspehi. V Gorenjski predilnici je začela obratovati pletllnlca in oplemenitllnlca, na Trati so odprli nov samski dom, naše podjetje pa je v hotelu Transturist odprlo sodobno prodajalno obutve. Med kulturnimi prireditvami lahko omenimo razstavo del V. Groharjeve slikarske kolonije na loškem gradu. Športniki pa so prispevali k praznovanju s tekmovanjem »Po stezah partizanske Jelovice«, ki je postalo že tradicionalno. M. J. Ob kratki analizi najbolj značilnih dogodkov preteklega leta smo lahko ugotovili, da smo količinsko proizvodnjo dvignili za predvideni procent, vrednostno pa je dosegla nepričakovano visoko rast, ki je nenormalna In posledica izrednega porasta cen osnovnih surovin. Dosegli smo nadaljno rast podjetja, imamo veliko začetega dela ln veliko načrtov. Stojimo torej še pred večjo odgovornostjo, kajti delali bomo v bi- stveno težjih pogojih. Ne moremo vsega predvideti, nimamo pa kaj čakati, ker je v prvi vrsti od nas odvisno ali bomo letos spet uspeli in kako bomo zaključili poslovno leto. Gotovo si ne smemo dovoliti, da bi nam kaj prekrižalo predvidene načrte in zato vsebuje načrt poslovanja vse osnovne značilnosti predvidenih problemov, ki jih že poznamo in jih lahko pričakujemo. Vsa pozornost velja v načrtu predvsem obratnim sredstvom, ki so osnovni barometer sposobnosti poslovanja. Brez potrebnih obratnih sredstev si ne moremo zamisliti tekočega dela, plačilne sposobnosti, investicij. Okvirji in pogoji dela so postavljeni, mi pa smo dolžni, da z vso odgovornostjo skrbimo za nadaljno rast podjetja. Vprašanje zalog ln gospodarjenje s finančnimi sredstvi je odločilno. Obstoječe stanje bomo morali znatno popravi- Poslovno leto 1973 smo že začeli. Sprememb ne bomo občutili takoj, vendar si ne smemo delati utvar. Sami planski kazalci opozarjajo na to, da se moramo obrniti vase in planirati tako delo, ki naj optimalno prispeva k stabilizaciji. Zadnja seja našega najvišjega samoupravnega organa je potrdila trdno namero dela v tekočem letu. Bil Je sprejet načrt poslovanja za leto 1973. Nova prodajalna v Škof j i Loki Plan presegli Neposredno odločanje »Temelj socialističnih samoupravnih odnosov je drul-beno-ekonomski polotaj delovnega človeka v drutbeni reprodukciji, ki mu zagotavlja, da s svojim delom s sredstvi drutbene reprodukcije v drutbeni lastnini ter s tem do neposredno in enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi v zdrutenem delu odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije v pogojih in odnosih medsebojne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti ...« (XXI. amandma k ustavi SFRJ) Ustava nedvomno priznava delovnemu človeku pravico, da neposredno odloča o vseh bistvenih vprašanjih svojega družbeno-ekonomskega položaja. Med ta vprašanja spada tudi razpolaganje z delom dohodka, ki se vlaga v razširjeno reprodukcijo in tako dobiva obliko družbenega kapitala. V praksi pa je še vedno precej drugače. Po eni strani družba (prav za prav država) bdi nad precejšnjim delom dohodka in ga usmerja s svojo ekonomsko politiko, ne da bi se kaj prida menila za težnje proizvajalcev, ki so ta dohodek ustvarili. Po drugi strani pa tudi o preostalem dohodku bolj malo odločajo sami neposredni samoupravljala v delovnih organizacijah temveč je to v glavnem prepuščeno njihovim predstavniškim organom (delavskim svetom), ponekod pa celo najbolj tehtne odločitve padajo kar v ožjih »strokovnih krogih«. Izvajanje ustavnih dopolnil se torej ne bo končalo s tem, da dosedanjemu nizu reorganizacij dodamo še eno, namreč temeljne organizacije združenega dela (TOZD), pač pa v tem, da omogočimo delavcu takšne (pogoje, v katerih bp v resnici lahko neposredno uveljavljal vse svoje ustavne samoupravljalske pravice. Ker pa je te pravice možno neposredno uveljaviti le v TOZD, je ustanovitev takšnih organizacij šele pogoj za začetek izvajanja ustavnih dopolnil. Osnovna zamisel ustave je očividno v tem, da delavec vse svoje samoupravne pravice uveljavi neposredno v svoji TOZD. Čeprav se TOZD združujejo v delovno organizacijo in v druge poslovne in interesne skupnosti, pa jim ni mogoče odvzeti dohodka, ki so ga v njih združeni delavci dosegli s svojim delom in z družbenimi proizvajalnimi sredstvi. Delavci v TOZD imajo edini pravico razpolagati s sredstvi, ki so jih združili z drugimi TOZD v podjetju ali v drugih skupnostih. Kaj pomeni neposredno uveljavljanje? Besedilo ustavnih dopolnil je v tem pogledu res precej splošno in ohlapno, vendar ga nikakor ne bf smeli tolmačiti tako, da gre za privatizacijo odločanja. Dohodka gotovo ne ustvarja vsak delavec zase kot posameznik, temveč kot soudeleženec v (združenem delu z družbenimi sredstvi. Ce pa je dohodek rezultat združenega dela, lahko o njem neposredno odločajo le delavci, ki so bili soudeleženi v združenem delu, vendar ne vsak zase, ampak vsi skupaj. V gradivu za naslednjo fazo ustavnih sprememb je neposredno upravljanje opredeljeno takole: »Organizacija dela in upravljanje v TOZD morata biti tako zastavljena, da bodo delavci na vsaki stopnji in v vsaki stopnji in v vseh delih delovnega procesa in poslovanja lahko neposredno odločali o uresničevanju svojih pravic, obveznosti in odgovornosti.« (40. teza) »V TOZD se odloča z večino glasov vseh delavcev, če statut v skladu z zakonom (Nadaljevanje na strani 3) V okviru Investicijskega programa širjenja prodajne mreže smo za občinski praznik in v okviru 1000-letnice Škofje Loke odprli novo prodajalno v Škof j i Loki. Odslej bomo Imeli v škof j i Loki dve prodajalni, eno na Mestnem trgu, drugo, novo pa blizu avtobusne postaje v hotelu Transturist. Res, da ne moremo pričakovati, da bomo v Skofji Loki z dvema prodajalnama dosegali še enkrat večji promet kot do sedaj, vendar smo morali Investirati, ker je sedanja prodajalna za naraščajoči promet premajhna. Za enkrat bomo obdržali obe prodajalni. Pozneje pa bomo videli kako bo upadal promet v stari prodajalni in če bo potrebno, bomo to prodajalno zaprli. Mislim, da bo v začetku stara prodajalna Imela več prometa kot nova, čeprav je nova še enkrat večja in lepša, vendar se morajo ljudje nanjo navaditi, ker je pač v novem predelu trgovskega centra. Nova prodajalna je velika, svetla in lepo opremljena. Opremo so izdelali naši delavci, Ivan Capuder Pogled v notranjost naše nove prodajalne v Škof j i Loki vem letu, nas prav gotovo zanima, kaj nas čaka. Planirali smo proizvodnjo v višini 1,100.000 parov razne obutve. To je precej, tudi obutev, ki jo bomo izdelali bo zahtevna, terjala bo dosti časa in truda, da bomo ustregli potrošnikom na domačem trgu in v tujini. Vrednost proizvedene obutve v letu 1973 naj hi znašala okrog 187,000.000 din. Ob tej vsoti se že lahko zamislimo. To je res veliko denarja, ki se bo med letom prelival skozi nešteto delovnih rok. Posebno bomo pazili na material, predvsem zgornje usnje. Le-to je postalo tako dragoceno, da bo treba z njim ravnati res preudarno in ga izkoriščati maksimalno, vendar ne na škodo kvalitete izdelkov. To ne velja samo za prikrojevalce, tudi v ostalih oddelkih bo treba več pozornosti pri delu, medfazni defekti se bodo morali zmanjšati, na končni kontroli se bo moralo znižati število defekt-ne obutve. Ce bi sešteli stroške, ki nastajajo pri popravilu obutve, zamenjavi delov obutve in nižje klasificirane obutve na končni kontroli, bi dobili že danes velike vsote, v naprej pa se bo to še občutno stopnjevalo. S tem hočem poudariti, kako pomembno je racionalno izkoriščanje materialov ter pazljivosti. Le z večjim prizadevanjem bomo dosegli večji dohodek. Klemenčlč Proizvodnja je leto 1972 končala dokaj uspešno. Skupno je bilo proizvedeno 1.084.281 parov razne obutve v vrednosti 146,331.767,75 din. Količinsko smo plan presegli za 8,4 %, vrednostno pa za 18,9 %. Porast vrednosti proizvodnje je mnogo večji kot količinski, zaradi hitrega porasta cen osnovnim materialom. V primerjavi z letom 1971 smo fizični obseg proizvodnje povečali za 7,8 %, finančni pa kar za 47,4 °/o. To je plod našega dela v letu 1972, ker pa smo že v no- Izdelkov iz pravega usnja je vse manj. Umetni materiali se vse bolj uveljavljajo Ob razpravi o ustanavljanju TOZD Sestanek s štipendisti 17. decembra smo po dolgem času spet organizirali sestanek z našimi štipendisti, ki jih je že več kot 90. No moram reči, da se naši bodoči sodelavci zavedajo svojih dolžnosti do podjetja saj se je sestanka udeležilo 80 dijakov in študentov, ostali pa so bili več ali manj upravičeno odsotni. Se bolj kot številna udeležba pa kaže na to, da se štipendisti resno pripravljajo na svoje bodoče naloge dejstvo, da so se nekateri že pred sestankom zanimali za delovne pogoje v tovarni, možnosti strokovnega dela, stanovanjske razmere itd. Prav zaradi tega so se sestanka udeležili predsednik delavskega sveta, direktor in vodja kadrovske službe, da so vsaj okvirno odgovorili na taka, že večkrat zastavljena vprašanja. Direktor podjetja je nakazal razvojne poti, možnosti in probleme, ki bodo pri tem nastajali in ugotovil, da bodo prav sedanji štipendisti lahko tisti, ki bodo pomagali k še bolj kvalitetni rasti. O določnejših vprašanjih se sicer razgovor ni razvil, kajti prisotni so ugotovili, da je sicer mnogo problemov na katere bo naletelo podjetje ob vključevanju pripravnikov, po drugi strani pa tudi pripravniki sami, toda ta vprašanja je mnogo lažje reševati v ožjih krogih. Končni dogovor je bil, da se bi v polletnih počitnicah organizirali posebni sestanki za posamezne skupine dijakov in študentov, še posebno pa se bo treba pogovoriti s tistimi, ki bodo že letos končali šolanje in prišli kot pripravniki v podjetje. N. P. Mladi so oživeli 22. decembra smo se mladi sestali in izvolili novo predsedstvo aktiva. Za predsednika je tokrat izvoljen Iztok Kolenc, za tajnika Ksenija Ikič za blagajnika Snežana Seljak. Poleg tega so še voljeni člani, oziroma predstavniki posameznih oddelkov. Iz težke šivalnice Marija Kopač, iz lahke: Janez Kavčič in Nataša Demšar, iz hale Zdravko Pišler ter iz strokovnih služb Zoran Mlinar in Rozi Naglič. Na tem sestanku smo sprejeli tudi okvirni program, ki ga bomo po potrebi spreminjali in prilagajali. Predlog programa dela mladinskega aktiva izhaja iz družbeno politične in ekonomske problematike naše družbe in tovarne, nalog mladinske organizacije in njenih organov. Prav zaradi tega je potrebno pričeti z pripravami za nadaljnje delo, ter odpreti in vspodbuditi široko aktivnost v vsej mladinski organizaciji. Predlog programa dela za prihodnje obdobje vsebuje v največji meri tista vprašanja, ki imajo širši družbeni in ogspodarski pomen, so pa hkrati pomembne in zanimive tudi za posamezne mladince. Da si bi vsaj delno olajšali delo, bomo sestavili posebno anketo s približno dvajset vprašanji, na katera naj bi odgovorili vsi mladinci. Upoštevati in vključiti moramo tudi vse mlade iz obrata v Gorenji vasi in na Colu, kajti čimbolj enotno se moramo usposabljati in organizirati za zahtevne družbene in ekonomske naloge. Upam, da sem s to informacijo vsaj v grobem opisala kakšno delo nas čaka letos. V bodoče vas bomo o našem delu še obveščali v tovarniškem časopisu. Ksenija Ikič Neposredno odločati e (Nadaljevanje z 2. strani) ne določa kakšne drugačne večine« (41. teza). »Zadeve TOZD upravlja v skladu s statutom in drugimi splošnimi akti TOZD (njen) delavski svet, razen če teh zadev ne upravljajo neposredno delavci sami.« (42. teza). To pomeni, da naj bo osnovni organ samoupravnega odločanja zbor delovne skupnosti TOZD, delavski svet TOZD pa lahko upravlja le tiste zadeve, ki mu jih prepusti delovna skupnost. Končno pa iz tega izhaja, da delavski svet podjetja ne more odločati o dohodku in ne o drugih neodtujljivih pravicah, ki jih ustava daje TOZD. Bistvo funkcije skupnega delavskega sveta bo v vsklajevaniu programov in planov TOZD, njihovega delovnega procesa, poslovne politike in drugih skupnih interesov, ki jih bodo določile same TOZD v samoupravnem sporazumu, s katerim se združujejo v podjetje. Olimpiada računalnikov — Pokvaril se je: nekdo ga je programiral, naj Izračuna, kako bo lahko pri vseh napovedanih podražitvah shajal s plačo ves mesec! Nekaj o računalnikih pri nas in po svetu Po novi ustavi bodo torej do neposrednega odločanja imeli delavci načelno pravico (na zborih, pa tudi z referendumom) v vseh zadevah, vendar bodo določene zadeve lahko poverili tudi delavskemu svetu TOZD, nekatere od teh zadev pa tudi delavskemu svetu podjetja. Katere zadeve, v katerih primerih in v kakšnem obsegu —* o tem bodo odločali delavci sami neposredno. Zamisel, naj bi delavci neposredno odločali o vsem, je na pogled zelo privlačna, vendar pa je v praksi neizvedljiva, saj bi moral zbor delovne skupnosti nenehno zasedati. Zato bo treba poiskati pravo mero in zadržati za neposredno odločanje ključne zadeve (sprejemanje splošnih aktov, delitev in razpolaganje z dohodkom in pod.), za druge zadeve pa pooblastili delavske svete in s tem zagotovili smotrnost in ažurnost procesa odločanja. Stojan Pertovt, dipl. iur. Med podatki, ki kažejo ne samo razvitost podjetij in posameznih organizacij, temveč tudi držav, je danes tudi podatek o razširjenosti računalništva. Se več. Uporaba računalništva postaja pogoj za sodobno delovanje in uspešnost tako posameznih organizacij, kot družbe. Tuji zgledi, svetovna računalniška plima sama po sebi, najbolj pa potrebe našega naglega razvoja v podjetju, zahtevajo uvajanje računalništva, ne samo pri nas, ampak tudi v ostalih podjetjih in organizacijah. Vsi vemo, da smo tudi pri nas sredi nekakšne »eksplozije računalnikov«, saj računajo, da je bilo sredi leta 1972 v republiki že montira-nih ali pa naročenih blizu 150 računalnikov, tako da pe obseg nakupovanja teh elektronskih »sposobnih bebcev« pri nas že približuje najrazvitejšim. Zal pa smo tudi na tako pomembnem področju po svoji slavni narodni lastnosti še vedno »piskrovezci« vsak zase. Pravzaprav ni treba več poudarjati, da računalnik po-tisočeri človekovo mehansko pamet, zato najbrž ni pretirano, če trdijo, da prinaša računalnik človeštvu take spremembe kot jih je samo že ogenj, ko ga je pračlovek »udomačil«. V skladu s tem pa v današnji dobi računalništva nastaja vprašanje, kako sposobnosti računalnika dobro in uspešno koristiti, kakor je nastalo v dobi pračloveka vprašanje, ■" kako sposobnosti ognja dobro in uspešno uporabiti. Papirnata vojna je značilnost sodobne družbe. Tudi pri nas so javna uprava, statistika, družbene službe, znanost in poslovanje večjih in manjših podjetij že prerasli okvirje, ki so še izmerljivi z klasičnimi kontrolnimi metodami. Podatki zbrani po klasični poti v vse večjem obsegu in medsebojno prepletenostjo poslovanja vedno bolj kasnijo. Cas je zlato! V trenutku, ko jih naposled le »izluščimo« — ponavadi niso več kaj prida uporabni za vse učinkovite odločitve. Računalnik pa nam lahko poišče rešitev za želeni problem v nekaj minutah — seveda potem, ko ima v »spominu« že ustrezen program, čeprav bo moral pri tem urediti, razčleniti in med seboj primerjati več tisoč podatkov. V želji za napredkom se pri nas od računalnikov ve-jim pripisuje čarobne spo-liko pričakuje. Včasih pa se sobnosti, sposobnost presojanja, odločanja in kdo ve kaj še vse. Vendar računalnik, ta čudežni »rokohitre« našega časa, ne zna narediti prav ničesar, česar ga ni naučil človek. Preproste in zapletene račune, upravljanje procesov in vsa mogoča druga opravila zna opraviti z neznansko hitrostjo, vendar le, če mu je človek dal prava navodila in podatke. Brez pravih navodil (programov, v katerih je dostikrat vloženo neverjetno veliko dela), je računalnik mrtev, neuporaben stroj, brez pravih podatkov pa kavni mlinček, ki melje brez haska. Vemo, da velik računalnik piše, riše, čita, igra šah, uspešno rešuje zapletene matematične probleme, je sposoben sprejeti in obdržati veliko število podatkov, obdeluje podatke in jih posreduje v zelo kratkem času, itd ... vendar se moramo zavedati, da nabavljen računalnik ne zna nič — vse ga je treba naučiti, da za vse življenje ne ostane »bebcc«. Ker pa računalnik ni sam po sebi namen, ker je računalnik človekov pomočnik tam, kjer človek ne zmore dovolj hitro opravljati utrudljivega rutinskega dela ali pa potrebuje preveč časa, ki ga mu potem primanjkuje pri bolj treznih in zahtevnih odločitvah, smo bili mnenja, da je bil že skrajni čas, da smo tudi pri nas na tem področju stopili v korak s časom in zahtevami. Tako stoji pred nami pomembna naloga, za katere uresničitev bo potrebno precej časa in dosti prizadevanja vsakega člana našega kolektiva, kajti šele, ko bo vsak član našega kolektiva znal uporabiti znanje računalnika in ko bomo prestali vse težave, ki jih ne bo malo, se bo ta investicija bogato obrestovala. Iztok KOLENC ž==sr STRAN 4 Partijska šola v Žireh luH&TH » Oi-lC xtl/lli/VJL- euu.M fc* ^ f ti/J, J M /tobt* CCl C ^ p M ^Ar ' /U t 4«.' yfiseyCio 0/^A- Ifrutl > Uredništvu glasila »Delo, življenje« Čutim se dolžnega, da se vam ob zaključku leta najpri-srčneje zahvalim za vestno pošiljanje vašega glasila, ki ga z veseljem pričakujem in vestno pregledam. Vidim, da se trudite in izboljšujete vaš list, ki je postal ie pravi časopis, ki temeljito obvešča delavce o težavah in uspehih podjetja. Za novo leto 1973 pa vam želim, da bi bil vaš trud pri urejanju bogato poplačan s tem, da bi ga delavci vestno pregledovali in z vami sodelovali na vseh področjih. Vaš zvesti bralec Natko Temelj V pokoj odhajajo Uredništvo časopisa glasila me Je prosilo, da napišem nekaj o enotedenski partijski Soli, ki je bila v 21reh v decembru lansko leto. šolo je organiziral občinski komite ZK v sodelovanju z delavsko univerzo Skofja Loka. Obiskovali so jo mladi in starejši člani ZK ter nekateri drugi mladinci. Pouk je trajal deset ur dnevno. Izmenoma so se vr-Sila predavanja ln diskusije. Ob zaključku pa smo opravili tudi teste. Nisem bil preveč navdušen, ko sem zvedel, da moram tudi jaz v to šolo. Ne zato, da bi smatral, da že dovolj vem, temveč iz slabih izkušenj preteklih let, ko so bila predavanja, z redkimi izjemami sama »flancarija«. Te smo hitro siti, saj Je tega dovolj na vseh koncih. Pod »flanca-rlje« mislim predvsem to, da se je govorilo eno, delalo pa ravno nasprotno. Toda že prvi dan predavanja sem se prepričal, da tokrat ne bo tako. Teme iz programa so zajemale problema- Živimo Kakor je navada vrsto let, je tudi letos 22. decembra vodstvo Alpine povabilo svoje upokojence v tovarno na ogled in pogostitev. Ob 11. uri smo se zbrali v jedilnici, od koder so nas vodili po vseh oddelkih. Z zanimanjem smo si ogledovali nove stroje, nove modele čevljev ter materiale, ki jih danes uporabljajo. Pogovarjali smo se tudi z delavci, ki so nam radi pokazali, kako delajo. Opazili smo, kako se delavci trudijo, pa so kljub temu zadovoljni. Po ogledu smo se vrnili v jedilnico. Najprej nas je pozdravil predsednik delavskega sveta Alojz Kolenc in v kratkem nagovoru orisal sedanji položaj v tovarni, zahvalil se je tudi nam, za naše nekdanje delo in zaželel zdravo ln srečno novo leto. Pozdravil nas je tudi, z daljšim nagovorom, direktor tovarne Izidor Rejc in nam lepo, razumljivo Minil je december in tako vas seznanjam z zadnjimi novicami preteklega leta. V obratu v Zireh so nastopili delo Likar Hela v težki šivalnici, Vehar Janez v se-kalnici, Jereb Vinko v elek-trooddelku vzdrževalne službe, Pipan Milan, šofer in Kolenc Marija, v kadrovski službi. Z delom so prenehali Mlinar Frani iz lahke šivalnice, Albreht Rudolf iz lahke montaže in Podobnik Jože (1455), prodajni oddelek, zaradi invalidske upokojitve, Pivk . Leopold in Lahajner Marica pa sta prenehala delo zaradi redne upokojitve. V obratu Gorenja vas ni bilo sprejetih novih delavcev, tlko z vseh področij našega družbenega življenja. Vsaka tema je bila zanimiva ln aktualna, toda če bi hotel kakšni dati prednost je ta vsekakor pismo predsednika Tita in izvršnega biroja ZKJ). Predavatelji so bili v glavnem zelo dobro izbrani in vsak je bil strokovnjak s področja o katerem je predaval. Nihče ni zanikal dosežkov naše družbe v zadnjih 27 letih, a kar Je najvažnejše, nihče izmed njih tudi ni zapiral oči pred nepravilnostmi, ki naS razvoj spremljajo. Prav zato smo tudi slušatelji v diskusijah zelo aktivno sodelovali. Poudariti pa moram, da smo tako pri predavateljih, kakor tudi pri slušateljih čutili duh Titovega pisma. Govorilo se je odkrito, brez strahu pred sankcijami, kar je tudi namen odprtega pisma tov. Tita. Eno izmed poglavij v tem pismu govori o obnašanju članov ZK v vsakdanjem življenju, v družbenih funkcijah ln položajih, skratka povsod z vami orisal razvoj tovarne, njene uspehe, kakor tudi težave. Kljub temu podjetje dobro gospodari in napreduje. Povedal je tudi, kaj tovarna namerava še zgraditi za povečanje proizvodnje v Zireh in na Colu, kjer obrat lepo napreduje. Ob koncu nam je zaželel še zdravja in sreče v novem letu. V imenu upokojencev se je zahvalil Gliha Julij za lepo navado, da se kolektiv spomni svojih nekdanjih sodelavcev in njihovega deleža proizvodnji tovarne ln njenemu razvoju. Veseli smo vsakega napredka, ker še vedno živimo s kolektivom. Ob koncu so nam kuharice pripravile še okusno kosilo, tovarišlca Francka pa je skrbela, da ni manjkalo pijače. Zares prijetno smo se počutili. 2elimo vsemu kolektivu še mnogo uspehov in sreče v letu 1973. Gliha Julij delo pa je prenehala Trček Nežka zaradi upokojitve. Na Colu tudi nismo imeli sprejema novih delavcev, z delom pa je na lastno željo prenehala Bolčina Doroteja. Z delom je prenehal tudi Martin Klemenčič, vodja obrata Col, zaradi odhoda v potko j. Prodajna mreža je zaposlila Ašderič Cvijo za določen čas v prodajalni v Vinkovcih. Delo je prenehalo naslednjim delavcem prodajne mreže: Ivanič Ivanu in Vanovi Zori, zaradi lastne odpovedi dela, Komac Karlu, Macun Pavlu in Kuman Nelly pa zaradi odhoda v pokoj. A. F. tam, kjer se odloča o družbenih zadevah. Med drugim pravi: »Da bi zagotovili, je treba odločneje odstraniti iz vrst Zveze komunistov vse tiste elemente, ki so tuji ideologiji ln politiki Zveze komunistov, vse tiste, ki so jim lastni ozki, egolstičnl in skupinski Interesi več kot interesi delavskega razreda ln samoupravne socialistične skupnosti — korumplrane posameznike, malomeščane, nosilce blrokratične samovolje, oportuniste, karieriste ln druge ljudi, ki s svojim obnašanjem rušijo ugled Zveze komunistov. Ko bo odstranila takšne člane, bo postala Zveza komunistov Idejno enotnejša, sposobnejša za akcijo ln privlačnejša za razredno zavestne delavce ln mlade ljudi.« Pri tem odlomku pisma smo se najdalj zadrževali, saj je prav to glavni vzrok, da je do pisma sploh moralo priti. Predavatelj, ki Je razlagal pismo je ob zaključku dejal, da bo moral najprej vsak pomesti pred svojim pragom. Prav ima, toda ničesar ne bomo opravili, če bomo mi v osnovni organizaciji Se tako dosledni, na drugih nivojih in forumih pa tega ne bi napravili. Zanimiva je bila tudi tema o samoupravljanju v delovnih organizacijah. Mnogo bo treba še storiti, da bo samoupravljanje Imelo tisto veljavo kakršno si želimo. Vzgojiti bo treba dobre ln razgledane samoupravljalce, ki bodo znali misliti s svojo glavo ln ne biti »kimalni« stroj, s katerim upravljajo posamezniki ali skupine. Za zaključek naj povem samo še to, da ml je žal, da to šolo ni obiskovalo več mladih in starejših članov ZK in ostalih. Iluzija je namreč misliti, da bodo komunisti sami rešili zadane naloge, ki stoje pred družbo. Zato se naj taka ln podobna predavanja še organizirajo za vse tiste, ki jim je naša družbena ureditev pri srcu in ji želijo pravilen razvoj. Predavanja naj bodo brez laži ln demagogije. Le tako bodo privlačna pa tudi obiskovana. Popolnoma sem prepričan v to. Morda sem premalo napisal o poteku te prve partijske šole v 21reh. A mislim, da je pismo tov. Tita za nas življenjskega pomena, zato sem namenoma posvetil več prostora prav temu. Bogomir Cokan V preteklem mesecu so odšli v pokoj: Frani Mlinar, Rudolf Albreht, Jože Podobnik (1455), Leopold Pivk, Marica Lahajner, Nežka Trček, Martin Klemenčič, Karlo Komac, Pavel Macun in Kuman Nelly. LEOPOLD PIVK Učil se je čevljarskega poklica pri Jožetu šorliju, ki je Imel svojo delavnico na Hrvatskem. Po opravljenem izpitu za čevljarskega pomočnika je ostal na delu pri njem še eno leto, nakar je odšel na služenje vojaškega roka. Po odsluženju vojaškega roka se je zaposlil v 2i-reh. Delal je pri različnih čevljarskih mojstrih, oziroma zadrugah, sicer je imel stalno zaposlitev, pa vendar je bil vsako leto po kak mesec brez zaposlitve. Ob takih prilikah je delal druga dela, da je imel za preživljanje. Med drugo svetovno vojno Je bil zaposlen kot čevljar, nekaj časa v Škofji Loki, nekaj časa pa v Celovcu. Sam je pred odhodom še povedal: »Petinštiridesetega leta sem se zaposlil v takratni zadrugi, predhodnici sedanje Alpine. Tu sem ostal vse do sedaj. To je nad 27 let. Z delom v podjetju sem bil zadovoljen, s sodelavci sem se dobro razumel, prav tako pa tudi s predpostavljenimi. Čeprav sem upokojen bom še delal. Pripravljam se za gradnjo nove hiše skupaj s Želimo jim trdnega zdravja in dobro počutje v zasluženem pokoju. Poročili so se: Vinko Bogataj (1739) čestitamo! hčerko Silvo. To mi bo dalo dovolj dela, tako da nimam skrbi, da bi se dolgočasil. Želim Ie, da mi bi bilo zdravje naklonjeno.« A. F. J02E PODOBNIK V decembru 1972 je bil invalidsko upokojen Jože PODOBNIK iz Brckovic. Rodil se je pred 41 leti .v Ljubljani. Po končani osnovni in poklicni šoli v Zireh se je pred 17 leti zaposlil v tovarni. Delal je na različnih fazah v lahki montaži, predvsem na traku 6 in 7. Zaradi rahlega zdravja je hil premeščen v kopitarno in pozneje v oddelek za reklamacije v prodajni službi. Pred nekaj leti je Jože začel bolehati. V zadnjem času je bil večkrat v bolnici, na zdravljenju. Invalidska komisija jc v začetku decembra ugotovila, da bo Jože moral kljub mladosti ostati doma kot invalid prve kategorije. Ob upokojitvi Jožetu predvsem želimo, da bi se mu izboljšalo zdravje. E. D. Kadrovske novice Samoupravna kronika 5. 12. Odbor za osebno odgovornost Obravnavano obvestilo Občinskega javnega tožilstva v Kranju, da so ovadbo Uprave javne varnosti Kranj, ki se nanašal na požar v našem obratu v Gorenji vasi dne 5. septembra 1972 zavrgli, iker ni znakov kaznivega dejanja. Podjetju pal so dali možnosit, da v določen erp roku vloži obtožni predlog pri občiin- ' Skem sodišču v Skofji Loki, za uveljavitev odšikodnin-slkega zahtevka zoper odgovorno osebo. Sprejet sklep, da se ne uveljavlja odškodninskega zahtevtka vse dotlej, dotkler zavarovalnica Sava ne izda svojega sklepa. 8. 12. Odbor za izobraževanje Odobren enotedenski študijski dopust 2 delavcema za Obiskovanje sindikalne šole v Skofji Loki. 11.12. Odbor za delovna razmerja Zasedba ddlovnega mesta naibavnega referenta za nabavo podplatnega materiala začasno odložena z naročilom, naj nabavna služba izdela shemo o zasedbi delovnih mest nabavnih referentov. Na delovno mesto vodje oddelka za kontrolo in prevzem blaga imenovan Ivan Pečelim, za poslovodjo prodajalne ALPINA II Zagreb Nikola Paunovič, za poslovodjo prodajalne ALPINA Maribor Jože Sivka, za vršilca dolžnosti poslovodje prodajalne v Novem Sadu pa Marija Mikalački. Za razpisani delovni imesti referent za ekonomsko propagando in vodja obrata Col ni bilo pri-jaiv in je sklenjeno, naj pristojni strokovni službi pripravita predlog oz. možnosti za rešitev teh vprašanj. Pozitivno rešena pritožba Pav- — december 1972 la Zaklja na imenovanje tehnologa za izdelavo gornjih delov težke obutve in odločeno, da Silvo Trčelk do nadaljnjega ostane rv razvojni službi za pripravo vzorcev za italijanskega kupca. Za vodjo obrata Gorenja vas dokončno imenovan Viniko Bogataj, sedanji vršilec dolžnosti. Leopold Strlič razporejen na delovno mesto (kontrolorja v maloprodajni mreži. Obravnavane in potrjene sporazumne odpovedi dela. Obravnavano poročilo o slabem doseganju nonme delavke v obratu Gorenja vas in .določeno, da primer razišče vodja kadrovske službe in predlaga ustrezne ukrepe. Po kritiki, da je delo odbora premalo premišljeno in zadeve reševane s premalo odgovornosti proučene nekatere odločitve in sprejeti slklepi potrjeni. Ugotovljeno, da odbor deda vestno in odgovorno in rešuje zadeve talko Ikot narekujejo koristi podjetja. 1 11. 12. Odbor za obrambo Za novega predsednika odbora izvoljen Viktor Galičič, ker je dosedanjemu predsedniku prenehalo delovno razmerje v Alipini. Obraivnavano vprašanje podpisa samoupravnega sporazuma o fi-nansiranju priprav za splošni ljudski odpor med gospodarskimi organizacijami in občino. Naše podjetje itega sporazuma ni podpisalo ker je smatralo, da ne temelji na pravilni osnovi in'je posredovalo pripombo odbj>ra pristojnemu organu otjiCine, na 'kar ni prejelo odgovora. Ker je za podpis tega sporazuma rok že potekel odbor sklene, da damo na skupščino pobudo, da se zadeva čimprej reši. , Obravnavan plan zasilnih izhodov v primeru nesreče ali zračnega napada. Sklenjeno, da odgovorni delavci pregib dajo objekte tovarne in Letošnji model pancerjev obratov in dajo osnovna na-, vodila za izdelavo plana. Pregledan osnutek pravilnika o splošnem ljudskem odporu, pravilnika o zavarovanju premoženja podjetja in pravilnika o čuvanju tajnosti podatkov in določeno, da se da vse tri pravilnike v javno obravnavo. 11.12. Gospodarski odbor Sklenjeno, da se pred novim letom izvrši dodatno izplačilo osebnih dohodkov in sicer 10,23 % na osebne do-hodlce na 10 mesecev. Za dodatno izplačilo delavcem maloprodajne velja enak kriterij s tem, da se odšteje znesek, 'ki iiim je bil izplačan julija 1972. 13.12. Odbor za nagrajevanje Obravnavano šest zahtevkov delavcev za spremembo razmestitve delovnih mest, štirim zahtevkom ugodeno, dvema pa ne. Poslušano poročilo Stojana Pertovta, dipl. iur. o delu komisije podpisnikov samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma v skladu z družbenim dogovorom. 14.12. Upravni odbor Obravnavane prijave na razpisano vodilno delovno mesto vodje pravne službe in sprejet predlog za delavski svet, da se kot edini kandidat na to delovno mesto imenuje Stojan Pertovt, dipl. iur. Po obravnavi odločbe o razveljavitvi sklepa o imenovanju Ivana Capudra za šefa prodajne službe, ki i o je izdalo sodišče po pritožbi Anice Govekar sklenjeno, da se delovno mesto šefa prodajne silužbe ponovno javno razpiše. 14.12. Odbor za osebno odgovornost Obravnavana kršitev delovne dolžnosti s strani dveh delavcev. Enemu delavcu izrečen opomin, ker je neopravičeno izostali z dela zaradi vinjenosti. Miroslavu Seljaku (2936) izrečen iavni opomin, ker ga dva dni ni bilo na delo, ne da bi izostanek opravičil. 14.12. Svet OZD obrata podplatne izdelave Obravnavano gradivo za 6. sejo delavskega sveta; predvsem načrt poslovanja za le- to 1973 in predlog za uvedbo računalnika • iQtiioOnP. p- ?: cene v cenc vi. m 3 2 > 2« .3 1- 1970 gradnje ^ | $ g £ "g 1. Skofja Loka I. 145 — — 40.000 — . 1970 2. Skofja Loka II. 84 — — — 1977 — 3. Skofja Loka III. 104 1.760,000 2.840,000 — 1975 — 4. Skofja Loka IV. 104 1.830,000 1.830,000 — 1970 — 5. Železniki 84 700,000 700,000 — 1971 — 6. Ziri 120 2.020,000 2.700,000 140,000 1973 70/71 7. Gorenja vas 40 — — 390,000 — 1977 8. Poljane 26 - - 100,000 - — 9. Selca 30 — — 100,000 10. Sovodenj — — — — — — 11. Reteče 26 - - 60,000 - - 12. Godešič 15 — - 60,000 - - 13. Virmaše 51 - - 100,000 - - Po razpredelnici je razvidno, da bomo gradili vrtec v Zirch že letos. Prav pred kratkim je bil dokončan vrtec v Frankovem naselju na Trati (Skofja Loka IV.) Adaptirajo vrtec Skofja Loka I. (bivša stavba Kroja), ni pa še rešeno vprašanje, kako bo z vrtcem v Železnikih. Pojavile so se težave z odkupom stavbe, ki jc privatna lastnina, tako da z adaptacijo še ni mogoče pričeti, vendar predvidevajo da bo do septembra 1973 vrtec dograjen. Za Železniki pride na vrsto gradnja vrtca v Zirch. Verjetno bi bili preyeliki optimisti, če bi trdili, da bo vrtec v Zireh zgrajen že leta 1973. (Vrtec Skofja Loka IV. je bil zgrajen z dveletno zamudo). Gradnja in adaptacije vzgojno varstvenih ustanov se financirajo predvsem iz sredstev gospodarskih organizacij v občini in iz sredstev proračuna občine. Cas gradnje pa je vsekakor odvisen od tega, ali bodo na razpolago samo redno zbrana letna sredstva ali pa bomo dobili posojilo pri Republiški skupnosti otroškega varstva in kreditni banki. Kako daleč smo z načrti za gradnjo vrtca v Zireh? Z malenkostnimi spremembami bi nam tak vrtec, kot je na Trati tudi v Zireh ustrezal. S tem bi se izognili stroškom za izdelavo novih načrtov. Projektantka vrtca na Trati si je ogledala že tudi teren pri nas. Želimo, da bi vrtec stal v neposredni bližini šole. To bi bilo smotrno predvsem zaradi ogrevanja iz kurilnice v šoli. Ob adaptaciji šole smo, kakor vam je znano, zgradili kurilnico. Dodatno bo treba postaviti le še eno peč, s katero bi ogrevali telovadnico in vrtec. Nastale pa so težave zaradi precejšnje utesnjenosti zemljišča v neposredni bližini šole, tako, da se za lokacijo bodočega vrtca še nismo mogli popolnoma zedi-niti. Dejstvo je, da bo, zara- di poplavnega zemljišča v neposredni bližini šole, potrebno novi vrtec verjetno nekoliko dvigniti, torej predhodno zgraditi nasip. Znano pa je, da je to precej draga, investicija. Trenutno to vprašanje še ni rešeno. Tu bodo zadnjo besedo vsekakor rekli občinski urbanisti. Pretehtali pa bomo tudi možnosti za postavitev montažnega vrtca »Marles«. Prednost takega vrtca je nižja cena in pa hitra postavitev. Zivljenska doba takšnega vrtca pa je, razumljivo, krajša. Glede na našteta dejstva, se bo gradnja VVZ v Zireh verjetno nekoliko zavlekla. Menim pa, da to ni nikakršna nesreča, saj jc le prav, da prej pretehtamo vse možnosti in se odločimo za najustreznejšo rešitev. To je bolje, kot da bi na hitro postavili vrtec, ki nam pozneje ne bi ustrezal. Vrtec v Zireh bo grajen za dnevno kapaciteto 120 otrok. Ze sedaj premišljujemo o tem, da bi v bodoči vrtec vključili tudi oddelek jasli, kjer bi starši lahko oddajali v varstvo že nekaj mesečne dojenčke. V novem vrtcu bo zgrajena tudi moderna kuhinja, ki bo s svojo kapaciteto lahko zajela do 640 učencev osnovne šole. Učenci bodo tako v šoli lahko dobili ne le malico, pač pa tudi kosila po nižji ceni. Pojavi pa se spet vrsta problemov. Eden takih je skupna jedilnica, ki bo verjetno v kletnih prostorih podaljšane šolske stavbe. Razumljivo je, da bi novi vrtec zahteval tud več vzgojiteljev, zato že zdaj usmerjamo učenke, ki končujejo osmi razred, v vzgojiteljski poklic. Zanimanje je precejšnje, saj trenutno kar šest učenk domačink, obiskuje srednjo vzgojiteljsko šolo. Ko bo v Zireh zgrajen nov vrtec bo treba razmisliti, kaj bo s stavbo, v kateri je vrtec sedaj. Menim, da bi bilo pametno stavbo nekoliko preurediti in jo dati v najem mladinski organizaciji (seveda pod smotrnim strokovnim vodstvom). Tako bi končno tudi mladina, ki konča osnovno šolo, prišla do ustreznih prostorov in s tem do solidne osnove za svoje delo. Slobodan PoIJanšek Dedek mraz v Žireh Dedek mraz! Veselje otrok (niti ne samo njih)! Pred novoletnimi prazniki je obiskal tudi Ziri. Ustavil se je v osnovni šoli »Padlih prvoborcev«, v vrtcu in nazadnje še v kinodvorani v zadružnem domu. Obdaril jc pridne otroke in z njimi pokramljal. Kljub skromnim darilom je bilo veselje veliko ln otroci so bili hvaležni. Dedek mraz je obdaril tudi otroke, zbrane v kinodvorani Otvoritev novega vrtca na Trati ZAHVALA Vsem sodelavcem, sodelavkam in isosedom ter vsem, ki ste darovali cvetje In vence ob smrti drage mame VERONIKE PODOBNIK in Jo spremili na zadnji poti iskrena hvala. Sin Tone z družino ZAHVALA Vsem, ki so ob smrti naše mame MARIJE KUSTRIN darovali vence in cvetje, jo pospremili na zadnji pot, iposebno pa še lahki prešivalnicd Alpine, se iskreno zahvaljujemo. Ribičevi Tudi judoisti so zaključili tekmovanje v I. Slovenski judo ligi. Kot je bilo pričakovati, so zasedli 3. mesto, za ekipo Maribora, ki je prva in Velenjem. V zadnjem kolu so se judoisti še pomerili z ekipo Murske Sobote v Murski Soboti in zmagali s 3:2. V bodoče, ko se bo ekipa v bojih prekalila in ko bodo mladi tekmovalci pridobili več izkušenj, pa lahko od njih pričakujemo še kaj več. Na tekmovanju za memorial Nagaoka je največji usp^' dosegel pionir Edi Padovac, ki je v svoji kategoriji zasedel drugo mesto. Pri članih pa je bil najboljši Milan Jereb, ki je prišel do četrtfina-la, kjer je izpadel. Pri tem ne gre prezreti, da je bilo tekmovanje mednarodno in da so sodelovali skoraj vsi najboljši jugoslovanski judoisti, saj je nastopilo okrog 300 tekmovalcev. V taki konkurenci sta oba uspeha žirovskih judoi-stov vsekakor vredna pohvale. ANTON MLAKAR — MOJSTER JUDA Ob uspehih, ki jih je dosegel Judo klub Alpine v letošnjem letu, vsekakor ne moremo prezreti priznanja, ki ga je dobil dolgoletni član in tekmovalec kluba Anton Mlakar iz Zirov. Judo zveza Slovenije mu je za njegovo dolgoletno delo in uspehe v judu podelila naziv mojster juda in s tem črni mojstrski pas 1 dan. To priznanje je dobil za uspešno 10-letno tekmovanje, saj je večino borb odločil v svojo korist, ne glede na to s kom se je boril in kakšen pas je imel. Prav je, da ob tem priznanju pogledamo, njegovo športno pot. Z ju-dom se je pričel ukvarjati leta 1959, ko je bil klub ustanovljen, naslednje leto pa je za klub tekmoval že v I. slovenski judo ligi, poleg tega pa je tekmoval tudi za posameznike. Za klub je nastopal EOtem vse do leta 1970, ko je zaradi pomanjkanja časa prenehal nastopati kot posameznik, vendar pa za klub še vedno uspešno tekmuje^ 2e leta 1959 je opravil izpit za rumeni pas,, naslednje leto za oranžnega in 1961 še za zeleni pas. Takrat je postal tudi republiški prvak v tekmovanju tekmovalcev z zelenim pasom in 4. v srednji kategoriji, ne glede na pas. Leta 1962 je prejel še plavi pas. Udeležil se je I. tekmovanja za pokal Jadrana v Splitu, kjer je med samimi mojstri zasedel 2. mesto, ppleg tega pa je postal tudi prvak mesta Splita. Leta 1963 je opravil izpit za rjavi pas. Na II. kupu Jadrana je oil zopet zelo dober s 4. mestom. V letih 1965, 66, 67 in 69 je bil prvak Gorenjske v polte-ški kategoriji. Bil je tudi stalni član ekipe Gorenjske, s katero je uspešno nastopal doma, v Italiji, Avstriji in Švici. V letošnjem letu, je kljub temu, da tekmuje, kot je sam izjavil bolj zaradi rekreacije, v tekmovanjih judo kluba v I. slovenski ligi priboril klubu 6 zmag, 2-krat se Sport Mesec december je bil zelo bogat z raznimi športnimi dogodki, tako v občinskem, kot tudi v republiškem merilu. Judoisti so končali tekmovanje v I. slovenski judo ligi, poleg tega pa so se udeležili tudi tekmovanja za memorial Nagaoka in republiškega pionirskega prvenstva. Košarkarji so pričeli igrati v Gorenjski zimski ligi, poleg tega pa je bilo izvedeno občinsko prvenstvo v košarki za vse kategorije. Kot prvo je košarkarski klub Kroj organiziral občinsko prvenstvo za člane na Trati. Kako neresno so vzeli tekmovanja organizatorji in ostali pove dejstvo, da so bili ob določeni uri na mestu samo košarkarji Kladivarja iz Zirov, medtem ko o organizatorju, kakor o ostalih ekipah ni bilo ne duha ne sluha. Malo kasneje je prišel sodnik in nekaj igralcev Kroja, tako da so med seboj odigrali le trening tekmo 3 X po 15 minut. Ob tem se sprašujemo kako more klub, ki predstavlja in zastopa Loko v republiškem merilu, sploh uspešno delovati, če ni sposoben organizirati niti občinskega prvenstva. Prvenstvo za članice in mladinke je v Gorenji vasi organiziralo SSD »Jože Peternelj« iz Škofje Loke. Daleč najboljša je hila ekipa osnovne šole Ziri, ki je zasedla prvo mesto. Druga je bila gimnazija iz Škofje Loke, tretja Etiketa Ziri in četrta Trata Skofja Loka in zadnji Čevljar Ziri. Tekmovanje za mlajše in starejše pionirke je organizirala osnovna šola v Goiifnji vasi. Pri mlajših pionirkah je zasedla 1. mesto ekipa osnovne šole Ziri, 2. mesto »Trata« Skofja Loka, 3. mesto »Loka« Skofja Loka, 4. mesto Gorenja vas. Pri starejših pionirkah je zasedla 1. mesto ekipa osnovne šole Ziri, 2. mesto »Trata« .Skofja Loka, 3. mesto osnovna šola Ziri »B«, 4. mesto Železniki, 5. mesto Gorenja vas, 6. mesto Skofja Loka. Tekmovanje za mladince je organiziral KK Kladivar Ziri v Gorenji vasi. 1. mesto so zasedli mladinci Kladivarja, 2. mesto Skofja Loka, 3. mesto Čevljar Ziri, 4. mesto Gimnazija Skofja Loka, 5. mesto TVD Partizan Gorenja vas dn 6. mesto Osnovna šola Ziri. Iz teh rezultatov je razvidno, da so največ uspeha imele ekipe iz Zirov, saj so zasedle vsa prva mesta, kar pomeni, da imamo dobre in perspektivne ter mlade ekipe .iz katerih bi se dalo ob pravi politiki in večjem razumevanju ter podpori vseh pristojnih v Zireh, v bodoče še več narediti. V zimskem obdobju je košarkarska podzveza v Kranju organizirala zimsko košarkarsko ligo za člane. Prijavilo se je 10 ekip iz vse Gorenjske. Ekipa Kladivarja je odigrala dosedaj 2 tekmi; doma je premagala Radovljico, v gosteh pa izgubila s Trhlimi vejami v Kranju. je boril neodločeno an izgubil samo 1 borbo. S tem je vsekakor bistveno prispeval k tretjemu mestu svojega kluba v republiki. S svojimi uspehi je lahko za zgled vsem ostalim tekmovalcem, pa tudi primer športnika, ki se zaveda, da je v športu zdravje dn sprostitev, saj se klub pomanjkanju časa še vedno aktivno udejstvuje v tem športu. Želimo, da bi čim dalj časa še uspešno nastopal, obenem pa mu čestitamo. Poglejmo na kratko še postopek, da tekmovalec lahko pride do tega pasu. Judoisti nosijo kimone, ki ' so povezane s pasovi. Barva pasu pa pove, kakšen ju kak judoist. Imamo dve kategoriji pasov: šolskega in mojstrskega. Pri šolskih je najnižji bel pas, ki ga dobi tekmovalec, ko začne trenirati. Ko obvlada osem metov in nekaj prijemov prejme rumeni pas. Za vsak nadaljnji pas pa je potrebno 8 metov in novi prijemi v parterju, kot končni prijem, izvodi in davljenja. Za rumenim slede oranžni, zelen, moder in rjav pas, nato pa črni mojstrski pas. Do modrega pasu podeljuje pasove posebna komisija določena od Judo zveze Slovenije. Za pridobitev rjavega in črnega pasu pa je treba delati izpit pred posebno tričlansko ko misijo t. i. Dan kolegij. Za pridobitev črnega pasu je treba pred komisijo pokazati 50 metov po določenem vrstnem redu. Pri tem je treba gledati na estetski izgled metov in padanje, kakor tudi na izgled in izvajanje prijemov v parterju. Predno tekmovalec pridobi pravico do polaganja izpita za črn pas mora premagati najmanj 8 tekmovalcev dstega ali višjega ranga, na prvenstvenih tekmah. Miha Govekar Kej je djau? Zeblo ga je, zeblo, fanta v prejšnjem nagradnem vprašanju In je bolj malo govoril. Nekaj pa je le povedal: — Pa še punce nimam (OV) I. nagrada — Mandl, pa tak silvestrovanje (JD) II. nagrada — Se mačka na moreš dabt (KM) III. nagrada — Spat pa na grem — Sam mraz je, brez Dedka — Brez snega sn nasankau — Povsod sam drejn — Še sedn kllamitrov da gastilne — Silvestrov — pa še mačka nimam — Zahvala bam dau u cajtnge — Hotel hm ... leta 2010 — Pridi, pridi, ljubi snig — šola, ceste, trgovine, kanalizacija ... hotel Novo nagradno vprašanje Gospodinja se pred Novim letom odpravi nakupovat. Med drugim ima na listku zapisano, da mora kupiti tudi meso: svinjino, govedino, teletlno, suho meso... Srce jo zaboli, ko stopi v mesnico in vidi »založenost«. Kaj pravi? Odgovore pošljite do 2. februarja 1973. Nagrade: 30.—, 20.— In 10.— din. Anton Mlakar v borbi s Polajnarjem »Olimpla«