i^jodin- Leto XL-St. 34 I(QM1K£©BSIGLAS đ Kranj, torek, 5. maja 1987 GLASILO _ SOCIALISTIČNE Z ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Sta-- ^JžčJUQrenjskega rokometa_ ^upljanke republiške Prvakinje ^kola*1^' apri*a — Rokometašice ekipe Duplje Kranj so že vojile n?r,et* koncem tekmovanja v prvi ženski republiški ligi os-^0valci i + .rePUDUških prvakinj. Njihova prednost pred zasle-°^°Čilni t ^ kšna, da je naslov zanesljivo v njihovih rokah. V ftaJhuše£» so Dupljanke v Dupljah premagale Novo mesto, igrajo d a pasPr°tnika za naslov, z 29 : 23. V zadnjih treh kolih koiti, v Up, Janke v gosteh pri Izoli, potem igrajo doma z Branilko e™ lt0^u pa §ostuJejo v Kočevju. C^e za v t eta^ice Dupelj Kranja čakajo po prvenstvu kvalifika-Ije bi bif-P V zvezno rokometno ligo. Uvrstitev v to tekmova-izreden uspeh mlade ekipe, ki jo trenira Andrej Kavčič. J. K. 1 ^"tia^k ^to ie D»l pogosto na Gorenjskem. Obiskal je Rižanske Dražgoše. -Foto: F. Perdan iv^^let je minilo od Titove smrti Tudi zaradi ijega nas svet Pozna f*rtUU\l' 4- maja -V teh dneh se spominjamo Titove ^sSy ^ftjega slovesa od voditelja in državnika, ki se ufH so "*lm* dejanji povzpel v vrh svetovne politike. Ce-jjJtUto . državniki z vsega sveta, njega je svet poznal ^ntiknje^a ^ ro^ogi komaj vedeli za Jugoslavijo. Ce-vk^ 0rtlunisti so spoštljivo govorili o njem. Stoletje, Vgs 111 živimo, je za Jugoslavijo in v marsičem tudi § jVe* zaznamovano s Titovim imenom. P*rtik?em desetletij je bil v žarišču revolucionarnega, f^šo D ae.1a in delavskega gibanja, pol stoletja je vodil !eti. in t "°- NJen» krmilo je prevzel leta 1937, pred 50 Gtar na Jubilej letos slavimo. Postal je generalni se-j ^ jo p^^je, ki jo je Kominterna skoraj odpisala, ki ^skti*JeC*au notranJi spopadi; Tito pa je znal realno, S* v S]Cn° Pres°diti položaj in partijo izpeljati iz kri-v^nja °VeruJi je večkrat preverjal svoj koncept delo-r^kih F^e' vendar nikdar na škodo drugih jugoslo-t!°Vehsknarodov" Tito *e bil pobudnik za ustanovitev yjjko Uj/^ Partije in drugih nacionalnih partij, ker je le vin i 0rganizacija razumela vsa vprašanja naroči^ k*ne Jugoslavije in prešla med ljudi v napredki pom družbena gibanja. Tito se je globoko zaveli J\jp e!la bratstva in enotnosti narodov in narodno-rf5vno . av*Je. katerima pa mora biti temelj enako-m, jn Zaradi tega je Jugoslavija za marsikoga sim-i^l. d do je o Titu še za časa njegovega življenja h*' ki9 mu ^e usPe^° okupirati svet, vendar z orož-hf^rš* S° ^a Uudje sprejeli: z miroljubnim sožitjem, ^dSe>e gostjo, neodvisnostjo, enakopravnostjo in Ss kot t°Jnim spoštovanjem. Ce bi bil Tito kult osebno-i rd^J° nekateri, potem v ljudeh ne bi tako dolgo d 'kih ezen 'n spoštovanje do njega. So pa še ljubili 1 radi naredili iz njega kult, da bi tudi sami pri-pjeijavo. ^tis^Urnne in zgodovinske so bile njegove odločitve U °ril fa "ne<< Stalinu leta 1948, do kasnejših let, ko je t>i^vj. J ude m in opozarjal na napake, ko se je s samo-H^'°hair^em z°Perstavljal birokratskim, državnim, ^Isj^jjjstičnim. in liberalističnim težnjam, ko je v j^h, j^j .l.b, Berlinu, na sedežu OZN in v številnih drža-«1 eri^k ^e °biskal, poudarjal pomen novih, poštenih {^§o$ia°Pravnih vrednot mednarodnega sodelovanja. ^°gla je dvignil ugled, mimo nje zgodovina ne bo n tega ugleda danes - kljub težavam — ne opravljati. J. Košnjek V četrtek, 30. aprila, popoldne so v gojitvenem potoku Ribiške družine Kranj med mostovoma na Srednji in Spodnji Beli pri Preddvoru poginile ribe. Člani ribiške družine, ki so lani vložili v potok enoletne potočne postrvi, so skupaj z miličniki in prer-skovalnim sodnikom ugotovili, da je poginilo od 1200 do 1500 postrvi, velikih od 10 do 30 centimetrov. Škoda ni majhna, saj ena postrv stane povprečno 500 dinarjev. Prve domneve kažejo, da je bil potok zastrupljen z nevarnim škropivom.— A. Ž Človek je zmotljiv Prazniki so bili lepi, sončni, pomlad se je razcvetela v vsej svoji lepoti. Vsaj vreme nam je naklonjeno, če imamo že toliko problemov in težav, je dejala znanka na prvomajskem srečanju, ki je bilo množično, kot že dolgo ne. Sicer pa, je grenko dodala, letos lahko vsaj v travo sedemo. Spomin na lanske prvomajske praznike je še živ, strah pred pobeglim atomom iz Černobila nam je zlezel v kosti in prav nič si ne moremo pomagati z otroško tolažbo, da je strah znotraj votel, okrog kraja pa ga nič ni. Zmedeni smo, ko poslušamo nasprotujoče si ocene strokovnjakov, kako nevarne so jedrske elektrarne, kakšne so možnosti za nesrečo, kakršne bodo posledice černobilske. Enaintrideset mrtvih, na stotine ožarčenih, od 2.500 do 75.000 ljudi naj bi po ocenah nekaterih strokovnjakov umrlo za rakom. Številke so grozljive, še bolj grozljive bi bile, če radioaktivnega izpusta iz černobilske elektrarne ne bi odneslo visoko v zrak, kjer se je zredčil. Strah se je ob obletnici černobilske nesreče prelil v proteste in kilometre sklenjenih človeških rok. V tem strahu torej nihče ni osamljen, pobeglega atoma se boje ljudje po vsem svetu. Po Černobilu se je svet spremenil, ljudje niso več tako brezbrižni kot pred njim, ne verjamejo več slepo strokovnjakom, kako varne so in kako je za varnost poskrbljeno v jedrskih elektrarnah. Ali kakor je na nedavni seji škofjeloške občinske skupščine rekla delegatka iz Zirov, ko so obravnavali poročilo o gradnji rudnika urana Ži-rovski vrh: šele po Černobilu smo začeli resneje raz- mišljati, kakšno nevarnost za naše življenje in okolje pomeni rudnik, strah nas je, težko je verjeti vsem uradnim podatkom. Odgovor, zakaj se je strah pred nevidnim in neotipljivim atomom tako razrasel, je bržčas skrit v spoznanju, da je človek zmotljiv. V razvoju tehnike je že vseskozi jasno, kako je zmotljivost človeška lastnost. Kolikor bolj zapletena in zahtevna je, toliko bolj nevarne so napake. Ali se jim torej res lahko povsem izgonemo? M. Volčjak Izvršni svet zagotavlja Plače morajo biti Ljubljana, 29. aprila — Učitelji in zdravniki ter vsi, ki delajo v družbenih dejavnostih, morajo prejemati dogovorjene osebne dohodke, je predsednikom občinskih izvršnih svetov zabičal Dušan Šinigoj, predsednik republiškega izvršnega sveta, na predprazničnem sestanku. Kljub posledicam intervencijskega zakona razmerje med ravnijo osebnih dohodkov v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, doseženo decembra lani, ne sme biti porušeno. To je tudi naloga gospodarstva, ki ne sme povečevati osebnih dohodkov več, kot je bilo dogovorjeno v skupščini, normalno mora prispevati za družbene dejavnosti in s tem vzdrževati dogovorjeno razmerje. Izvršni svet bo pri tem vztrajal do konca, tudi za ceno svojega odstopa. To je težka obljuba, saj ne gre samo za plače v družbenih dejavnostih, ampak tudi za štipendije, vse oblike socialne pomoči in podobno. V skrajni sili bo treba vzeti denar tam, kjer ga imajo, in začasno prenesti tja, kjer ga manjka. Ponovno bo treba preveriti letošnje načrte družbenih dejavnosti. Kaj pa se bo sploh dogajalo z osebnimi dohodki, bo znano ta teden, ko bodo zbrani vsi potrebni podatki. J. K. Ob prazniku nova jeklarna Ob letošnjem 1. maju, prazniku dela, je bilo še posebej slovesno na Jesenicah, kjer so železarji odprli novo elektroje-klarno. Že v zgodnjih jutranjih ui;ah so se pred železarno začeli zbirati ljudje z Jesenic, iz okolice in z vse Gorenjske. Želeli so si ogledati novo sodobno elektro-jeklarno, ki je v ponos ne le jeseniškim železarjem, temveč vsem slovenskim železarnam, predelovalcem jekla, naši elektroindustriji in gradbeništvu. Na slavnosti je najprej govoril inženir Boris Bregant, predsednik poslovodnega odbora jeseniške Železarne, slavnostni govornik pa je bil podpredsednik zveznega izvršnega sveta Janez Zemljarič. Železarji so pripravili tudi lep kulturni program, Boris Bregant je spregovoril o pomembnosti te največje slovenske naložbe. Z njo se na Je- senicah posodablja proizvodnja surovega jekla in zdaj bodo železarji ujeli korak z razvito tehnologijo. Nova elektroje-klarna bo dajala 210 tisoč ton surovega jekla, njena elektro-peč ima zmogljivost 85 ton. Gradilo jo je kar 80 delovnih organizacij iz vse Jugoslavije, delavci so na gradbišču opravili pet milijonov delovnih ur. Za zdaj še ne bodo povsem ukinili starih železarskih obratov. Od stare tehnologije se bodo poslovili leta 1988. Številni obiskovalci so se po ogledu nove jeklarne napotili na Poljane nad Jesenicami, ki so že tradicionalno prvomajsko zbirališče Jeseničanov in okoličanov. D. Sedej Alešu Ilobiču in Stanku čopu je pripadla čast, da sta prerezala trak in tako slovesno odprla novo jeklarno. Stane Dolanc pa je v prostoru, od koder bodo računalniško vodili proizvodnjo v novi jeklarni, prižgal rdečo luč in jeklarna je začela obratovati. —Foto: F. Perdan VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS LETALIŠČE BRNIK GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK. S. MAJA PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Po idejnem plenumu centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Največji sovražnik je slabo delo Beograd, 29. aprila — Sedma seja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, na kateri so obravnavali idejnopolitična gibanja in naloge ZK v idejnem boju za razvoj socialističnega samoupravljanja in socialistične demokracije, je končana. Po trajanju in številu razprav je bila nekaj posebnega, vendar bo šele praksa pokazala njeno pravo vrednost. Številne probleme je obravnavalo nad 50 govornikov na seji centralnega komiteja, pri pogledih nanje je prihajalo tudi do različnih stališč, vendar je bistveno za to sejo skupno spoznanje, da je prehod iz krize, v kateri se je znašla Jugoslavija, nujen in da mora k temu vsak dati svoj prispevek. Predvsem se moramo usmeriti k dvema ključnima problemoma, kjer zaostajamo: k uresničevanju programa gospodarske stabilizacije, ki smo ga oklestili in zožili le na nekatere probleme, in k uresničevanju sklepov 13. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Če bomo uspešni na teh dveh področjih, in za to bi bil glede na količino izgovorjenih in napisanih besed že skrajni čas, bo tudi v družbi nasploh problemov manj. Premagovanje težav bo tudi najboljši odgovor tistim, ki ne verjamejo v samoupravljanje in njegovo učinkovitost, v našo sposobnost prebresti težave nasploh in v vlogo Zveze komunistov Jugoslavije. Slednja se mora zadnje čase preveč braniti na vseh frontah, zagovarjati in opravičevati, ne gre pa v ofenzivo na osnovi programa, ki bi bil zazrt v prihodnost in bi bil sposoben mobilizirati in navdušiti čim več ljudi. Veliko bi bilo že storjeno, če bi bolje uresničevali že sprejeto in ne le ponavljali že povedano in napisano. Nesmiselno je terjati totalno enotnost Zveze komunistov Jugoslavije. Idejna in akcijska enotnost pa mora biti dosežena pri ključnih vprašanjih našega razvoja. Katera so ta vprašanja, vemo. Predvsem pa se mora enotnost partije izražati pri reševanju problematike in ne zgolj na papirju. Vsak del Jugoslavije mora poskrbeti za svoj razvoj in napredek, ob tem pa skrbeti za razvoj skupnosti. Obratna pot ne bo uspešna, ampak bo povzročala najrazličnejše nacionalizme in težnje po centralizmu. Okrog raznih »izumov« se že predolgo vrtimo, iščemo zanje nova in nova imena, ne znamo pa jim spodrezati korenin, saj je vsak od njih, pa naj bo takšnega ali drugačnega izvora, nevaren. Prekinimo s prakso iskanja najrazličnejših notranjih in zunanjih sovražnikov. Naš največji sovražnik sta neenotnost in slabo delo, tako v družbi kot v ZK. Iz nje odhajajo ljudje, ki bi morali v njej ostati, ostajajo pa člani, ki tega ne zaslužijo. Za ljudmi brez ugleda, znanja in ustvarjalnost nihče ne bo šel in prav na osnovi boja za napredek bi se morala v zvezi komunistov izvajati idejna diferenciacija in graditi enotnost. Delavskega razreda ne smemo več politično razoroževati in ga odrivati na stranski tir. Vrniti mu je treba zaupanje in mu ponuditi program, v katerem bo videl svojo prihodnost. j. Koš nje k Vinoteka, bogato založena delikatesa, kup novosti — V sredo, 22. aprila, je Mercator slovesno odprl svojo prenovljeno trgovino na Deteljici pri Tržiču. V dveh mesecih je iz navadne samopostrežne trgovine postala najsodobneje urejena prodajalna v Tržiču in še daleč naokrog. Ni večja, še vedno ima 392 kvadratnih metrov prodajnih površin in čez 500 kvadratov skladišč, ponudba pa se je zelo spremenila. V delu, kjer so prej prodajali industrijsko blago, je zdaj urejena delikatesa, ki bo, kot obljubljajo, vedno založena z najboljšim, kar izdelujeta naša mesna in mlečna predelovalna industrija, zraven pa bo vinoteka Lipa kupcem nudila najboljša vina, ki zore po naših vinogradnih kleteh. Tu bo še stalna ponudba izdelkov Medexa, zmajčkov butik slaščic, ponudba kristala, kozmetike, galanterije, v mesnici pa bo spet mesar. Mercator je pripravil vrsto novosti, ki jih bodo veseli ne le tujci, katerim je bila preureditev trgovine predvsem namenjena, temveč tudi domači kupci. Investicija je stala 120 milijonov dinarjev: 40 odstotkov so dobili iz interne banke Mercatorja, 30 odstotkov je dala Ljubljanska banka v obliki kreditov, 30 odstotkov pa tržiški Mercator sam. —Foto: D. Dolenc SEUGLAS Al Poudarki iz govora Janeza Zemljariča, podpredsednika zveznega izvršnega sveta Vsako odlašanje bi krizo še bolj poglobilo Ob odprtju nove jeklarne na Jesenicah je bil slavnostni govornik podpredsednik zveznega izvršnega sveta Janez Zem-ljarič, ki je o pomenu železarske naložbe in o sedanjem družbenoekonomskem trenutku dejal: • Slovensko in jugoslovansko gospodarstvo dobivata z jeseniško jeklarno pomemben objekt, ki bo nadomestil zastarele peči. Z jeklarno se tako nadaljuje 600 —letna jeklarska in železarska tradicija na Jesenicah, železarsko središče pa se s posodobitvijo na novo vrednoti. • Pomembno je, da pomeni jeklarna preporod železarstva, dala bo več kvalitetnega jekla, za polovico zmanjšala porabo energije na enoto proizvoda in prispevala k ekonomski sanaciji Jesenic ter navsezadnje pomembno vlivala na bolj zdravo delovno in bivalno okolje v tem prostoru. Objekt je 80 delovnih organizacij zgradilo v načrtovanem času in te prednosti, ki jih jeklarna ima, razblinjajo pomisleke, ki so jih nekateri imeli ob gradnji jeklarne. Pomeni zgled in model investiranja in številni bi lahko izkoristili bogate izkušnje pri gradnji tako velike investicije. • Letošnji prvi maj praznujemo v najbolj burnem in občutljivem obdobju našega razvoja. Na vseh področjih si prizadevamo premagati gospodarsko krizo, razbliniti idejna nesoglasja in omahovanja ter se zavzemamo za nov razvoj. Številni še ne morejo dojeti, da so se v naši družbi začele velike spremembe, ko bijemo zgodovinski boj za tržno gospodarstvo v samoupravnih socialističnih odnosih. Medtem ko razviti stopajo v tretjo industrijsko revolucijo, smo mi premalo storili za razvoj teh- Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk. tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, škofja Loka), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija). časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500 603 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835. ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27 960 časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina ta I. polletje 1M7 je 4.500 din nologije, ki mora biti težišče naših prizadevanj, ne pa da se izčrpavamo z abstraktnimi vprašanji in znova začenjamo z že razjasnjenimi dilemami in splošnimi vprašanji demokracije. • Leta in leta smo odlagali in omahovali pred dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije. Zato imamo zdaj veliko težav, povečujejo se odpori proti spremembam v naši družbi. A nimamo druge možnosti, saj smo leta in leta negospodarno porabljali domačo in tujo akumulacijo, kopičili pravice in zgrešeno prikazovali podobo blaginje. Moramo biti selektivnejši pri izbiri poti in napravili bi zgodovinsko napako, če bi spet popustili. Zato so tudi na zadnji seji CK ZKJ vztrajali pri stabilizacijskem programu in povezovanju vseh proizvodnih zmogljivosti. • Letos smo začeli prednostno izvozno in protiinflacijsko politiko in tudi odpravljati vzroke krize. Prvič smo zavzeli enotno strategijo pri uvajanju nove tehnologije, pripravlja se dolgoročna strategija sodelovanja z našimi inozemskimi partnerji. Pri tem mislim tudi na skupne projekte (avtocesta Bratstva in enotnosti, osimski sporazumi, železniški promet). • Ko se bojujemo za realne ekonomske kategorije, moramo prekiniti s prakso sociali-ziacije izgub. Ko načrtujemo predloge najbolj nujnih sprememb, se te nanašajo na razširjeno reprodukcijo , na proces združevanja v jugoslovanskem prostoru, na krepitev poslovnosti, na nove oblike povezovanja sredstev občanov z združenim delom, na bančni sistem, delovno zakonodajo... Ko so bili po dveh letih besedovanja sprejeti intervencijski ukrepi, so bili zato, ker drugače ni bilo mogoče ukrepati. A v mnogih delovnih or- ganizacijah so jih sprejeli le linearno, nikakor ne selektivno. • Nekatere družbene dejavnosti smo spravili na tla, kot znanost, na primer, namesto da bi ubrali selektivno politiko. Tudi z davkom od občanov bi lahko zbrali nekatera potrebna dodatna sredstva. • A ne smemo prezreti nekaterih uspehov: približujemo se načrtovani rasti industrijske proizvodnje, zasejanih je več kmetijskih površin, izvoz se usmerja na konvertibilna tržišča in se je v minulih mesecih povečal za 7 odstotkov. Združujejo se sredstva za skupne izvozne programe, skupščina Jugoslavije je sprejela zakon, s katerim bo pomagala gospodarstvu Črne gore, Makedonije in Kosova. In pričakuje, da bodo tudi oni ustrezno pomagali pri premostitvi krize. • A še vedno smo žal na začetku uresničevanja stabilizacijskega programa — rast cen in inflacija se ne bosta izčrpali sami od sebe. Naše gospodarstvo je še premalo učinkovito, storilnost je prenizka, strukturna nesorazmerja velika, tehnologija zaostaja, notranji finančni sistem je neurejen. Postopoma pa vendarle odpiramo pota učinkovitih dejavnikov in računamo na sodelovanje mednarodnih finančnih organizacij. Težko razumemo, da se z drugo fazo dogovorov o refinanciranju odplačil dodatno slabša naš položaj. Tak odnos ni spodbuden ne za nas ne za kateregakoli drugega dolžnika. Pričakujemo večje upoštevanje naših interesov. • Predvsem ne smemo izgubiti zaupanja vase. Ni opravičil za slabo delo in slabe odločitve. Vsako odlašanje bi krizo še bolj poglobilo in jutrišnji obračun s težavami bi bil še bolj boleč. j-) s Vrhunska strokovna prireditev Kranj, 4. maja ~ na letošnji 15. sejem s ^ in opreme civilne za* ([ bo konec maja v ^"^t glavnem končane. ^ cijski odbor je na zadnji * ugotovil, da bo letos^ ditev največja. prostor bodo proizvaj^, roma razstavljal« v]j zadnjega kotička. rTO^ no pa je tudi ^ rr^ffi gradivo za spremljaj$ gram. Da bi na sejm"'^nP vili tudi čim veCl0"%. predstavnikov -i Liti skupnosti in delovnih0^ zacij, bodo imele 20 ^ pi ne skupine z več ko* pll$t v skovalci 50-odstotni r pri vstopnicah. Dispanzer bodo zaprli ., pred1 Tržič, aprila -; t tom dni so v Tržiču u vili dispanzer za .bt nje alkoholikov. »P ^.ve bilo zanj kar veliko ^ šenja in izgledajo J - ^Je kar precej tržiskin * rf*r likov doživelo s?T°°X nje. Potem pa je na J nje začelo pešati. ud, sta v dispanzer red* ^ - la le še dva PaCien*0rti ta opozorilom vodstvo ^ lovnih organizacij • J benopolitičnim org jam, da je treba v j vendarle nekaj odloc ^ riti proti alkoholizmi'Jll delovnih organizacij ^ niti en sam Pre" $ . zdravljenje njihovin „ , cev. Zdaj je obupal sam dr. RepolusK. » ^ takšnega dispanzerj^ ko stane, zato je PfJ 2(C, naj se preostala ■ vljenja željna alk°' raje preusmerita v P: ali Begunje, disP»%M naj zapro. Če bo ka5 \ Tržiču spet več v ^ zdravljenje alkonou ^ lahko spet dogovarja ^ Zlati in srebrni znaki sindikata Podelili priznanja Šobec, 1. maja — V radovljiški občini je bila osrednja slovesnost ob prazniku dela pri Šobčevem bajerju. Zbranim je spregovoril Ciril Ažman, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica, podelili pa so tudi več priznanj. Poljane nad Jesenicami, 1. maja — Občinski svet zve. sindikatov Jesenice je ob letošnjem prvem maju podelil 15 srebrnih znakov sindikata. Dobili so jih. Jožica Brun, Jože Hudolin in Darko Celarec iz Železarne, Alojzija Hleba-nja iz Rožce, Jože Razboršek, Elica Tavčar, Ivan Molan in Bogomir Ličof z Železarne, Irena Lah iz Bolnice Jesenice, Salih Omanovič iz Gradbinca, Vlado Hlade iz Elima, Džord-že Nastašič iz Železniškega gospodarstva, Marija Kovač iz VIZ-a, Anton Robič iz Železniškega gospodarstva, Jasim Suljanovič iz Mejne milice Korensko sedlo in kolektiv Slo-venijaceste —temeljna organizacija Elim Jesenice. Tržič — Srebrne znake sindikata je občinski sindikalni svet Tržič letos podelil na proslavi 1. maja v Brezjah pri Tržiču. Prejeli so jih Jožica Kogoj iz Peka, tozd Obutev, Janez Primožič iz GG, tozda Gozdarstvo, Marjan Sajovic iz Zlita in Sonja Žegarac iz Mercatorja, tozd Preskrba, od osnovnih organizacij pa TIKO in ROG, tozd Cevarna. Kranj — Predsednik občinskega sindikalnega sveta Kranj Miha Rauter je na prvomajski proslavi na Joštu pode lil zlate in srebrne znake sindikata Zlate znake sindikata so prejeli: Rafael Čirič iz Gradbinca, Jože Štular iz Save, konferenca OO ZSS Elek-tro Gorenjske in konferenca OOZSS Merkur Kranj Srebrne znake sindikata pa so prejeli: osnovna organizacija Iskra Telematika, tozd MKD, Sava, sektor organizacije proizvodnje in osnovna organizacija sindikata delav-cev.na področju samostojnega zasebnega dela, ter posamezniki: Boris Cugelj, GG Kranj, Milan Čufer, Sava Kranj, Jože Fajfar, ETP Kranj, Elizabeta Fon, Iskra Telematika, Jovan Higelj, Sava, Boris Kobal, Sava, Darinka Kurat, Planika, Alojz Poljanšek, Brivsko frizersko podjetje Kranj, Ivica Štular, Ibi, in Franc šenk, Iskra Kibernetika. Srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije so za požrtvovalno delo v sindikatu in za uspehe pri uveljavljanju sindikalne organizacije dobili: Amalija Čufer iz Almirine temeljne organizacije Proizvodnja pletenin Bohinj, Marjan Gašperšič iz Plamena, Majda Fon, zaposlena na področju samostojnega osebnega dela, Boža Kokeza iz Zdravstvenega doma na Bledu, Jože Korošec iz PTT-jeve temeljne organizacije Radovljica, Milica Kunstelj iz leske Murke , Stane Oblak iz LIP-ove temeljne organizacije Filbo Bohinjska Bistrica, Jože Pavlin iz Verige-tozd Kovačnica, Jože Podlogar iz Gozdnega gospodarstva Bled — tozd Pokljuka, Jože Pristov iz hotela Golf, Drago Ptiček iz Verige —tozd Vija-karna, Milka Vrečko iz Verige in osnovna organizacija sindikata iz SGP Gorenje Radovlji-ca. Škofja Loka, 4. maja — Ob delavskem prazniku so v Škofji Loki podelili posebno prizadevnim sindikalnim delavcem srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije, ki so jih prejeli. Janko Anžič, GG, tozd Gozdarstvo, Jože Dolenc, Ter-mika, Metod Ferbar, THN, Milomirka Gnjatovič, Alpina, tozd Prodaja, Marjan Kala-mar, ZTKO Škofja Loka, Polona Kejžar Gradiš, tozd LIO, Ivan Kokalj, Gorenjska predilnica, Anton Zupan, Jelovica, Olga Žagar, Nama, skupina delavcev organizatorjev delovnih tekmovanj kovinarjev v THN, tozd Orodjarna škofja Loka in osnovna organizacija zveze sindikatov osnovne šole Ivana Tavčarja Gorenja vas. Priznanja 0F Jesenice — Ob letošnjem dnevu OF so na Jesenicah podelili priznanja Osvobodilne fronte. Dobili so jih: Vladimir Brun z Jesenic, Vera Dulmin iz Kranjske gore, Ivan Boh z Jesenic, Milojko Rajakovič 1 Javornika in moški oktet DPD Svoboda France Prešeren iz Žirovnice — Zabreznice Radovljica — Občinska priznanja Osvobodilne fronte so dobili Frančiška Ažman iz Ljubnega, Štefan Hajdinjak iz Pod na rt a, Slavko Jamar iz Gorjuš, Zlatko Kovačič in Peter Piškur, oba iz Lesc. Silvester Jurman z Bleda je za delo v družbenopolitičnih organizacijah ter v planinskem društvu Bled in v gasilski organizaciji prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Branko 1-acko iz Radovljice za vzgojo godbenikov in za uspehe z lesko godbo na pihala red dela s srebrnim vencem, Brane Grohar t Bleda za družbenopoliti čno delo, predvsem v mladinski organizaciji medaljo zaslug za narod, Radivoj in Mar-%Ui Zupan i z Radovljice pa za krepitev splošnega ljudskega ( odpora, zlasti za delo a rialni obrambi in rfT* nih vojaških starešin- . za vojaške zasluge- 5c V* Kranj - V Kranj«« s, prazniku OF P«**™* sprejeli: Stevo »ur f Bajželj, Janez Erjjjjrf Gorenje, Ciril H^j Marjan Jagodic, ^ertfjb Danica Martinjak, ** fr^ ček, Franc Sodnik. Nr Štular, Zdenka §>nk^n^ jan Trošt, Avrelij \ Branko Vukanac 0fj*i Tržič - Priznanja.. m\ Tržiču prejeli našle*™ !% Šiler, Julijana §ka" ff^ Marija Mrak, Fran«.^ tnik, Bojan Veselu*? jan Japelj, in Rud'Jp/lJi Škofja Loka - °°]Lty\ Osvobodilne fronte » ^\ vesnosti v Škofji \*K $0 V*l, nri,„o.ia OF PreJeiVV priznanja Muzejsko društvo Moški pevski zbor po Virmaše, Alojz ijjo Franc Galičič in Si** L«-, iz Škofje Loke, iz Bukovice in Jan«* ^ Gorenje vasi. . ^e ^ Odbor za pospej* vacijske in razis* javnosti pri skovalni skupnosti majskem srečanju ^ inovatorje leta $0 in denarne nagrad. Niko Truhačev mostiJ* f/jV in AT/ če t* * i»[ Merilni inštrum hle iz Iskre Otoče*^ čič iz leske Verige * vo toplega P*°V,; stremen škopcev. gač iz Verige za *e joie{t vacijsko dejavnost. gus. Franc Zupan, fl*^' gUS, II Oliv — ,fg v in Jože šolar iz IsK„,sK° napravo za avtom^ trolo plošč univerza ^. Vinko Kunšič in A' ^ iz Elmonta Bled *"jg*J/ tablo — semafor, * .fjKy goče uporabljati z*k0vlJ\ nje različnih poda1 jf tatov, reklam, r C- *fl |IOREK JLMAJA 1987 GOSPODARSTVO iciozni načrti Tovarne celuloze Obir v Rebrci na Koroškem proizvodnjo do tovarne ^Podto»- ' ^ aP"la — Na časnikarski konferenci so predstavniki Tovarne celuloze Obir, mešanega avstrijsko-jugoslovanske- ^•^3»^' Podstavili projekt prenove in ekološke sanacije tovarne. Temelji na izračunu, da bodo s povečanjem proizvodnje s se-^ tisoč ton celuloze na leto na 100 tisoč ton ter ob zmanjšanju porabe energije s sedanjih 1.400 šilingov pri toni celuloze na i^ničir jn*»ov denarno opravičili tudi temeljito ekološko sanacijo tovarne, ki onesnažuje zrak in reko Belo. Projekt nameravajo Jl,46 mji..1 0 l®ta 1992 in s tem tovarno posodobiti za naslednjih dvajset let. Za izvedbo tako obsežnega načrta pa bodo potrebovali ^ Jftrde šilingov, to pa je letni prihodek tovarne. we vodstvo *e *ri*o postavilo na 3 $k ^'isoFWSt?Jet Je ze minilo (za- I««?!^!?91)- odkar v Rebrci složnu pH les Predelujejo 979 ko i u novo so začeli leta šano' Je bilo ustanovljeno me- ^jeti^VStl.r^sko"Jugoslovansko f^r ve*L ,terern J'e Slovenija-% vJ*lnskl lastnik. Sedanje- Sedanje- ^var^ tvu Je uspelo propadlo Vi*, , Postaviti na noge. Na le- v^kotQf° 38 tisoc ton celuloze, iJUerJ> odstotkov jo izvozijo v i v ♦ vijo- TO W mi je zaposlenih 200 '^lužk edstavlJa pomemben vir Marših3v.dolini, ki sicer gospo-ibre2D: ni razvita; pozimi je lVedno i nost v železni Kapli še Kmhp do 20-odstotna. Po-fldelavop Vlr zaslužka pa ni le za ^mete L--mveč tudi za okohške i ^etip tovarni dobavljajo les. rani i S° za to zel° zainteresi-ne se zgolj s kmetovanjem ima ka 0 Poživljati. Tovarna Hied k T400 dobaviteljev lesa, mani&i i rimi so v glavnem (,torej astr»iki gozdov, kmetje 'ju' L. ^naša?ljaPaPirjem je '$i)i**m x»3 miliiarde Cknimeniava s 2a C°bave p~i paPlrno industrijo so 2elo nT 0ze iz obirske tovarili P0tnembne, saj bi sicer 'd. Djaeiul°zo uvažati od družbe ;°Snovi kooperacijske ?a v zd»avnana menjava pa \e n,T JSnJlh razmerah tudi Sič^rednosti razmerah tudi saj našim pa- m treba čakati v vr Cškov , \m jim treba večati " in rZ.odPiranjem akrediti jf^cij y aniem bančnih P^o v ; zameno za celulozo I n'h tn,ZVOz izdelkl naših pati . tovarn „ zadnjem časU Eičnih kranj- V?1 VhT?' v zadnjem felv^bolj izdelki graf Hor^ vključil tudi k enJski tisk Lanska menjava s Slovenija-papirjem je znašala 1,3 milijarde šilingov, kar predstavlja okoli 90 odstotkov prihodka obirske tovarne celuloze. V minulih letih se tovarna ni le proizvodno, temveč tudi trgovsko utrdila. Lani je skupaj s Slovenjapapirjem in z drugimi koroškimi podjetji ustanovila trgovsko firmo Hago, ki ima sedež v Celovcu, letos pa računa na okoli 1,1 milijarde šilingov poslov. Potrebna je temeljita prenova proizvodnje V minulih letih so obnovili in izboljšali nekaj proizvodnih naprav, večinoma pa so zastarele in iztrošene. Za obstoj tovarne v naslednjih dvajsetih letih je potrebna temeljita prenova proizvodnje in ekološka sanacija tovarne, je poudaril Feliks Weiser, poslovodja obirske tovarne (kako lepo po slovensko pravijo direktorju), ko je predstavil projekt, ki so ga napravili tudi s pomočjo zunanjih strokovnjakov. Projekt vsebuje oceno oskrbe z lesom, sodobne tehnične rešitve za proizvodnjo, ukrepe za ekološko sanacijo tovarne in za smotrno porabo energije, tržno študijo ter seveda ekonomski izračun upravičenosti naložbe. Naravnan je na povečanje proizvodnje s sedanjih 38 tisoč ton celuloze na leto na 100 tisoč ton leta 1992. Zanjo bodo potrebovali dodatnih 150 tisoč pro-storninskih metrov lesa. Študija je pokazala, da iz koroških gozdov lahko računajo na dodatnih 72 tisoč kubikov lesa, iz štajerskih na 58 tisoč in iz ostale Avstrije na 10 tisoč. Uvoz celuloznega in odpadnega lesa pa naj bi s sedanjih 20 tisoč kubikov povečali na 60 tisoč. Tržna študija je pokazala, da bodo obirsko celulozo lahko prodali. V Slovenijo je bo šlo-okoli 60 tisoč ton, zanimivo pa je tudi bližnje italijansko tržišče. Spremembo tehnološkega postopka narekujejo ekološki razlogi Razlogi za zamenjavo tehnološkega postopka so ekonomski in ekološki, torej ne le večja in gospodarnejša proizvodnja, temveč tudi varstvo okolja, saj obir-ska tovarna zdaj onesnažuje zrak in reko Belo. Kisli postopek s kalcijevim bisulfatom bodo zamenjali s kislim postopkom z magnezijevim bisulfatom. Sprememba tehnologije zahteva nove naprave in stroje, že sam tehnološki postopek je čistejši, načrtujejo pa tudi nove prečišče-valne naprave. Zanimivo je, kakšne učinke pričakujejo v pogledu varstva okolja. Količine žveplovega dioksida se bodo s sedanjih 2.000 ton zmanjšale na manj kot 250 ton na leto, količine prahu pa s sedanih 850 ton na 72 ton na leto. Prenehali bodo tudi onesnaževati reko Belo, kar je seveda pogoj za obstoj tovarne, saj so se v Avstriji po sanaciji jezer temeljito lotili tudi očiščenja tekočih voda. To delo nameravajo postoriti tja do leta 1991. Na gospodarnost proizvodnje pa bodo pomembno vplivali energetski prihranki, saj bodo porabo energije zmanjšali s sedanjih 1.400 na 70 šilingov pri toni celuloze, deloma zaradi sežiganja lužnih odpadkov, ki bo dajalo lastno energijo, zgraditi pa nameravajo tudi lastno vodno elektrarno. Projekt je denarno zahteven Projekt je bil temeljito pripravljen, saj je denarno zahteven. Napake pri oceni oskrbe z lesom, izbiri tehnologije in pri trženju si pač ne smejo privoščiti. Za izvedbo projekta bodo potrebovali 1,46 milijarde šilingov, to je sedanji letni prihodek tovarne. Začeli naj bi s 500 milijoni šilingi lastnega kapitala: 200 milijonov šilingov bo prispevala tovarna, 300 milijonov pa naj bi jih Slovenijapapir kot glavni solastnik. Računajo na 200 milijonov šilingov subvencije koroške vlade, in sicer za ekološke ukrepe, kakršne podpira tudi v drugih tovarnah. Preostalo polovico potrebnih sredstev naj bi predstavljali krediti, in sicer okoli dve tretjini kredit sklada za vodno gospodarstvo, s kreditom naj bi sodelovali tudi hotel Obir v Železni Kapli in banke. Nove naprave bodo stale 1,26 milijarde šilingov, skoraj polovica je ekoloških. Kakor je povedal Feliks Wieser, so z dobavitelji opreme glede cen trdno dogovorjeni, pri sleherni so izbirali med tremi ponudniki. V sestavi naložbe so upoštevani tudi projekti, ki so jih veljali 41 milijonov šilingov, dvomesečni izpad proizvodnje v višini 13 milijonov šilingov (v dveh mesecih nameravajo stare naprave in stroje zamenjati z novimi), upoštevani pa so tudi stroški kreditov. Izračunali so, da bi po uresničitvi tega projekta celulozo lahko izdelovali po približno 7 tisoč šilingov za tono, kar pomeni, da bo proizvodnja ekonomična, saj, denimo, avstrijska firma Hain-zel takšno celulozo uvaža po 7.200 šilingov za tono. M. Volčjak eništvo v radovljiški občini povprečja do krize je le korak o^Oce^' ^* aprila — Radovljiški izvršni svet je pred nedavni ^^ac"*r-aZrnere v gradbeništvu. Položaj gradbenih delovnih NkJ Vend označil z besedo »povprečen« — ne dober in ne u^o, jja ar ie od sivine povprečja do krize le korak, saj je ne-Dl nova zakonodaja (omejena poraba in neproizvodne ^Vanj^L *n-e ODrestne mere pri posojilih...) precej upočasnila Jsko in drugo gradnjo. i!t^h OrDen^tvo Je Panoga, ki v radovljiški občini v štirih de \%, "anizflr>i;c,k c^.d Ha^;^ n-o^k««^ „,wii„i;,» Blefanizacijah, SGP Gorenje, Gradbeno podjetje Bohinj, Ujotka Elmont Bled, zaposluje 680 delavcev in ustvarja 4,6 m ^Cije t °dka občinskega gospodarstva in 2,5 odstotka akutni pj.;)2 lanskih rezultatov gospodarjenja je razvidno, da je d> v g naJbolj porasel v Gradbenem podjetju Bohinj, Jhe • Na'ra<^Uin Elmontu se je povečal bolj kot v gospodarstvu j Podii^6^' dohodek na delavca je ustvarilo bohinjsko grad- TiPodietia "i •-------------—"—J------------.....J—°— Bk^lUl •'• Je tudi ohranilo nadpovprečni, 21-odstotni de-i ni ni a°^e v dohodku. Ta delež se tudi v Gorenjcu in Gra-t"HistotLZnižal- vendar je še vedno zelo skromen (v Gorenjcu R* kot?' V Gradu 2-8)- Rentabilnost je bila lani v Gorenjcu le bila ^re^ *n tud' nižja od povprečja panoge, medtem ^a. p v drugih gradbenih delovnih organizacijah v občini > ^irih i^re^n* osebni dohodki v gradbeništvu so bili v prete-etih pod občinskim povprečjem, lani pa so se poveče- vali hitreje in so" se izenačili s povprečjem gospodarstva. Najmanj so jih povečali v Gorenjcu. Tudi primerjava z doseženimi (tričetrtletnimi) gospodarskimi rezultati podskupine visoke gradnje, kamor sodijo radovljiške gradbene delovne organizacije razen Elmonta, pokaže, da je najboljše poslovalo bohinjsko gradbeno podjetje, ki ima, denimo, trikrat večjo akumulacijsko sposobnost od povprečja podskupine, za dobro tretjino večjo produktivnost... Gorenje je z rezultati pod povprečjem podskupine, blejski Grad je slabši le po deležu akumulacije in sredstev za osebne dohodke, sicer pa je bistveno boljši od povprečja. Izrabljenost gradbenih strojev in opreme je večja kot sicer v gospodarstvu radovljiške občine, vse lepe zamisli o povezovanju gorenjskega gradbeništva (zgradili naj bi skupno železokriv-nico in delavnico za popravilo tovornjakov in delovnih strojev) ostajajo neuresničene, ker je ostanek dohodka skromen in še tega precej namenjajo za posojila investitorjem. Velik problem radovljiškega gradbeništva je pomanjkanje kadrov, predvsem kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev. Zanimanje mladih za gradbene poklice upada; iz šol pa prihajajo mladi, ki so pomanjkljivo usposobljeni za delo na gradbiščih. Delitev dela, izmenjava organizacijskih rešitev in skupna uporaba mehanizacije in drugih zmogljivosti se doslej še niso dovolj uveljavila. C. Zaplotnik Utiranje plevelov v krompirju pi *^eharwoe' v nasadih krompirja še vedno pogosto uničujemo nja za ti lan«;L. ""'uuiii Mwin|)ii ju str vfunu jju^uslu uuilujciiiu S^aHi 7 ° z okopavanjem. To pa ima prednosti, pa tudi slabe >^°goči °k?Pavanjem poškodujemo korenine in stolone ter ^PoraK l° miekcijo z raznimi mikroorganizmi, ki žive v tleh. ^erao t kerničrnh pripravkov za zatiranje plevelov se izo- Tra nevšečnostim. r u kro"*ne P'evele zatiramo že v jeseni, semenske pa po saje-Ki^ih ilrja- Za zatiranje semenskih, travnatih in široko- r^ti P evelov priporočamo uporabo takih herbicidov, ki k^Oitiet* ^° ^ravne in širokolistne plevele, na primer stomp ' ^vitoio ^ do o* l/ha)- Širokolistne plevele bomo najučin-Ut L2atr" s herbicidi patoran 50 (2 do 5 kg/ha) ali seneor m) ' vg'hu) ali s tistimi na temelju prornetrina (2 do 3 kg/ ^ s lw-/uiU,ln krompirje ^ "»»nacijo metolaklor a zatirajo v tujini semenski plevel metolaklora (dual), ki pri na.s nima dovolje nja za ta namen, z metobromuronom (gulex aUO; 4 do 5 l/ha) ali prometrinom (codal 400 EC; 5 do 6 l/ha). Po vzniku, ko je krompir velik 10 do 15 cm, lahko uničimo plevele s herbicidom seneor (0,5 do 0,75 kg/ha). V isti razvojni stopnji krompirja, ko so temperature pod 20 stopinj C, v tujini uspešno uničujejo smolenec, kamilice in rogovilček s herbidi-com basegran (akt. snov bentazon) v količini 2 do 3 l/ha. Pri uporabi obeh herbicidov moramo biti pazljivi, saj povzročata poškodbe na krompirjevki. S herbicidom fusilade uspešno zatremo plevelne trave, ko imajo razvita 2 do 5 listov. Za uničevanje semenskih enoletnih +rav bomo porabili 1 do 2 l/ha pripravka, za uničevanje večletnih plevelnih trav, kot so pirnica, pesjak in divji sirek, pa porabimo 2 do 4 l/ha fusilada. .3. STRAN (Kfi)IM!S3JJ©IEHGLAS Krediti za energetski prihranek Mednarodna banka za obnovo in razvoj je prek naše Ljubljanske banke ponudila okoli 90 milijonov dolarjev posojila. Namenjeno je tistim delovnim organizacijam, ki bodo zmanjšale porabo energije ali zamenjale dražjo (uvoženo) energijo s cenejšo (domačo). Energetsko varčnost bi morali pri nas nagrajevati tudi s sistemskimi ukrepi. Po treh letih se je končalo pogajanje za ta mednarodni kredit, ki sicer ni najugodnejši, vendar pa je dolgoročen, poleg tega pa že njegova pridobitev daje določene prednosti pri nakupi opreme. Za Ljubljansko banko pa je pomembno, da je dinarski del kredita, s katerim bodo spremljali te projekte, izvzet iz limita o kreditiranju in bo banka torej lahko ponudila posojilojemalcu denar, ki ga potrebuje. Obrestna mera za te kredite bo namreč 2 odstotka nad realno obrestno mero, kar v sedanjem trenutku pomeni, da bo okoli 82-odstotna. Delež dinarskega kredita sicer ni omejen, večinoma pa bo sorazmeren tujemu. Odplačilna doba tega tujega posojila je 10 let za projekte, ki bodo omogočali prihranek energije oziroma zamenjavo energetskega vira za cenejšega, in 15 let za druge, kamor bo sodila tudi proizvodnja domače energetske varčevalne opreme in materialov. Predviden pa je tudi 18-mesečni oziroma dveletni odlog začetka odplačevanja posojila. V Ljubljanski banki sodijo, da bodo delovne organizacije lahko koristile ta posojila že letos in prihodnje leto, deloma pa še leta 1989. Ker so se pogajali več let, so med tem že lahko zbrali okoli dvajset interesentov, in ugotovili, da bi z posodobitvijo opreme in z drugimi izboljšavami lahko v teh delovnih organizacijah prihranili okoli 1.800 terajulov energije, kar je enakovredno 42 tisoč tonam mazuta. Nekatere delovne organizacije, ki so se prej prijavile za ta kredit, pa so zaradi dolgotrajnih pogajanj medtem že našle druge rešitve, zato bodo morali v Ljubljanski banki poiskati nove kandidate. Dodati pa velja, da je tuji posojilodajalec zelo dosleden, saj zahteva najprej izdelavo energetske bilance, na tej osnovi pa študijo utemeljenosti naložbe, kar pri nas pomeni izdelavo investicijskega programa. Energetsko bilanco pa mora narediti mednarodno priznana konsultantska oziroma inženirinška organizacija. Kakor smo že zapisali, to posojilo ni najugodnejše, vendar pa je za resne interesente, ki vedo, kako hitro se prihranek energije splača, dobrodošlo. Po nekaterih izračunih naj bi se namreč večina teh naložb izplačala že v treh letih. Ob tem pa velja zapisati še tole! V marsikateri naši tovarni porabijo na enoto proizvoda enkrat, dvakrat in celo trikrat več energije kot v razvitih deželah. Posledica te razsipnosti so seveda nekonkurenčni izdelki. Delček koristi bodo v tem pogledu ta taja posojila prinesla, toda le delček. Veliko bi storili s sistemskimi ukrepi, ki bi nagrajevali energetsko varčnost. Takšni, ki bi, denimo, del dohodka, kije posledica energetskega prihranka, obravnavali drugače kot ostali dohodek. Skratka, našo zakonodajo bi morali zasukati tako, da bi se splačalo varčevati. M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Povečanje letalskega prometa Jugoslovanski letalski prevozniki so lani prepeljali 5,8 milijona potnikov, kar je 9 odstotkov več kot leto prej. V domačem prometu so zabeležili okoli 2,7 milijona potovanj, v mednarodnem prometu je storitve jugoslovanskih letalskih podjetij uporabljalo več kot 3,1 milijona potnikov. Število domačih potnikov je poraslo za 14 odstotkov, število tujih le za 6 odstotkov, prevozni učinek je bil v domačem prometu 20 odstotkov večji, v mednarodnem pa za 9 odstotkov. Okoli tri četrtine lanskih letalskih potovanj pripadajo Jatu, ki je na svojih linijah zabeležil 8-odstotno rast prometa. Adria Airways pa je število potnikov povečala za 15 odstotkov, in tako svojo udeležbo v letalskem prometu povečala na 25 odstotkov. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Anton Janhar, izmenovodja v Oljarici: Poznati ne smeš ne svetka ne petka Rafinacija olja je eden od procesov, kjer se stroji ne smejo ustaviti. Delavci morajo delati podnevi in ponoči, ob sobotah in nedeljah, kakor pač nanese. »Navaditi se moraš,« pravi Anton Janhar, izmenovodja v rafinaciji olja v Oljarici v Britofu, doma iz Brodov v Poljanski dolini. »Za takega, ki je rad prost, res ni tako delo. Če si poročen in imaš družino, je drugače. Navadiš se sam, navadi se družine, pa tudi kakšen dinar več zaslužka prine-seš domov.« Tone Janhar je izmenovodja v Oljarici eno leto, prej je delal v Termiki. Zdaj si kot strojni tehnik nabira izkušnje. Kot izmenovodja kontrolira celotni delovni proces rafinacije olja. Surovo olje teče iz zunanjih rezervoarjev v separatorje, kjer se odvzemajo nezaželene sestavine, kot so proste maščobne kisline, sluzi. Olju dodajo lug in citronsko kislino za razsluzevanje olja. Iz separatorja gre olje v belilnico, kjer z dodatkom belilne zemlje olju odvzamejo barvo; surovo sojino olje je namreč preveč oranžno, sončnično premočno rumeno, olje oljčne repice pa je zelenkasto. Barva mora biti prava — kakršno zahteva olje in kakršne smo pač vajeni. Iz belilnice gre olje skozi filtrsko prešo v dezodorizator, kjer se olju odvzame še preostanek prostih maščobnih kislin, tudi barva se še popravi in odvzame vlaga, tako da pride olje ven lepo in čisto »suho«. Iz dezodorizatorja torej dobimo olje, ki gre v zunanje rezervoarje in naprej v polnilnico. Tak je postopek predelave oljnih surovin v jedilno olje. »Veliko nam pomaga računalniška oprema,« pravi Tone. »Pol manj tekamo po obratu. Če je kje kaj narobe, se pokaže na ekranu računalnika, pokliče nas alarm. Tudi vse naše delo je spremljano računalniško. Vsak, ki pride na delo, se vpiše v računalnik, ki beleži vse delo. Naš osebni dohodek je odvisen od količine olja, kvalitete, odstotka režijskih ur — čim manj jih je, več je zaslužka — in seveda od kvalitete jedilnega olja. Dodatki so tudi za nočno delo, popoldansko, nedeljsko, delo ob praznikih. Zdaj dobimo za to 10 odstotkov, dogovarjamo pa se za dodatnih 6 odstotkov. O tem bomo odločali na zboru delavcev.« Osebni dohodki niso slabi, tudi 300.000 dinarjev. A je treba tudi dobro delati in poznati ne smeš ne svetka ne petka, kot pravi Tone. Kako to gre, ve le tisti, ki dela na štiri izmme. D Dolenc GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI JN LJUDJE TOREK, 5. MAJAjjgP ... KRATKE PO GORENJSKI Uspela razstava ročnih del — V krajevni skupnosti Primskovo v kranjski občini je zelo delavna komisija za prosveto in kulturo. Organizirala je že vrsto proslav in drugih prireditev. Letos pa so se tudi odločili, da pripravijo srečanje z ženami, ki rade pletejo, šivajo, vezejo in kvačkajo. Organizirali so tudi krožek in za praznik pripravili zanimivo razstavo ročnih del. Čeprav je bila razstava odprta samo dva dneva pred prazniki, si jo je ogledalo veliko domačinov in predvsem mladine. — A. 2. Sodelovali so tudi ribiči, lovci, gasilci — Vsako leto pred 1. majem v krajevni skupnosti Besnica v kranjski občini pripravijo očiščevalno akcijo. Letošnje so se poleg krajanov in predvsem šolske mladine udeležili tudi lovci, ribiči in mladinci. Šolarji so z ribiči očistili okrog pet kilometrov struge Besnice in kilometer dolg odsek potoka čepulnice. Očistili so tudi podstreho zadružnega doma, okolico doma družbenih organizacij ter ceste in pota v krajevni skupnosti. Še posebej množična je bila akcija v naselju Pesnica. Po vsakoletnih tovrstnih akcijah so letos ugotovili, da je odpadkov precej manj. — A. Z. Gasilci opozarjajo_ _ Ker je bilo lani na Gorenjskem več eksplozij in zaradi njih tudi precejšnja materialna škoda, gasilci opozarjajo, da moramo biti pri uporabi gospodinjskega plina še posebno previdni. Kadar ne kuhamo ali ne pečemo, je najbolje, da je ventil na jeklenki za plin zaprt. j p# Načrti gasilcev v Podnartu Podnart — Na drugi seji gasilskega društva v Podnartu so pred dnevi ugotovili, da so v novoustanovljenem društvu na Bledu letos uspešno končali 140 — urni tečaj za gasilske častnike štirje člani društva. 15 članov pa je opravilo tečaj za izprašane gasilce, ki je bil v Ljubnem. Letos nameravajo v Podnartu s pomočjo delovnih organizacij, gasilske zveze, samoupravne interesne skupnosti za požarno varnost, obrtnikov in prostovoljnim delom opremiti prostor za motorno brizgalno in gasilsko opremo ter pisarniški prostor. Nabavili bodo tudi nekaj uniform, zgradili garažo in kupili prapor. Junija bodo na Češnjici iz novega požarnega bazena organizirali mokro gasilsko vajo, pripravljajo pa tudi veselico s srečelovom. ~ČH. Imate konjička? Franca Juvan iz Rateč: Dokolenke za narodno nošo se pletejo z narobne strani Več kot dvajset let je, odkar je Juvanova Franca iz Rateč 1 spletla prve dokolenke za narodno nošo. Hčerka Marija je od stare mame dobila čez sto et staro krilo, potem pa sta sami spravljali skupaj druge dele narodne noše. Pri dokolen-pet je šla mama Franca do Magdalene. Takrat si je vzorec zapisala in ga tudi ohranila. r*otem so se oglašale dekleta in žene, da bi spletla dokolenke tudi zanje. Letošnjo zimo je spletla šest parov moških dokolenk iz tanke zelene volne in tri bele ženske pare. To delo je zamudno. Vsak dan plete le po kosilu, dve uri skupaj, takrat, ko je v hiši najbolj mir. Ves čas je treba zelo paziti, ves čas je treba šteti: tri desne, tri skupaj, tri desne, eno oviješ, ena desna, eno oviješ, tri desne, tri sku- paj, tri desne, eno oviješ... Šele po osmih vrstah se pokaže vzorec z bunkicami. Vendar moraš plesti na narobno stran, znotraj pa se kaže vzorec. Le stopalo in peto pleteš na pravo stran. Peta se plete dvojno, da je močna. Za manjšo žensko nogo nasnuje 140 zank. Material pa mora biti tanek bel bombaž. Najhuje je, če se zmotim, pravi Franca. Podreti moram čisto do konca. Ovite zanke so v vzorcu, in ovitih zank, če podiraš, ni več. Juvanova mama je že v petinsedemdesetem letu. a še ne bo nehala. Celo popoldne zahtevata dobra dva centimetra vzorca, tako da je to »sitno« delo. A pozimi čas hitreje mine Poleti ni časa, ker skrbi za vrt In če grebeš po zemlji, so roke grobe, take pa niso za tanko pletivo. Zdajle bo delo odložila, jeseni pa spet začela. D. Dolenc Na Jezerskem obnavljajo vodovod V petih dneh 800 metrov Jezersko, 30. aprila — »Volja in enotnost, s katero smo se lotili obnove vodovoda, presenečata. Vsak dan dela okrog 30 ljudi od sedmih zjutraj do osmih zvečer. Kaj takega Jezersko še ni doživelo,« sta po dopoldanski malici pri Planšarskem jezeru dan pred 1. majem ugotavljala predsednik sveta krajevne skupnosti Milan Koci-jan in predsednik gasilskega društva Dušan Šemrov. Za obnovo vodovoda so se na Jezerskem odločili lani na zboru občanov. Naloga, ki so si jo zadali, ni bila majhna. Iz projekta je bilo razvidno, da bodo morali položiti 3280 metrov osnovnega in 2000 metrov razvodnega omrežja. Zgraditi pa bo treba tudi zajetje in rezervoar. Po projektu inženirja Tojeršuja iz Slovenija ceste Tehnika je bila obnova lani spomladi ocenjena na 138 milijonov dinarjev. V krajevni skupnosti pa so se odločili, da se bodo del lotili sami in vodovod obnovili za 90 milijonov dinarjev. »S prispevki krajanov, organizacij in krajevne skupnosti smo že lani zbrali 21 milijonov dinarjev, «razlaga predsednik sveta krajevne skupnosti Milan Koci jan. »Z denarjem smo kupili material. V 16 — članskem gradbenem odboru smo se tudi odločili, da bomo obnovo oziroma ojačitev vodovoda razdelili na tri etape. Najdaljša, prva etapa, sega od zajetja pod Ancelnovim pod Ravensko kočo do središča Jezerskega oziroma do spomenika. Dolga je kar 2800 metrov. V drugem delu je predvidena gradnja rezervoarja za 150 kubičnih metrov na nadmorski višini 923 metrov. Povezava prv egaHela in 450 metrov dolgega odseka v drugi etapi bo tvorila tako imenovani krožni sistem in zagotavljala, da bo vedno in povsod dovolj vode. Tretji del pa zajema gradnjo okrog 2000 metrov dolgega razvodnega omrežja in vključitev zaselka Bajte.« Na dveh zborih občanov so se dogovarjali, kako bo potekala akcija. Vse krajevne organizacije so razpravljale o njej. Gradbeni odbor je tudi pisno seznanjal krajane o pripravah. Na začetku je bilo kar precej pomislekov, ali se bo akcija, kakršne na Jezerskem še ni bilo, sploh začela. Potem pa so že lani dobili cevi in nekaj materiala. »Čeprav smo začetek načrtovali zgodaj spomladi, da ne bi preveč prizadeli kmetijskih površin, smo se morali zelo hitro organizirati. Rovokopač Gozdnega gospodarstva Kranj smo pričakovali šele po prvomajskih praznikih. Potem pa smo sredi prejšnjega tedna dobili obvestilo, da bo stroj, ki ga bo upravljal Ljubo Lozar, v soboto, 25. aprila, na Jezerskem, čeprav smo imeli še dan pred tem, 24. aprila, na Jezerskem veliko in uspešno očiščevalno akcijo, v kateri je poleg vojakov sodelovalo še okrog sto krajanov, me je kar malce skrbelo,«je pripovedoval Milan Kocijan. Vendar v soboto zjutraj ni nihče odpovedal. Zakopali smo v traso, na kateri je postavil profile domačin Jure Markič. Strokovna gradbena dela je prevzel domačin Stane Frantar, druga na Matija Perko iz Loma s sodelavcema. Že prvi dan se je zbralo okrog 30 domačinov. Po petih dneh so opravili prek 2000 prostovoljnih delovnih ur in položili 800 metrov cevovoda. »Česa podobnega, kar delamo in nam uspeva zdaj, na Jezerskem ne pomni-mo,«se je s predsednikom gasilskega društva Dušanom Šemrovom, ki vsak dan skrbi za hrano, strinjal domačin Lojze Eržen. »Brez prisile, pozivov, prošenj in podobno so ljudje prišli in z voljo delamo od jutra do večera.« Jezerjani so se obvezali, da bo vsaka družina opravila za vodovod 180 prostovoljnih delovnih ur in prispevala denar. Nekateri so že prvi dan vzeli redni ali neplačani dopust. »Še posebno moram pohvaliti strojnika Ljuba Lozarja in se ob tej priložnosti zahvaliti tudi Gozdnemu gospodarstvu Kranj. Zelo nam pomagajo in nam gredo na roko. Pa tudi sicer ni nikogar treba priganjati ali prositi. Smo zelo dobro organizirana delovna skupina,«je ugotavljal Milan Kocijan. Da na Jezerskem še ni bilo takšne akcije, se je strinjal tudi Jože Kaštrun, ki je že 40 let zaposlen v kranjskem Gozdnem gospodarstvu: »Takrat, ko smo kopali za elektriko, nas je bilo tudi precej. Vendar je to veliko večja akcija. Pa jo bomo dokončali, ker smo vsi za to!« Pravzaprav je obnova vodovoda na Jezerskem tudi neke vrste mladinska delovna akcija. Poleg starejših domačinov namreč vsak dan pride na delo precej mladih. »Nihče mi ni rekel, da moram priti,«je povedala Suzana Rebolj z Jezerskega, dijakinja drugega letnika kranjske ekonomske šole. »Ze tretji dan delam. Včasih je sicer malce težko, vendar pa mi je akcija zelo všeč.« Čeprav so se pO prvih dneh pojavi žulji, tudi Vesna Naglic, študentk* drugega letnik* ekonomske fakultete, ne namerava odnehati. »S Suzano bova še nap**/ sodelovali. Nič ho-dega ni. To delo j* pravzaprav bolj m- Žulji pn n i Predah med študi-dela.« 80 nekaj normalnega, če * ti Da akcija dobro poteka, se je stg£J„e tudi domači" oklicU ;krbi Frantar, po po*, zidar, ki skrbi A. strokovna grfldDL na dela: »Teren J zelo težak. Nagjj; nam predvsenj^ na voda. Y?x bomo morali P čkati tudi stntf Zdaj smo na tj* jem od težjih kov. Vendar je delo pravilno in zelo A° $ zastavljeno. Zato me ne skrbi, da n« končali do roka.« Za to, da imajo vsak dan zvečer n8j*^j čen pregled nad opravljenim delom, sK. y vodja akcije Milan Kocijan s sodelav£ . gradbenem odboru. Še posebno vzorn^cj« urejena evidenca in celotna administt* ja v zvezi z akcijo, za katero skrbi Z»* Piskernik. Ob tolikšni zavzetosti in tudi ni bojazni, da do krajevnega P1* ka, do 19. junija, ne bi obnovili Prv**jZI la vodovoda do spomenika sredi nas«"^ A. Srečanje z najstarejšimi domačini Cestar Vinko Oblak iz Lučin_____' Trideset let na cesti Lučine, aprila — Ko smo ga Pre^^\et zmotili na makadamski cesti ne ^ rudnika urana Zirovski vrh, si je z .'.11 minut nadel cestarsko lopato na * ' prižgal cigareto in nato razPre£^jese'|1 življenju in delu na cesti. Prek tr,d r ifl t \ je že cestar, petinšestdeset let je s?~sgt''1 upokojitve mu manjka še dobrih s^ * Pozimi kida sneg na ovinkih in P°. ada^r poledenele odseke, poleti krpa [ c^ ki vodi proti Suhemu dolu, nasipav.. ^ če, ureja odtoke, popravlja za stroj** yjnj* občasno pridejo na pomoč. Dela je vedno dovolj, p*"aVlilcO^J, Oblak. Boji se neurja, ki mu »strga« cesto in nakoplje ^e ^0** la. Voda izdolbe cestišče, odnaša pesek in z njim mas' .^^nil; Že deset letni bilvbolniški, delo na cesti, z lopato, 8ra J0v^ samokolnico, ga krepi. Na mesec zasluži blizu 200 tisoča vsemi dodatki in prispevki za minulo delo vred, doma in1 iBflV kaj zemlje. »Ja, nekdo mora biti tudi cestar,« je dejal J lopato v pesek na ovinku. — C. Z. — foto: G. Šinik Srednja vas pri Šenčurju, aprila — »Srečanje z najstarejšimi domačini smo nameravali pripraviti že lani jeseni,«je povedal Franc Kern, predsednik gasilskega društva Srednja vas v krajevni skupnosti Šenčur. »Potem pa smo se odločili, da se raje zberemo spomladi, pred praznikom, ko bo že toplo.« Zadnji petek v aprilu se je v gasilskem domu v Srednji vasi zbralo 24 več kot 65 let starih krajanov. Od 400 domačinov so jih povabili 29, vendar vsi niso mogli priti. Srečanje je pripravi lo gasilsko društvo. Poskrbeli so za pogostitev, nastopili pa so mladinci i/ Vogelj in šolarji. Peli sta Andreja in Nuša, Simon pa je igral na harmoniko. Srečanja se je udeležila tudi Tilka Onu ji-, ki sicer še nima 65 let, ima pa okrog 80 različnih pesmi, v katerih opisuje vas, vaščane, materinstvo, ljubezen, gasilce, otroštvo in podobno. Njene pesmi sta na srečanju brala Polonca in Roman. Zdravja in da s« prihodnje leto spet srečajo pa jim je zaželel predsednik gasilskega društva Srednja vas Franr Kern. Program je vodila Dragica Markun. A ž PISALI S T Čista Sava Zveza vodnih skupnosti Slovenije je predlagala vodnim skupnostim, da bi v tem srednjeročnem obdobju združevale po 10,6 odstotka sredstev iz osnovne dejavnosti za gradnjo osmih čistilnih naprav v srednjem porečju Save pred elektrarno Vrhovo in za čistilno napravo v tok Ilirska Bistrica ter štm odstotke za ureditev dovodno namakalnega sistema iz akumulacije Vogršek v \'ip(ii\\ki dolini Tako naj bi območna vodna skupnost Gorenjske zago- tovila za to dejavnost 0 0' lijonov dinarjev. Na P*6^ gani osnutek aneksa so * j. gorenjski delegati nekaj pomb K čistilnim nap** ^ so namreč vključili tu , fid' tralne čistilne naprave ^r dovljici. Kranjski go^ •„ V ču. na Jesenicah. Bledu j. Bohinju Vendar pa pri' 0$fl stvo zveze vodnih skup^ Slovenije dopoln]e" bt predloga ni sprejelo- 0' namreč upoštevali te pr ^\ ge, bi morali upošteva^ 0-podobne iz območne s*1*" trt Mura in Dolenjska- 5?5!^5. MAJA 1987 KULTURA .5. STRAN (S@ISIlSIoJJ©JIn *a ie bil z odrom zastru i _i I^Tv/S^1 mama ir» oče sta C man! a se še dobro spomi-D0tgOsS-.ko J° Je P^i« videl Kgf', jn UniCarko v neki ljudski X iP0c,eta. ki je v Desetem sral Krjavlja. Miha pa je še zelo majhen igral Jurčka v delu A njega ni. In potem je šlo tako vse do danes. Le kakšnih sedem let lahko odštejemo, ko je bil pri vojakih in v Ljubljani v službi. Takrat je ob vsaki igri, ki so jo pripravili njegovi Visočani, skoraj jokal, tako mu je bilo hudo, ker ni bil zraven. Potem pa je spet začel. Devet let, vse do lani, ko so amaterje odgnali, je igral pri Prešernovem gledališču. Verjetno se niarsikdu spomni njegovega Švejka in vrste drugih vlog. Tudi film ni šel mimo njega. Lani jeseni je znova spoznal, kako hudo je brez gledališča. Zato je bil zelo vesel, ko ga je Regouc povabil v Škofjo Loko, da je igral v Podstrešju, in Preddvor-čanov, ki so ga prosili za režijo Hodžičevega dela Čovek na položaju. »Kar prazen sem postal. Strašno je bilo ob večerih, ko ni bilo vaj. Pride osma ura, ti pa posedaš doma. Kot zgubljen si, gledaš televizijo, pa je sploh ne vidiš, presedaš se in čakaš, da greš okrog enajstih spat. Kako drugače je, če nekaj pripravljaš. Pa če imaš bralne vaje kar na stopnišču, kot na primer v Preddvoru, in če je v dvorani še bolj mraz. Greš se gledališče, nekaj ustvarjaš za druge. Sploh ne gre za denar. Denar ni nič. Pomembno je, da se ljudje med seboj razumejo in se imajo prijetno, lepo.« »Kako pa ste se znašli kot režiser?« »Človek na položaju je že moja šesta režija. Pred tem sem režiral Korenine, Namišljenega bolnika, Mrožka Čarobno noč in Na odprtem morju ter otroško igro Križ kraž kralj Matjaž. Nimam gledališke šole, imam pa veliko znancev režiserjev, s katerimi sem delal. Od njih se igralci učimo tudi režije. France Jamnik, recimo, sploh ni šel na oder. Ves čas nas je popravljal iz tretje vrste. Drozg pa je bil več na odru kot spodaj. Tudi jaz sem veliko na odru. Igralcu moram pokazati, kaj želim od njega, kako naj zaigra svojo vlogo. Najtežje ga je motivirati, zmanjka mi idej. Nisem toliko načitan, nimam besednega zaklada in srečen sem, če lahko kaj pokažem iz svojega igralskega znanja in spoznanja. Pomembno je le, da ima igralec sposobnost oponašanja. Če tega ni, je hudo. Tale Miha, recimo, ki ga v Človeku na položaju igra Stane Nič iz Pred- dvora, je že peti igralec. Na dvanajsti vaji še nismo imeli pravega! Ni ga bilo, ki bi se bil pripra-\'\]STi rntrtšti po Oufu v samih kopalnih hlačkah. Resnično moraš znati z igralci, ne smeš biti prestrog, ker jih naslednjič ne bo več na vajo. Že tako ali tako jih je težko dobiti skupaj. Tako je na podeželju, v amaterskih gledališčih. V poklicnih je seveda drugače, tam se tare študiranih igralcev, ki iščejo vloge.« »In kako se počutite potem, ko je igra postavljena?« »Srečen sem tisti trenutek, ko se zastor odpre, ne glede na to, ali je to predstava, ki jo režiram, ali v njej igram. Nekaj v meni zadrgeta. In ta drget me ne zapusti, dokler ne začutim, da obrazi začno sprejemati, kar kažemo na odru. Pri režiji me bolj skrbi tehnika, kot sama igra. Vedno trepetam, ali bo oni za odrom res pravočasno dal ta ali oni zvočni efekt, pravočasno prižgal ali ugasnil luč, spustil zastor. Ti ljudje so zelo pomembni, a morda niso toliko angažirani, ker od publike ne dobe priznanja. So pač za odrom. In povrh vsega jih je še težje dobiti kot igralce.« »Kaj pa pri igri?« »Najhuje je, ko na odru začutiš, da te gledalci ne sprejemajo. Tega se ne da povedati, se ne sliši in ne vidi. To le čutim. Morda gledalci takrat drugače dihajo, poseben šum veje iz dvorane. Se presedajo, premikajo? Morda gre kdo celo ven. To je grozno. Hudo je tudi, če se na odru ne moreš skoncentrirati. Včasih se ti to zgodi tudi po večkratni ponovitvi predstave. Takrat vsakokrat znova sklenem, da ne bom več igral.« Pa bo Miha še igral in režiral tudi. Z bratom Marjanom pri- gravljata za oder radijsko igro repinje. Komedija bo, ker imajo ljudje danes raje vesele igre, ne razmišljajo radi. Za vaške odre pa je komedija sploh najbolj primerna. Toda le zmerna komedija, ne sme biti burka. Te podeželje ne prenese.« D. Dolenc V Kranjski gori The cannibal house pehta (Obvestilo vsem štirinožnim prebivalcem Jesenic) Jto^jske kratiun-i ustanovljeni Živalski revolucionarni komite j°M drq g.°re obvešča šti rinožne prebivalce zgornjesavske doli-fou 8d št • Predel°v naše občine, da mu je uspelo s pomočjo Jje iz h.lf»eVl*a °dčloveških odpadnikov osvoboditi vse živali doli ' ^2 vr°^očil ' VamP že dolgo izničujeta vse podolg in počez, smo (w'viligjr 1 Za revolucijo. Osvobojeno perjad — predolgo živeče p6vok.n° ~ že meljejo človeški želodci, ker ni sledila nasede 0tfpad1On— nemu Pozivu. O^ern človeškega rodu so se modro odpovedali svojemu k SaJ tak*' ^aPcevskemu jeziku in kulturi, kar jim ni bilo tež-S]^revoi° a'* tako čvekajo že napol v tujih jezikih. Prisegli so lO^scn-U j*0narrum sodiščem, da nikdar več ne spregovorijo v Sito sv0i i-a Se °dpovedujejo vsaki umetniški dejavnosti in da t$ °Učen ]^uds^° blago javno zažgali. Prosili so, naj jim kot |(jSe je Dn , °^az pripadnosti naši stvari izrežemo jezike. Komi-0|j^elUj . a^Jšem posvetu odločil, da je pametneje, če odpadni-^ekta g^JO Pri odhodu na barikade in pri zavzetju turističnega aPiS). ea* House Mojca v Kranjski gori nosijo transparente ttnisko gledališče v^^fin en k° v rimskem gledališču v gorenjskih kinema-r ^a sPoredu sloviti ameriški film Zmajevo leto. Danes, uri bo na sporedu v kinu Tržič, v sredo, ob°k Ur* v k'nu Železar na Jesenicah, v četrtek, 7. F'ji ^0. uri pa v kinu Center v Kranju, cj* Zmajevo leto je delo režiserja Michaela Cimina, ki *^ v?°Zna P° dveh odl ičnih filmih. Lovec na jelene in Ne-6 fieu^ata.\ Zgodba filma Zmajevo leto je postavljena v oko- j: ?$lav,- škega podzemlja, razvpite Kitajske četrti, v cas SJo točk :r> toc k 25 točk 10 toc k d toc k do do 12 m do 20 m nad 20 m Prosilec imU glede gradbeno-samtai mh pogojev neustrezni stanovanje a) vodovod: — i/.ven stanov 'arija — izven zgradbe — brez tekoče vode 10 točk 15 točk 20 točk 40 točk 10 točk 30 točk 15 točk 50 točk 20 točk ;kupno živ- il. DRUŽINSKO STANOVANJE 1. Število družinskih članov — 2 ali več otrok različnih spolov do 10 let — 2 ali več otrok različnih splov nad 10 let 2. Splošne zdravstvene in socialne razmere a) težje ozdravljive bolezni — en družinski član — dva ali več družinskih članov — ostalo trajna ali ponavljajoča se obolenja b) invalidnost "li telesna okvara I. kategorija ali 70—100 % telesna okvara II. kategorija ali 30—70 % telesna okvara c) duševna obolenja — v primeru, da je član ožje družine v domači oskrbi d) sodna odpoved stanovanja (odločba sodišča) 3. Družine, ki živijo ločeno, ker nimajo pogojev za ljenje (živijo loČeTiC £ŠJ!£2SJ ? mesecev pred zbiranjem ^ ^ vlog za dodelitev stanovanja) '■• III. ČAS BIVANJA IN ZAPOSLITVE 1. Čas stalnega bivanja v občini oziroma začasnega domu do 5 let nad 5—10 let nad 10—15 let nad 15—20 let 2. Čas bivanja v sedanjih stanovanjskih razmerah do 1 leta nad 1 — 5 let nad 5 let Od začetka bivanja v občini se odbije tisto obdobje lec začasno prekinil bivanje v njej 3. Čas skupne delovne dobe do 5 let nad 5—10 let nad 10—15 let nad 15 let b) sanitarije: — souporaba (v stanovanju) — izven stanovanja (če jih prosilec uporablja sam) — izven stanovanja (če jih prosilec uporablja še z drugimi strankami) — izven zgradbe — brezVVC c) brez pomožnih prostorov — klet, drvarnica (če prosilec ne živi v skupnem gospodinjstvu) d) — neustrezno stanovanje v kleti (če je vsaj 1,5 m pod nivojem zemljišča) — neustrezno podstrešno stanovanje mansarda — provizorij — vsaj 30 % površine mansardni stropi) — baraka ali stara dotrajana hiša — visoki stropovi nad 3 m — brez dnevne svetlobe — delno temno — mračno e) brez kopalnice — souporaba f) vlažnost stanovanja — popolna — delna g) ni posebnega prostora za kuhinjo (kuhinja in spanje v istem prostoru — ne velja za prosilce, ki stanujejo v skupnem gospodinjstvu z ožjimi družinskimi člani) h) souporaba kuhinje i) skupno ležišče otrok z ostalimi družinskimi člani — 1 ali 2 otroka do 10 let — 1 ali 2 otroka nad 10 let — več kot 2 otroka do 10 let — več kot 2 otroka nad 10 let j) vzdrževanje stanovanja — se slabo vzdržuje in je zanemarjeno — se vzdržuje in je čisto — se zelo dobro vzdržuje in je zelo čisto 5 točk m točk 20 točk v samski 5 točk 15 točk 30 točk 50 točk 5 točk 10 točk 15 točk kijepr°s1' 10 točk 20 tocf 30 točk 40 tisoč 3 točke 5tock 10 točk 15 toč* 20 točk 5 točk 15 to čk l5tock 15 točk 10 tocK 10 toc 5 toj 10 to?; 5tock 15 toc 5 toc «8 5 toč* 10 5 to? 15 to 20 toc" 0to?J 10 toj 20 toc> IV. SKUPNI DOHODKI 1. Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana čenča — povprečni dohodek na člana družine v SRS do - od - od - od - od 25 % 25 %—40 % 40 %—55 % 55 %—75 % 75 % up 25 to 20toc 15 to 0WC' V. UDELEŽBA V NOV a) aktivno in organizirano delo v NOV - nosilci Partizanske spomenice 1941 - od leta 1941 do 15/5-1945 - od leta 1942 do 15/5-1945 - pred 9/9-1943 oziroma 18/10-1943 do 15/5-1945 - po 9/9-1943 oziroma 18/10-1943 do 15/5-1945 - od leta 1944 do 15/5-1945 - od leta 1945 do 15/5-1945 b) vojaški vojni invalidi - od I—III. skupine - od IV. —VI. skupine - od VII. —X. skupine c) aktivno delo v NOV - od leta 1941 do 15/5-1945 - od leta 1942 do 15/5-1945 - od leta 1943 do 15/5-1945 - od leta 1944 do 15/5-1945 č) vdove in za pridobitno delo nesposobni otroci padlih borcev NOV d) za pridobitno delo nesposobni družinski člani po vojni umrlih borcev NOV točk 40 39*5 30 to 25 to 20 < 10 tocK 40tfj 30 tog 20t"c' 20 4 !)t0f 30 tO« 20 VI. ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ tfj Prosilci morajo vložiti prošnjo in vso zahtevano dokurnefl jo za stanovanje v roku 15 dni od objave razpisa, to je od ' ^fl vključno 20. 5. 10X7. Prošnje in dokumentacija, oddana P() datumu, se ne bo upoštevala ( n0v'1' Veljavnost prednostne liste velja do dokončno oblikovan« prednostne liste in se v času njene veljavnosti ne mori' *P njati, razen v primerih, ko se pogoji, ki so bili pomembni * ^ stitev na prednostno listo, bistveno spremenijo v času °-litve. S« VII. Prošnje in vsa dokumentacija se vlaga samo osebno na J1'1 [,0 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKl'PN'OST ft KO** KA. Sl'ODN.II TRG -in. SKOI-MA LOKA ,l",: m)i Obrazce za prošnjo in vprašalnik, ki ga je treba osebno 'v^n" in vse informacije daje strokovna služba Samoupravn*', vanjske skupnosti Škofja Loka, Spodnji trg 40. st. 5 priti'6'! L'rad ne Uri' za vlaganje brušenj iP informacije so: ponede sreda petek ure ii-k aganje prošenj kI 0 ure dii 14 .d H. ure do 12 )d 8. ure 14 ure ure ure »d 13 ure do 1« u,r Predsednica zbora up'» Martin.i I.ogai 35*. S- MAJA 1987 KRONIKA .7. STRAN (MMSSJMEnGLAS 2^^čnih straneh turizma na sončni strani Alp Gost ima vedno prav Bled • Kranj, 4. maja - V hotelih in drugih gostinskih .WSah« ^'jj^^SSm X ver*etn° zat° ne-ker se ne želii° nik?mur £"±2i£?J^Z^SSSSSK ko- J* lma vedno _ £etudi ukrade brisačo, rjuho, pepelnik, vazo, kavno sk Prt ali stol ,V blejskem hotelu Krim so pohvalili ^našanje starejših tujih gostov: nikdar Je čistijo čevljev v posteljnino, v sobah |Je kadijo, V hotel no urarain r>iinni r krad"^0' v hotel se "ne vračajo pijani, ne * ^e3o, namerno ne povzročajo škode... ^ J»n, na priiriG:, ksKšns V2iica z ozna" Prp- 6da 0ziroma hotela izjemno ugaja, prS trikrat vprašajo hotelsko osebje, -vJ-0 sPravi3° v kovček. V hotelu v čeio in P°d°bnih primerih le redko re-mn . ne. saj se dobro zavedajo, da je ie tn8lm taKšno darilo drag spomin in da klam nenazadnJe tudi (draga) dobra re- a Za hotel oziroma za kraj. sku drugo skrajnost štejejo obnašanje skan!?6 mladeničev in mladenk iz ene od onem avskih držav. Opijali so se do večin i!0sti' na hodniku počeli tisto, kar ^en • telskih gostov za trikrat zaklelo sobnimi vrati, poskušali, so kdo n0 ^ev'Ji odtisnil lepšo »rožico« na ste-V vjr0 ho z npgo segel višje in podobno. sWlmU so se Pred leti tudi odpovedali r£»di i arn turistov iz Jugoslavije, ki so si navii ,stm predmete iz hotela, se opijali, VW radio' povzročali nered in spra-mir jv slabo voljo goste, ki so si želeli kuitj!^ spokojen spanec. O kaki visoki v jjrn Prizma ne bi mogli govoriti tudi kraipmeru šolske skupine iz enega od vu^jfv oh jadranski obali. Šolarji so (sebi ga ekin hotelu v škodo) vrgli z blejske-in s^adu Pet stolov, pretentali oskrbnika od pn ^ognili plačilu odškodnine. Enega la st°StoY v hotelu Krim, je.denimo, zjezi-gnji vamšcna školjka: odtrgal jo je, jo dvi-ob tia°ko nad glavo in jo silovito treščil V J---rt--' v J ~ w—w . •» Qa se je razletela na kose. Visi v i?St^e vidiJo, koliko (preveč) brisač kariCe opalnici, si bržčas mislijo, da so-ga kom1^ °PazHe ne bodo, če iz »dnevne-°včekA a<< sPravijo vsak dan eno v kiji« ' Med gosti so tudi strastni »zbirali 1j7Pe^n-ikov (v Krimu, na gradu in v J h Vsako leto skrivnostno izgine 600 do 700), namiznih pregrinjal, kavnih skodelic, žličk, kozarcev... Nekateri so zbiratelji v pravem pomenu besede, drugi so tatovi, zmikavti, ki vsak obisk gostinskega lokala izrabijo za bogatitev gostinskega pribora v domači kuhinji. V blejskem hotelu Park 50 prsd Ittl Ha~ bavili lepe keramične pepelnike, ki pa so le kratek čas krasili mize, ker so kratko-malo »dobili noge.« »Vedno smo v dvomih, kaj postaviti na mizo,« pravi Ludvik Kerčmar, direktor Parka. »Po eni strani si želimo, da bi miza ugajala gostom, da bi na njej imeli lep in drag prt, pepelnik in vazo, po drugi plati si prav zaradi tatov in zbirateljev ne upamo kupiti vrednejših predmetov.« Vsako leto se najde tudi nekaj gostov, ki se dobro najedo in napije-jo, potem pa skrivnostno izginejo. V kavarni nasproti Parka to tudi ni posebno težko, ker je stranišče pri glavnem vhodu, odtod pa je le par korakov do ceste in do množice na ulici. V restavraciji Park v Kranju, kjer prevladujejo domači gostje, najpogosteje izginejo z miz pecljasti kozarci, kozarci za vinjak in tridecilitrski kozarci za mešanje pijač, manjši pepelniki in solnice. Gostje so lani v restavraciji pobili, poškodovali ali pokradli za 420 tisoč dinarjev različnega gostinskega inventarja; približno polovico zneska predstavljajo ukra-, deni predmeti. V mnogih primerih gre tudi za objestnost, saj razbite kozarce, pepelnike in steklenice najdejo tudi v cvetličnih koritih, na ulicah, za kioskom. V Parku so se že pred časom odločili, da večini gostov takoj, ko postrežejo, tudi zaračunajo, pa čeprav je to v nasprotju z gostinskimi pravili. Za to so se odločili iz dveh razlogov: ker imajo premalo strežnega osebja in ker je to najboljši način, da jo gost, ne da bi plačal, ne pobere iz restavracije. Izjemo naredijo le pri tujcih, pri starejših ljudeh in gostih, ki naročijo tudi hrano. Za konec še nekaj izkušenj iz kranjske Creine — hotela, ki ima velik (zabaviščni) vrt in veliko število prehodnih gostov. Ko je v hotelu bivalo prvoligaško moštvo športnikov, so ob slovesu od vseh zahtevali, naj odpro kovčke. Pri vseh so našli brisače — ne le po eno, temveč kar zajetno število. Italijanska turista sta, na primer, zložila brisače iz kovčka šele po posredovanju miličnikov. Iz hotelskih sob zginejo tudi telefonske slušalke oziroma mikrofoni, tesnilke za pipe, ki jih je pri nas težko dobiti, rjuhe in drugi predmeti, ki s spominkarstvom nimajo zveze. Na hotelskem vrtu vsako leto zmanjka nekaj stolov in tudi kakšna miza, nekateri si poskušajo izboljšati življenjski standard z zbiranjem in s prodajo praznih steklenic; v posebno kategorijo pa sodijo ljudje, ki se lepo naspijo, potem pa jo mimo recepcije popihajo v svetli dan. Osebno izkaznico pustijo hotelu za spomin; z izterjavo denarja za bivanje pa je ponavadi križ, ker gre v večini primerov za brezposelne osebe. C. Zaplotnik Sr ^^_v nesreči ob izlitju kurilnega olja v Spodnjih Gorjah Ce ne bi bilo ribičev in gasilcev... k^iuk*0*' aP"*a — ^e čebula ne bi imela (spredaj1»če«j bi bila le bula... Tako nekako tudi začenjamo zapis oziroma oceno o ^'*da • *m.e8a olja iz cisterne, last Gozdnega gospodarstva Bled, tozd Avtoprevozništvo, v Spodnjih Gorjah. Če namreč ribiči z ek°'oš!c^ i as''c* z Rečice ne bi bili v soboto, 18. aprila, popoldne naključno v potokih Buč in Minšca, bi verjetno lahko poročali o 1 katastrofi in o močnem onesnaženju gorenjskega bisera, kot radi pravimo Blejskemu jezeru. seh. pa .ni^ okoliščin je bilo tokrat več od nesrečnih, v središču Petro? tako ^ot Vedno Pri podobnih nesrečah — človek. Voz-preč Sa °Ve delovne organizacije Transport Ilirska Bistrica je na- Precrpavai 12.530 litrov kurilnega olja iz avtocisterne v jy Pa2ijj^melJski zbiralnik v Spodnjih Gorjah. Pri tem je bil premami1* ni' ° mu Je *ušlo« v lovilni jašek in odtod v okolje. Voznik o I, Nesr - ■ ar obvestil- tnif SrečneCn'm °k°Hščinam, ki jim je botrovala malomarnost, so sle-11 Bue T ^reča je bila, da so ribiči iz blejske ribiške družine v po-5>Vati. §1 !°V.1H ribe in da so opazili vodo, onesnaženo z naftnimi de-Qrečn0 J ?.^?nJe pripeljala do GG-jevega rezervoarja kurilnega olja. ^fcold.na jučje Je Dil° tudi to, da so gasilci z Rečice imeli to soboto fi?°t°ku l)pS'!sko vaJ° 'n da so med urejenjem opazili oljne madeže oljskem n^ca" Gasilci so hitro ukrepali: zaprli so zapornico proti h jeve U Jezeru in s kurilnim oljem, ki je bilo v polnilnem jašku ^a prist°'sterne. napolnili 200-litrski sod. Po široki akciji obvešča-f5'kov r°J.nin organov in služb (vodnogospodarske inšpekcije, mili-s?°žašCjtadovljiškega sveta za splošni ljudski odpor in družbeno sa-lt štak'"' so vse nadaljnje akcije potekale v sodelovanju z občin-^ ^hšc°m za clv*lno zaščito. Okrog devetih zvečer je bil na poto-^terj S' Pred izlivom v jezero, že postavljen lesen zadrževalnik, so se takoj pojavili oljni madeži. Zataknilo se je v Vod- nogospodarskem podjetju Kranj, ki mora po zakonu o vodah ukrepati za zavarovanje voda. Problem je nastal (in s tem zamuda), ker o.i bilo mogoče najti skladiščnika oziroma ključa, s katerim bi prišli do vodne zavese. Na Mlinem so jo po vseh peripetijah postavili šele okrog polnoči, v Mali Zaki v nedeljo ob desetih dopoldne. Odpravljanje posledic nesreče se je nadaljevalo tudi v ponedeljek in v naslednjih dneh, ko je bilo med drugim tudi ugotovljeno, da Gozdno gospodarstvo Bled nima poslovnika o ravnanju in skladiščenju kurilnega olja (sprejeti ga bo moralo do 20. maja letos) in da cisterne v zadnjih petih letih niso preskusili, ali tesni ali ne. Radovljiški izvršni svet je potem, ko je obravnaval poročilo vodnogospodarske inšpekcije o izlitju kurilnega olja, pohvalil vse, ki so pripomogli k temu, da izlitje ni povzročilo ekološke katastrofe z dolgoročnimi posledicami. Obsodil je neodgovorno ravnanje in vzdrževanje cisterne s kurilnim oljem v Gozdnem gospodarstvu Bled, tozd Avtoprevozništvo in malomarnost pri prečrpavanju olja. Od vseh, ki imajo opravka s kurilnim oljem in drugimi za okolje nevarnimi snovmi, zahteva dosledno spoštovanje predpisov in navodil inšpekcijskih služb; predlagal pa je tudi, naj v delovni organizaciji, ki je po zakonu dolžna ukrepati za zavarovanje voda, organizirajo službo tako, da bo mogoče dobiti vodno zaveso in drugo potrebno opremo vsak dan in ob vsaki uri. C. Zaplotnik °g. 28. aprila — O varovanju okolja, izgledu krajine in varnosti na cesti veliko govorimo, vendar le govorimo in pre *a vj° s.tor«mo, da bi se razmere izboljšale. Ko smo se pred prvomajskimi prazniki peljali od Zalega loga proti odcepu ceste °r'Co »n Soriško planino, smo na obrežju Selščice, par deset metrov od ceste, opazili odlagališče smeti in odpadkov, s st^r^ga se je za nameček še kadilo. Ko smo si smetišče ogledali pobliže, smo videli, da je ob reki našlo »večni mir« nekaj . avtomobiIov, štedilnikov, sodov za gnojevko in drugih predmetov, razen teh pa še precej »vsakdanje« ropotije in svi-(or Tik pred odcepom za Sorico se je del cestišča z varovalno ograjo vred pogreznil proti strugi Selščice. Varnosti je s k^j^lnega ozira zadoščeno, saj so tod postavIjene table, ki opozarjajo na nevarnost — toda ali tudi s človeškega? Cestarji u korali cestišče čimprej popraviti — in zvaliti »kamen spotike« v Soro! — Foto: C. Z. KLICAJ ZA VARNOST Prilika dela tatu Nezakljenjena kolesa z motorjem in kolesa, prislonjena pogosto na mestih, kamor ne seže pogled, so priložnost, ki jo iznajdljivi tatovi, mojstri svojega posla, dobro izrabljajo. Na Gorenjskem je letos (do 29. aprila) zmanjkalo že trinajst koles z motorjem, od teh devet aprila. Tatvin koles je bilo doslej 21, samo pretekli mesec dvanajst. Miličniki imajo pri odkrivanju tatov težko delo, kar med drugim dokazuje jtudi podatek, da so od trinajst tatvin koles z motorjem doslej «raziskali« le en primer, od 21 tatvin koles pa samo dva. Novi »lastniki« koles ali koles z motorjem hitro spremenijo njihovo podobo: jih prebarvajo, uporabijo za nadomestne dele, iz dveh koles sestavijo enega in podobno. Kolesarji in vozniki koles z motorjem bi lahko miličnikom več pomagali pri odkrivanju tatičev, če bi razpolagali z dokumenti, z vsemi potrebnimi podatki o kolesu oziroma kolesu z motorjem, če bi si na list zapisali vsaj številko, si kolo aii mali »mCpsd" primerno zaznamovali. Mnogi nimajo ne dokumentov ne najosnovnejših podatkov o vozilu niti ne denarja, da bi si kupili ključavnico. Če pa jo že imajo, radi pozabijo, da so na svetu poleg poštenih ljudi tudi tatovi, tatici, kradljivci, zmikavti — kakorkoli jih že imenujemo. C. Z. Ko zagori... • Spomladi je velika nevarnost za gozdne in travniške požare. Kmetje trebijo travnike in sežigajo odpadno listje, travo, vejevje, suhljad; prvi pikniki v naravi so še posebej privlačni. Za požar, ki je nastal še pred prvomajskimi prazniki v moškrinski grapi pri Škofji Loki in je uničil suho travo, grmičevje in smreki-ce na petdesetih kvadratnih metrih, niso odkrili povsem zanesljivega vzroka; sumijo pa, da je bil razlog samovžig. V suhi nadrasti se namreč rdeči petelin zelo hitro razbohoti; dovolj je že cigaretni ogorek, steklenica, na katero sije toplo spomladansko sonce, majhna nepazljivost pri kurjenju odpadkov... • Nepazljivost je bila tudi razlog za požar, ki je nastal 25. aprila v Železnikih. 30-letni Milan Zver je pri odprti omari v sobi št. 121 v Alplesovem samskem domu polnil vžigalnik s plinom in pri tem bržčas tudi kadil. Plin je eksplodiral in Zver se je opekel po glavi, rokah, prsnem košu in deloma tudi po hrbtu. Požar se je z omare razširil na ostalo pohištvo, zaradi vročine je odpadel tudi omet. Škode je bilo po nestrokovni oceni za dva milijona dinarjev. Zveru sta nudila prvo pomoč zdravnika iz Železnikov, nato pa so ga odpeljali na zdravljenje v Klinični center. • Ko razglabljamo o vzrokih požarov, skoraj vedno v središču bolj ali manj verjetnih okoliščin ostane človek. Tako je bilo tudi v primeru požara v odprtem skladišču pred poslopjem jeseniške Izolirke. Ko je delavec jeseniške Železarne 25. aprila stresal iz vagonov še ne dovolj ohlajeno žlindro po nasipu, je nastala močna eksplozija. Delci žlindre so leteli na vse strani, med drugim so padli tudi na vreče mineralne volne v odprtem in nezavarovanem skladišču Izolirke. Požar je zajel 1500 vreč volne in povzročil za približno tri milijone dinarjev škode. Izliv žlindre po nasipu je v Železarni vsakdanje opravilo, doslej je pri tem že večkrat nastala eksplozija, vendar še nikdar v takšni razsežnosti kot tokrat. • V četrtek, 30. aprila, je zagorelo v drvarnici Marije Hel-bing v Zgornjih Dupljah. Komisija UNZ je ugotovila, da sta ogenj zanetila otroka, ki sta zažgala papir in odpadni material. Požar so pogasili du- pljanski gasilci, škode pa je za 500 tisočakov. • Kurili so en kres, zagorela sta dva — tako nekako bi lahko označili požar, ki je nastal na večer pred mednarodnim delavskim praznikom na Ga-brški gori. Alojz Osredkar je s še nekaterimi domačini kuril kres v bližini gospodarskega poslopja. Na ogenj so nametali tudi avtomobilske gume. Ena od njih se je goreča odkotalila po bregu naravnost v kozolec, vžgala praprot, ki je bila naložena v latah, in povzročila požar, ki je uničil poldrugo tono sena, pet kubikov desk, dva lesena in en »gumi« voz, plug in fička. Škode je po nestrokovni oceni za osem milijonov dinarjev. • V soboto proti večeru je zagorelo na pobočju Tolstega vrha. Zanesljivega vzroka sicer ne vedo, domnevajo pa, da je požar povzročila strela. Gorelo je na pobočju, poraslem s travo, nizkim grmičevjem in gozdnim drevjem v širini 300 in v dolžini 500 metrov Delavci GG Kranj ocenjujejo, da je bilo škode za vsega 500 tisoč dinarjev. NESRKČE Nepazljivost Sebenje, 2. maja — Čazim Grošič iz Sebenj je v soboto pomagal sovaščanu Jožetu Bohincu pri rušenju starega hleva. Stopil je na rob plošče, ki se je nato zrušila. Padel je dva metra in pol globoko, zadel pa ga je še kos opeke. Ranjenega so odpeljali v tržiški zdravstveni dom in nato v. jeseniško bolnišnico. Neizkušeni traktorist Spodnja Luša, 1. maja — Peter Medlobi iz občine Čakovec je v petek, 1. maja, vozil traktor od Spodnje Luše proti naselju Dragobačka. Pred ostrim levim ovinkom in strmim klancem je hotel menjati v nižjo prestavo, vendar je bil nepazljiv: traktor je začel drseti nazaj, zdrsnil je z vozišča na strmino in se ustavil za dvema drevesoma. Pri tem je stisnilo 46-letnega Cirila Zu-panca iz Škofje Loke, ki je sedel na zadnjem delu traktorja. Traktorist je po nesreči pobegnil, Zupane pa je na kraju nezgode umrl. Nevarne gozdne pasti • Dvorje, 25. aprila —78-letni Franc Prešeren iz Dvorij in 28- letni Brane Korošec iz Velesovega sta v gozdu nad Dvorjami podirala drevje. Franc je svetoval, Brane je delal. Ko je podiral eno od dreves, se je le —to ujelo v drugo drevo, spodnji del debla pa se je skotalil proti Prešernu in ga zadel. Z ranjeno levo nogo so ga odpeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. • Cepulje, 1. maja —57-letni Viktor Balanč iz Čepulj je skupaj z ženo in s sinom v petek, 1. maja, v Špičastem vrhu v smeri proti Mohorju pripravljal drva. Okrog petih popoldne je odšel prek vrha kamnoloma, da bi posekal še eno drevo, pri tem pa mu je spodrsnilo in je padel deset metrov globoko. Hudo ranjenega so odpeljali v Klinični center v Ljubljano, kjer je še isti dan med operacijo umrl. \ GLAS 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 5. MAJAJO Šahovsko prvenstvo slepih in slabovidnih Emil Muri iz Kranja zmagovalec Okroglo, 2. maja — Zanesljivo je zmagal med 12 najboljšimi slepimi šahisti iz Slovenije in nas bo zastopal julija na državnem prvenstvu slepih šahistov v Užički Požeei Gorenjska zastopnika na šahovskem prvenstvu slepih: Boris 2u-kevič (levo) in Emil Muri (desno), zmagovalec prvenstva. — Foto: F. Perdan Vsaki dve leti se slepi šahisti zbero na republiškem prvenstvu, ki je ponavadi v domu slepih in slabovidnih na Okroglem. Na prvenstvih sodeluje 12 najboljših: prvi štirje s preteklega prvenstva in prvi štirje z dveh področnih prvenstev (vzhodnega in zahodnega), na katerih igrajo najboljši z društvenih in meddruštvenih tekmovanj. Tako sedejo za šahovnice na republiškem prvenstvu res najboljši. Še posebej pa nas veseli, je v soboto dejal ob koncu prvenstva na Okroglem predsednik komisije za šah pri republiškem odboru Zveze slepih in slabovidnih Slovenije Mirko Zupančič, da se kakovost igranja vzpenja in da se za šah navdušuje vedno več slepih in slabovidnih. Za slepe šahiste veljajo enaka pravila kot za druge. Šahovnica se razlikuje od običajnih le v tem, da so črna polja nekoliko dvignjena nad belimi, da imajo črne figure izbočene konice in da imajo polja luknjice, v katere šahist zatika figure, da jih z roko, ko išče figuro, ne podre. Letošnje prvenstvo na Okroglem so organizirali medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Kranj, komisija za šah pri republiškem odboru Zveze slepih in slabovidnih Slovenije ter Društvo slepih in slabovidnih Kranj. Vrhovni sodnik je bil Aleš Drinovec iz Kranja, zmagovalec pa je prejel prehodni pokal in kolajno, šest najboljših pa še praktične nagrade. Prvo mesto je osvojil Emil Muri iz Kranja, zaposlen kot telefonist v kranjskem Zdravstvenem domu. Drugi je Franc Mlačnik (Celje), tretji Ivan Komovec (Ljubljana), četrti Ivan Mlačnik (Celje), peti Matej Žnuderl (Celje), šesti Mirko Kumer (Ljubljana), sedmi Mirko Zupančič (Maribor), osmi Karel Ulaga (Ljubljana), deveti Milan Bobinski (Maribor), deseti Stane Oblak (Koper), enajsti Boris Zukevič (Kranj) in dvanajsti Jože Grbec (Koper). Emil Muri, član šahovske sekcije Tomo Zupan iz Kranja, je sicer preizkušen šahist, vendar je prvič zmagal na takem tekmovanju. »Med 11. in 25. julijem odhajam na državno prvenstvo v Užičko Pože-go, kjer bodo nastopali zmagovalci prvenstev iz vseh republik in pokrajin,« je povedal po zmagi. »Udeležil se bom prvenstva, če bom le zdrav. Ker je med slepimi veliko kakovostnih šahistov, bom zadovoljen, če se bom uvrstil med prve štiri.« J. Košnjek Jutri in v četrtek odločitev Kdo bo v skakalnih in tekaških reprezentancah Kranj, 5. maja — Jutri bo v Ljubljani seja odbora za teke pri Smučarski zvezi Slovenije. V četrtek pa se bosta v Ljubljani sestala odbor za skoke Smučarske zveze Slovenije in zvezna komisija za skoke. Člani teh teles bodo ocenili preteklo tekmovalno sezono in odločali o sestavi jugoslovanskih skakalnih in tekaških reprezentanc za prihodnjo smučarsko sezono 1987 — 1988. Med kandidati za tekaške in skakalne reprezentance v vseh kategorijah se pojavlja izredno veliko imen z Gorenjske, kar kaže, da ne zgubljamo vodilne vloge pri razvoju skakalnega in tekaškega športa, da imamo veliko talentov (mnogi nam še vedno uidejo) in da imamo tudi dobre poklicne in honorrrne trenerje. Kandidati za A moško državno tekaško reprezentanco so Jani Kršinar, Sašo Graif, Robert Kerštajn, Janez Klemenčič in Roman Kline, za juniorsko reprezentanco Iztok Raišp, Matej Kor-dež in Branko Slivnik in za žensko reprezentanco Jana Mlakar. Glavni trener je Jože Raišp. Kandidati za člansko državno reprezentanco v tekih so še Jože Rupnik, Jože Klemenčič, Ivo Čarman, Miro Verovšek, Darko Tarman in Lojze Katrašnik, za juniorsko reprezentanco pa Jože Kavalar, Mitja Kolman in Jože Vodušek. V perspektivni selekciji Jetnik 1970 in 1971(prevladujejo gorenjski tekači, in sicer člani Triglava iz Kranja Borut Nunar, Jure Šorli in Andrej Zupan, Kranjskogorca Peter Klofutar in Igor Oman, Ludvik Majcen z Gorij, Aleš Gros s Kokrice, med dekleti pa sta v selekciji članici Kokrice Andreja Grašič in Urša Kavčič. V B selekciji.letnik 1972 in mlajši,pa so z Gorenjske Andrej Ažbe (Triglav), Mladen Trstenjak in Sandi Vidošič (Rateče) ter tekači Gorij Tomaž Žemva, Matjaž Pokljukar in Joško Pokljukar, med dekleti pa Tjaša Žunkovič in Tina Mlakar (Kranjska gora) ter Jana Repinc (Bohinj). Gorenjska je dobro zastopana tudi v perspektivni selekciji#letnik 1973 in mlajši,(18 tekačev od 24) in v državnih pionirskih reprezentancah (12 tekačev od 24). Predlog reprezentanc imajo tudi skakalci, katerih glavni trener bo še naprej Danilo Pudgar, trenerja pa Luka Koprivšek in Bogdan Norčič. Za A državno reprezentanco so predlagani Miran Tepeš, Primož Ulaga, Matjaž Zupan, Matjaž in Janez Debelak, Janez Štirn, Tomaž Dolar, Robert Kopač, Robert Kaštrun in Raj-ko Lotrič. Kandidati za B reprezentanco so Gregor Peljhan, Borut Mur, Matjaž Žagar, Iztok Golob, Matjaž Mihelič, Vasja Baje, Marko Martinčič, Iztok Melin, Jože Verdov in Zlatko Romšak. Kandidati za mladinsko reprezentanco so Primož Kopač, Goran Janus, Janez Globočnik, Zoran Kešar, Marjan Kropar, Boris Puš-nik, Marjan Gašperin, Franci Petek in Roman Tamše, v prvi pla-niški perspektivni selekciji pa so Franci Rogelj, Gregor Dolar, Sašo Komovec, Matej Oblak, Primož Triplat, Vili Ropret, Tomi Zupančič, Andrej Kopač, Gorazd Pogorelčnik, Tomaž Knafelj, Jože Vehar, Zoran Cvelfar, Boštjan Ahačič, Marjan Jagodic, Samo Gostiša in Danilo Radnjak. Skakalci imajo še perspektivno selekcijo letnik 1973/1974 in selekcijo 1974/1975. V vsaki je po 12 mladih skakalcev. Vse selekcije naj bi vadile pod vodstvom Andreja Tomina in Iva Konca. J. Košnjek Partizan Kranj neguje tradicijo Cooper za vsakogar Kranj, 26. aprila — Partizan iz Kranja že nekaj let spomladi in jeseni organizira Cooperjev test vzdržljivosti, ki obsega dvanajstminutni tek za odrasle in petminutni tek za otroke od 7 do 15 let. Udeleži se ga lahko vsak, ki želi zvedeti, koliko je še pri močeh. V nedeljo je bila dosežena tudi nova rekordna daljava dvanajstminutnega teka. »Cooperjev test je najučinkovitejši način za preverjanje aerobne pripravljenosti, primeren za vsakogar. Z njim je mogoče kontrolirati zmogljivo«*« '■Pi ieiesne pripravljenosti nasploh. Američan Cooper, zdravnik po poklicu, stalno izpopolnjuje svoje metode. Njegov veliki izum je test, imenovan po njem, po katerem merimo razdaljo, pretečeno v določenem času. Običajno namreč v atletiki merimo čas, ki je potreben za premagovanje razdalje, pri Co-operjevem testu pa je obratno. Zdravnik je ugotovil, da je dvanajstminutni tek najbolj objektivni kazalec. Cooper je postavil merila za štiri starostne skupine: od 14 do 29 let, od 30 do 39 ' let, od 40 do 49 let in nad 50 let. Dosežene razdalje se merijo z ocenami odlično, dobro, zadovoljivo in nezadovoljivo. Da pa bi bil test privlačen tudi za mlajše od 15 let, smo zanje omogočili petminutni tek in Cooperjeva merila temu času primerno prilagodili. Izkazalo se je, da smo ravnali prav,« je pripovedoval predstavnik kranjskega Partizana in dolgoletni organizator Co-operjevega testa v Kranju Rajko Bogataj. Kar precej ljudi, ki so se želeli preskusiti, koliko pretečejo v 12 oziroma petih minutah, se je preteklo nedeljo zbralo na kranjskem stadionu. Večina najmlajših, starih od 7 do 14 let, si je prislužilo odlično oceno, saj so pretekli od 1000 do skoraj 1400 metrov, posebej pa so se izkazali Anže Sifkovič, Anka Mohor ič, Katja Umek, Petra Močnik, Janez Gregorič, Grega Bogataj, Primož in Luka Benedik, pa še kakšnega »odličnjaka« bi našli. Cooperjev test, tek v 12 minutah,pokaže, koliko smo še pri močeh Vzdržati je treba, svoje sposobnosti preizkusiti Preskušnja starejših v 12-mi-nutnem teku pa je bila zanimiva tudi zaradi tega, ker je bil ogro- Kranjski maratonci — V kranjski občini je veliko tekaških navdušencev, med njimi tudi takšni, ki uživajo v teku na 30, 40, 50, 100 in več kilometrov. Nekateri od njih imajo že mednarodno veljavo, kot na primer supermaratonec Dušan Mravlje pa Franc Kaučič, Marko Dovjak in Pavel Močnik. Štiri maratonske ase smo v nedeljo srečali na kranjskem stadionu: Dušana Hribernika, Pavla Močnika, Marka Dovjaka, ki je član državne reprezentance v maratonu, in Dušana Mravlje-ta (na sliki). Močnik in Mravlje sta še čutila posledice napornega teka na 50 kilometrov od Castela do Bologne, na katerem je bil Močnik šesti, Mravlje pa sedmi, kar kaže, da se tudi Dušan ponovno vrača v dobro supermaratonsko formo. (J.K.) - Foto: F. Perdan Kolesarji v Dražgoše — Športno društvo Kokrica je organiziralo tradicionalni kolesarski maraton v Dražgoše. Sodelovalo je nad 300 kolesarjev. Tekmovalni del maratona je bil do spomenika v Dražgošah. Med ženskami je zmagala Joži Gerk-man iz Kamnika, med moškimi od 15 do 30 let Dragan Puzin (Jakob štucin Hrastje), ki je dosegel tudi najboljši čas, med moškimi od 31 do 45 let Lojze Oblak (Alpina) in med moškimi nad 46 let Brane Dežman iz Preddvora. (J. K.) — Foto: F. Perdan žen dosedanji rekord Cooperje-vega testa v Kranju, ki ga je lani s 3800 metri dosegel Pavel Močnik. Pavel letos zaradi utrujenosti po maratonu v Bologni ni startal, zato pa so se z njegovim dosežkom spoprijeli predvsem Dušan Hribernik, Marko Dovjak in Milan Klemenčič. Tekli so odlično in Marko Dovjak je v 12 minutah pretekel 3931 metrov in postal novi rekorder, Dušan Hribernik je pretekel 3840 metrov in Milan Klemenčič 3793 metrov. Odlično so tekli tudi Klemen Bedekovič, Aleš Gros, Matej Majnik, Branko Remic in Majda Logar. Vsi so pretekli nad tri kilometre in si zaslužili odlično oceno. Napak je misliti, da je Cooperjev test samo za izkušene tekače. Primeren je za vsakogar, da spozna, koliko moči je v njegovih nogah, srcu, mišicah in pljučih. J. Košnjek Foto: F. Perdan Zmaga posadke Flego-Luznar V okolici Opatije je bil prvi letošnji rally za državno prvenstvo ,imenovan Opatijska riviera. Na 336 km dolgem rallvju z 11 hitrostnimi preskušnjami je nastopilo 64 posadk iz Jugoslavije in pet posadk iz Italije, tekmovanje pa je uspešno končalo le 29 posadk. V mednarodni konkurenci je zmagala italijanska posadka Manfrinato-Candeo z avtomobilom ford sierra eos-worth pred Kuzmičem in Bani-čem z renaultom 5 GT turbo. Na tekmovanju so nastopile tudi tri posadke iz AMD Škofja Loka in ena iz Žirov. V razredu do 1150 cem sta Flego in Luznar (AMD Škofja Loka) z jugom slavila prepričljivo zmago pred največjima konkurentoma, Komelom in Kristančičem. To je po zmagi na lanskem rallvju v Škofji Loki Flegova druga zmaga na rallvjih za državno prvenstvo. V razredu do 850 cem se je Oblak dolgo boril za najvišja mesta, potem pa je moral zaradi okvare na avtomobilu odstopiti. V tem razredu, je zmagal Trček, na zelo solidno peto mesto sta se uvrstila Mlinar in Mlakar (Žiri), na osmo pa Dolenc in Potočnik. Med ekipami je zmagal Kompas-Hertz s 55 točkami pred Donit Olimpijo s 47, Škofja Loka pa je bila četrta s 25 točkami. Med delovnimi organizacijami je zmagal Kompas-Hertz pred Avtotehno in Al-petourjem. Naslednji rally za državno prvenstvo je že konec tega tedna INA delta rally v Zagrebu, ki bo štel tudi za pokal Alpe-Jadran. F. P. Kolesarstvo____, Čemažar in Kavaš med zmagovalci Ljubljana, 30. aprila - Neka teri kolesaru kranjske Save » tekmovali v Ljubljani na dirki v spomin na padle kolesarje. To J« bilo že 42. tradicionalno tekmovanje, ki ga je organiziral W bljanski klub Rog Franek v kategorijah pa je tekmovalo 360 kolesarjev iz skoraj vseh s' venskih klubov. Ta priredij je sodila tudi v praznovanj 100. obletnice organiziranega bro so se držali tudi kolesarj kranjske Save in Bleda. ^ mlajšimi mladinci je bil kole* • Save Sovinec drugi, med stara širni mladinci pa je Čemažar Save zmagal, Peterman z p'*? je bil drugi, njun uspeh pa )e . polnil s petim mestom t®1. (Sava). V tekmovanju članov je zmagal Kavaš, član Save Kranja. Marko Polanec zmaga* na magistrali Karlobag, 30. aprila sarji kranjske Save so . dir dobro vozili na tradicionalni - - • -A-oh. ra* _ Kol* izred?« ki Po jadranski magisu«*- -t deljeni v dve etapi, od kater" Ja bila prva od Šibenika do dolga 138 in druga od Za^JL,. Karlobaga dolga 138 kilomeu V prvi etapi je z zmago VveS>M til mladi kranjski kolesar-J* Pagon, odličen tretji pa je W' čnik. Oba sta člana druge s ske ekipe. V drugi in od10, {i etapi pa je na račun dobreg, niša zmagal Marko Polanc, m tem ko je bil Janez Lamp»c ^ tji. V generalni uvrstitvi so^ kolesarji Save dobro uvrstili- ^ lanc je zmagal. Drugi je vi»J točki (Metaliacommerce), v Lampič in peti Ječnik. v.^pr nem tekmovanju je zmaga'%| va ekipa Save. J Atletika____i Tudi Gorenjci zmagujejo Ljubljana, 30. aprila atletski miting te sezone v^ bljani je pokazal, da so at. njrj bro pripravljeni, posebej P,0Jti in mladinci. Nekaj dobrih u ^ tev in zmag je po zaslugi at' j Triglava iz Kranja prišlo tu , Gorenjsko, kar potrjuje, ^ kranjskem atletskem delajo vedno boljše in da Je . ji dje mladih atletov in atle0 ^ roko. Ne prihajajo samo i? . nja, ampak tudi od drugovima Triglav svoje sekcije- Vf Od atletinj in atletov Trlgij:t so najboljšo uvrstitev dosee^ teku starejših mladink na j( metrov sta bili Peternejov^ ^. Gornikova druga in tretja- ^ ku mlajših mladink na 80" tjs trov je bila Klemenčičeva ^ Lorbegova je med mlajši*111^ dinkami v skoku v daljav0^ gala, Kozinova pa je bila v * p krogle med starejšimi J" kami druga, v teku na J""^ tretji, tretji je bil tudi^o trov je bil med člani med člani Škraba je v skoku med , daf starec Ekrana pa je mea p3 f mladinci zmagal, Krampj bil med mlajšimi mladine1 v metu krogle je med m1 ^ mladinci Kranjc zmagal- \ pa je bil tretji, Kranjc P»jj l svoji kategoriji zmagal ^ metu kopja. *' Triglav četrti Koper, 30. aprila ---r—,---.^c^i je bilo tekmovanje za zi»' -:e kal Plavalne zveze Slovenj"1 mlajše pionirje B. Tekm° ev' nad 100 najmlajših plav» V»K 11 klubov. Zmagali so V^f ravenskega Fužinarja, rn ^t' ( samezniki pa sta bila s P plj> mi zmagami najuspešnej valka Fužinarja BrezniK^j in plavalec Ilirije iz Lju e)' Lipovž. Kranjski Triglav ekipno uvrstil na četrto ^ za Fužinarjem z Raven- ,fl Jlj som Rudarjem iz TrboveU rijo iz Ljubljane. Od kr$jVj plavalk in plavalcev so D J uspešnejši Juvanova, Ga*r Oberstar in Kamis. Blejci navdušili Zagreb, 4. maja Tradicionalna blejska veslaška r^ril> je bila tokrat prestavljena v Zagreb, kjer so na Savi otVjjpi; nov športnorekreacijski center Jarun, zgrajen v okvirU^f9j verzijade v Zagrebu. Nastopilo je nad 600 veslačev iz t,^< vseh jugoslovanskih klubov. Čeprav regata ni bila na so imeli veslači Bleda največ uspeha. Pobrali so največ %v Določili so tudi veslače, ki bodo zastopali Jugoslavijo "^j, grebški Univerzijadi. Med njimi so tudi blejski veslači t Prešern, Krašovec, Janša, Mujkič, Mirjanič, Habe in » J?KK. 5. MAJA 1987 OGLASI, OBVESTILA 9. STRAN II GORENJSKA OBLAČILA KRANJ šivilja, 20 štipendij J? sklepu komisije za delovna razmerja TOZD Konfekcije J^anj in TOZD Konfekcije Jesenice razpisujemo za šolsko leto 1987/88 več kadrovskih štipendij, in sicer: TEKSTILNI KONFEKCIONAR II IV. stopnja izobraževanja TEKSTILNO- KONFEKCIJSKI TEHNIK, '•stopnja izobraževanja 2 štipendiji INŽENIR TEKSTILNO - KONFEKCIJSKETEHNOLOGI JE; VI. stopnja izobraževanja 2 štipendiji Jrijave za razpis kadrovskih štipendij morajo prosilci vložiti do 15. julija 1987. K prijavi oz. prošnji naj priložijo: vlogo za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic (obrazec DZS 8,40), Potrdilo o vpisu v šolo, overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala. K sodelovanju vabimo za nedoločen in določen čas s polnim delovnim časom VECSrvHJ 2 dokončano IV. stopnjo izobraževanja za opravljanje del in nalog konfekcionarja II. Kandidati bodo vabljeni na preizkus znanja. Delo je dvoiz-mensko. TOZD-a nimata stanovanj. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju Pogojev v 8 dneh po objavi Splošnemu sektorju Gorenjskih oblačil, Cesta JLA 24/a, Kranj oz. TOZD Konfekciji Jesenice, Savska cesta 1/b. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvesti-ll v 15 dneh po opravljeni izbiri. ^Jrjja tekstilna in obutvena šola, p.o. ^bor za delovna razmerja in varstvo pri delu Srednje tek-nal!J*iln.ODutvene šole Kranj razpisuje za šolsko leto 1987/88 časoni a **e'a m naI°8e za nedoločen čas s polnim delovnim £°UČEVANJE MATEMATIKE — 2 učitelja (za enega učitelja Pntf^.zpola8° garsonjera), Pr»i,AEVANJE RAČUNALNIŠTVA - 1 učitelj, SEVANJE KEMIJE - 1 učitelj, r * pSjjCEVANJE VARSTVA PRI DELU tr^EVANJE PRAKTIČNEGA POUKA V KONFEKCIJSKI 1 učitelj, pni,Vs,1V11 VI — 3 učitelji, lj5^EVANJE PRAKTIČNEGA LITVI - 4 učitelji POUKA V OBUTVENI ggtep dela 1.9.1987. kov ■ ^at^ moraJ° izpolnjevati pogoje, ki jih je predpisal strogi z SV^ ^RS za vzgojo in izobraževanje oziroma so določe-Vz8°jnoizobraževalnimi programi^ kandidati naj prijave z Sred* ° 'zP°mJevanJu pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: p«.- ^a tekstilna in obutvena šola Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. hcrtel qrajsNi duar ^DOVUICA Vat>i k sodelovanju delavca za opravljanje del in nalog NATAKARJA P°goj: -iv. stopnja izobrazbe gostinske smeri, praksa zaželena S°BARIC0 - ČISTILKO P°8oj: —končana osemletka, praksa zaželena plovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delov-mro časom, s poskusnim delom 2 meseca. Stanovanj m. Pisne Jl0ge z dokazili sprejema 8 dni po objavi komisija za delovna ^zmerja Hotela Grajski dvor Radovljica, Kranjska 2. Kandi-ate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. industrija plastičnih izdelkov m JESENICE, Spodnji Plavž 6/d Podlagi 97. člena statuta DO in sklepa delavskega sveta He„ razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovod-ga organa (reelekcija) KEKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE za dobo štirih let Šg^^dat mora izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje in ^slednje zahteve: a ima visoko ali višjo izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri, da ima najmanj pet let uspešnih delovnih izkušenj, a irna aktiven odnos do razvijanja samoupravljanja. spre^-at Za direktorja DO je dolžan predložiti program oz. PwJ?r srednjeročni program razvoja DO. Verfu 0 z dokazilom o strokovnosti ter življenjepisom z na-Pisa ° ^osedanjih del naj kandidati pošljejo v 15 dneh od raz-Spoj1** naslov: DO Industrija plastičnih izdelkov Jesenice, fazp;-ji.^avz 0/d, z oznako "za razpisno komisijo". O izidu PostoSa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem imenovanja DEIAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA opisuj e v verificirane programe študija ob delu naziv KUHAR in NATAKAR v sodelovanju s srednjo •''»»o za gostinstvo in turizem Bled • stopnja zahtevnosti, izobraževanje traja 3 leta. g naziv EKONOMSKI TEHNIK v sodelovanju s srednjo y *° ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj ■ stopnja zahtevnosti, izobraževanje traja 4 leta ^^avanja bodo v popoldanskem času v šolskem centru Bori-^nerla v Škofji Loki. r^arietok bomo odprli v primeru, če bo dovolj potreb in zani-|Z" Ja za posamezen študij. Vpjsazet ia vj^jj jn vse podrobnejše informacije o pogojih za ^o^.1? Poteku študija dobite v Delavski univerzi Škofja Loka, M«* a k */a ~ šolski center Borisa Ziherla, I. nadstropje, 160, ali po telefonu 60 - 888, 62 - 761 interni. 35. KEMIČNA TOVARNA EXOTERM KRANJ Delavski svet razpisuje na podlagi 85. in 102. člena statuta delovne organizacije naslednja dela in naloge: 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA 2. VODJE SEKTORJA ZA RAZVOJ IN KOTROLO KVALITETE 3. VODJE PROIZVODNJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja, ki so določeni po zakonu, z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod L: — da imajo visoko izobrazbo tehniške, ekonomske ali pravne smeri (VII. zahtevnostna stopnja), da imajo 5 let prakse, od tega najmanj tri leta na vodilnem položaju v industrijski delovni organizaciji, da imajo organizacijske sposobnosti. pod 2.: — da imajo visoko šolo metalurške ali kemijske smeri (VIL zahtevnostna stopnja) in aktivno obvladajo vsaj en svetovni jezik, da imajo pet let prakse pri razvojno —raziskovalnem delu na področju livarstva in metalurgije, da imajo organizacijske sposobnosti. pod 3.: — da imajo visoko šolo kemijske ali metalurške smeri (VIL zahtevnostna stopnja) in pasivno obvladajo en tuj jezik, da imajo pet let prakse pri opravljanju enakih ali podobnih delovnih nalog, da imajo organizacijske sposobnosti. Izbrani kandidati bodo imenovan za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Exoterm, kemična tovarna Kranj, Struževo 66. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili najkasneje v 30 dneh po izbiri. Iskra ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n. sol.o. Komisija za kadrovske zadeve Delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge v Službi za varstvo pri delu in humanizacijo dela 1. STROKOVNI SODELAVEC ZA PREDHODNI POSTOPEK Pogoji: —visokošolska ali višješolska izobrazba strojne ali elektro smeri, strokovni izpit iz varstva pri delu z možnostjo, da ga opravi v okviru DO 2. STROKOVNI SODELAVEC ZA POŽARNO VARNOST Pogoja: —visoka ali višja izobrazba gasilske ali druge ustrezne usmeritve, strokovni izpit z možnostjo, da ga opravi v okviru DO Komisija za kadrovske zadeve TOZD Tovarna mehanskih konstrukcij in delov objavlja prosta dela in naloge 1. DIPLOMIRANI INŽ. KEMIJE (kontrolni tehnolog) lahko tudi začetnik (pripravnik) 2. KV LIČAR Pogoja: poklicna šola ustrezne smeri, odslužen vojaški rok Kandidati naj za prosta dela in naloge pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Telematika, Kadrovska služba, Ljubljanska c. 24/a, Kranj. ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ msub.o. Po sklepu odbora za delovna razmerja DSSS objavljamo prosta dela in naloge: 1. ČIŠČENJE DELAVSKEGA NASELJA - 1 delavec 2. MANJ ZAHTEVNA DELA V SKLADIŠČU - 1 delavec Pogoji: —osnovna šola, lahko brez delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo 2. MANJ ZAHTEVNA DELA V SKLADUŠČU - 1 delavec Pogoji: —priučen delavec, 1 leto delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo Za objavljena dela in naloge bodo delavci združili delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa. m TEKSTILINDUS MiSJP Gorenjesavska c. 12 64001 Kranj, p.p. 75 Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Prehrana in oddih objavljamo prosto delo oziroma naloge za: KUHANJE TOPLIH OBROKOV Pogoji: —kuhar, dve leti delovnih izkušenj pri podobnih delih, opravljen tečaj iz higienskega minimuma, dvomesečno poskusno delo, triizmensko delo Za počitniški dom Novigrad ponovno objavljamo prosti deli oziroma nalogi: 1. VODENJE KUHINJE Pogoji: —tehnik kuharstva, tri leta delovnih izkušenj na področju vodenja kuhinje, opravljen tečaj iz higienskega minimuma, trimesečno poskusno delo 2. POMOČ PRI VODENJU KUHINJE Pogoji: — kuhar, dve leta delovnih izkušenj na področju kuhanja, opravljen tečaj iz higienskega minimuma, dvomesečno poskusno delo Obe zaposlitvi sta za določen čas, in sicer v času poslovanja počitniškega doma, to je predvidoma od 15. junija do 20. septembra 1987. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne prijav*- i dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor delovne organizacije najkasurjo v 8 dneh po objavi. Kandid' te bomo obve^rtili v 30 dneh p< opravljeni izbiri. Na podlagi 46. člena zakona o urejanju prostora (Ur. list SRS, št. 18/84) in sklepa ZZD, ZKS in DPZ Skupščine občine Škofja Loka z dne 21.4. in 22.4.1987 OBVEŠČAMO delavce, delovne ljudi in občane občine Škofja Loka, da bo osnutek sprememb in dopolnitev srednjeročnega družbenega plana občine Škofja Loka za obdobje 1986 — 1990 v javni razpravi od 4.5.1987 do 3.6.1987. V času javne razprave bodo javno razgrnjeni grafični prikazi prostorskih sestavin - programskih osnov za prostorske izvedbe akte v prostorih občine Škofja Loka, Poljanska c. 2 in običajnih prostorih krajevnih skupnosti Žiri in Železniki. O kraju in času javnih razprav, na katerih bo zagotovljena strokovna razlaga gradiv, bodo občani naknadno obveščeni. Istočasno je v razpravi osnutek smernic za pripravo sprememb in dopolnitev srednjeročnega in dolgoročnega plana občine. Pripombe na navedene dokumente, ki so objavljeni v delegatskem obveščevalcu št. 8 z dne 8.4.1987, se posreduje pismeno na komite za družbeno planiranje in urejanje prostora občine Škofja Loka, Poljanska c. 2, najkasneje do vključno 3.6.1987 ALPETOUR SOZD ALPETOUR DO CREINA Kranj DO za proizvodnjo in servisiranje kmetijske mehanizacije Kranj, Ulica Mirka Vadnova 8, išče za ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV dve upokojenki za delo po pogodbi. Informacije dobite v tajništvu DO CREINA Kranj ali po telefonu, št. 26-060 \ ALPINAŽiri, ^SmSST Strojarska ulica 2, n. sol.o., objavlja po sklepu delavskega sveta JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. osebno vozilo UNIS JETTA JL, letnik 1981, prevoženih 285.000 km, dobro ohranjen. Motor je bil generalno obnovljen leta 1986, istega leta je bila ličarsko obnovljena tudi karoserija. Izklicna cena 2.500.000 din. 2. osebno vozilo MERCEDES 300 D NR 123/130, letnik 1977, prevoženih 550.000 km, dobro ohranjen. Izklicna cena 5.000.000 din. Licitacija bo v soboto, 25. aprila 1987, ob 10. uri v sindikalni dvorani Alpine Žiri, Strojarska ulica 2, Žiri. Ogled osnovnih sredstev je mogoč na dan licitacije od 9. do 10. ure na dvorišču delovne organizacije, Strojarska ulica 2, Žiri. Na licitaciji lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. Predstavniki organizacij združenega dela morajo pred pričet-kom licitacije predložiti pisno pooblastilo in bariran ček. Drugi udeleženci pa morajo pred pričetkom licitacije vplačati kavcijo v višini 10% od izklicne cene posameznega osnovnega sredstva. Prometni davek v ceni ni vračunan in ga mora kupec plačati posebej. Licitacija bo potekala po sistemu "videno —kupljeno". Podrobnejše informacije lahko dobite tudi po telefonu 064/69-461, int. 310. Trgovska delovna organizacija Lesce, n.sol.o. TOZD Maloprodaja Lesce, n.sol.o. objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge 1. BLAGAJNIKA v prodajalni Pohištva Lesce 2. OBRAČUNSKEGA REFERENTA-ADMINISTATORJA v prodajalni 3. več PRODAJALCEV za prodajo blaga v prodajalnah Diskont, Samopostrežba, Železnina in Pohištvo z dekorativo v Lescah Pogoji: pod L: srednja ekonomska ali komercialna šola in 1 leto delovnih izkušenj v blagajniškem poslovanju pod 2.: srednja ekonomska ali administrativna šola in 2 leti delovnih izkušenj pod 3.: šola za prodajalce mešano — živilske stroke, tehnične in tekstilne stroke ali druga sorodna šola s prekvalifikacijo, za delo v živilski stroki izpit iz higienskega minimuma, 1 leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 60 dni. Kandidati naj prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Murka, TOZD Maloprodaja Lesce, Alpska62 UPRAVNI ORGANI OBČINE ŠKOFJA LOKA Delovna skupnost sekretariata za občo upravo in proračun objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 1. VODJA FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE Pogoja: visoka ali všja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj 2. BLAGAJNIK IN OBRAČUNOVALEC OD Pogoja: srednja strokovna izobrazba — V. stopnja ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj 3. ORGANIZATOR - PROGRAMER (ponovna objava) Pogoja: višja strokovna izobrazba organizacijske ali ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj Prijave z dokazil o strokovnosti in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov. Upravni organi občine Škofja LOka, sekretariat za občo upravo in proračun, Škofja Loka, Poljanska c. 2. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi. 71 ©MMISMEJIGLAS 10. STRAN OGLASI, OSMRTNICE TOREK, 5. MAJA 19« KOVINAR JESENICE Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE Komisija za delovna razmerja TOZD Nizke gradnje objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas 1. VODENJE ZAHTEVNIH GRADBENIH DEL - 1 delavec Pogoji: — delovodska gradbena šola, dve leti delovnih izkušenj ali poklicna šola gradbene smeri, tečaj za delovodje, dve leti delovnih izkušenj 2. KV ZIDARJA - 2 delavca Pogoji: poklicna šola za zidarje, eno leto delovnih izkušenj 3. KV TESARJA - 2 delavca Pogoji: —poklicna šola za tesarje, eno leto delovnih izkušenj 4. KV MIZARJA - 2 delavca Pogoji: —poklicna šola mizarske stroke, šest mesecev delovnih izkušenj 5. KV PLESKARJA - 2 delavca Pogoji: —poklicna šola pleskarske stroke, šest mesecev delovnih izkušenj 6. AVTOMEHANIKA — 1 delavec Pogoji: poklicna šola avtomehanske stroke, 1 leto delovnih izkušenj 7. STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE (upravljanje valjarja, kompresorja) — 1 delavec Pogoji: —osnovna šola, izpit za upravljanje težke gradbene mehanizaciie. eno leto delovnih izkušenj 8. VOZNIK KAMIONA - 1 delavec Pogoji: —poklicna šola za voznike motornih vozil ali opravljen izpit ustrezne kategorije, šest mesecev delovnih izkušenj Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, Komisija za delovna razmerja TOZD Nizke gradnje, Jesenice, Spodnji Plavž 6, 64270 Jesenice v osmih dneh po zadnji objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejetem sklepu. m TEKSTILINDUS K3EJMT ~Gorenjesavska c. 12 64001 Kranj p. p,— 75 objavlja,prosti deli oziroma nalogi v: DS SKUPNE SLUŽBE Vzdrževalno energetska služba 1. VODENJE ENERGETIKE Pogoji: — diplomirani inženir elektrotehnike za energetiko, pet let delovnih izkušenj na področju energetike, aktivno znanje nemškega jezika, preskus znanja za vodenje energetike, trimesečno poskusno delo 2. VODENJE DELAVNIC IN TOPLARNE (v obratu II) Pogoji: — strojni inženir ali organizator dela s predhodno izobrazbo strojne smeri, pet let delovnih izkušenj na področju vzdrževanja strojev in naprav, trimesečno poskusno delo Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. Morda pa si hotel samo pohiteti na cilj, naš MILOŠ ŠTER Žara bo v torek, 5. maja 1987, ob 10. uri na pokopališču v Radovljici. Pogreb bo v družinskem krogu. Za njim žalujemo: Milena, Miha, Dragica, Maja, Mama, Zdravko in brat Drago z družino Radovljica, Naklo, 5. maja ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame in babice FRANČIŠKE JEGLIČ upokojenke se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, izrekli sožalje in z nami sočustvovali. Žalujoča hčerka in vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage sestre, te'.e, svakinje, nečakinje in sestrične MARIJE ROZMAN s Senturške f?ore se iskreno zahvaljujemo zu pomoč, izrečeno sožalje in darova no cvetje sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikoi.i Iskrena hvala tudi g. župniku za poslovilne besede in Komunalnemu podjetju Kranj VSI NJENI ZAHVALA Hvala vsem, ki ste nam izkazali sočutje ob smrti našega dragega sina, brata in strica ANDREJA A *4 ŠTRUKLJA Vsem, "ki ste ga imeli radi, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in prekrili njegov prezgodnji grob z rožami in venci. Posebej se zahvaljujemo ravnatelju glasbene šole Andreju Puharju za poslovilne besede in njegovim sodelavcem, Akademskemu pevskemu zboru France Prešeren za poslovilne pesmi, kvintetu bratov Zupan in Andrejevim sošolcem, ki so mu v slovo zaigrali žalostinke. Hvala g. župniku za lep poslovilni obred, posebna zahvala ansamblu Henček za izkazano pomoč, folklorni skupini Karavanke, pevskemu zboru Dušan Jereb, vsem sosedom, očetovim nekdanjim sodelavcem iz kontrole dohodkov in Cvetkovim sodelavcem iz Iskre. Hvala prav vsem, posebej še Jožu Ahačiču »ata Joža« za izkazano pomoč in tolažbo v najhujših trenutkih. VSI NJEGOVI Retnje, 23. aprila 1987 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete ALENKE GUZELJ roj. Filipič se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem za vso pomoč in izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje. Zahvaljujemo se g. župniku za lep pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. VSI NJENI Podjelovo brdo, 23. april 1987 ZAHVALA Dotrpel je naš dragi ata, stari ata, brat, tast in stric FRANC FERLAN Jurenčkov Francelj iz Dolenje Dobrave Od njega smo se poslovili 24. aprila 1987 na pokopališču v Gorenji vasi. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga med boleznijo obiskovali in pomagali v zadnjih trenutkih življenja. Iskrena hvala g. župniku za obred, pevcem za žalostinke, Gasilskemu društvu in vsem, ki ste darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Silva, hčerki Erika in Betka, brata in sestra z družinami in drugo sorodstvo ZAHVALA V 90. letu starosti je 19. aprila 1987 tiho odšla od nas naša mama IVANA CVIREN Vevarjeva mama iz Adergasa Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem zu darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem zaposlenim v domu Albina Drolca v Preddvoru /.a skrb in nego v času njenega bivanja v domu. Enaka hvala tudi sostanovalcem Kati, Johanci in Janiju za vso njihovo pomoč. Hvala tudi organizaciji ZB Cerklje in tov. Janezu Poru /.u poslovilne besede in g. župniku za opravljen obred. VSI NJKNl ZAHVALA Ob smrti drage žene, mame, tete, tašče, babice in prababice MARIJE MEHLE se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, zahvaljujemo se tudi g. župniku za pogrebni obred ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Žabnica, 25. aprila 1987 ZAHVALA V 78. letu starosti nas je 18. aprila 1987 tiho zapustila naša mama MARIJA BURNIK p. d. Kovačeva Micka iz Trebije Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem ^ darovano cvetje in pomoč, izrečeno sožalje in spremstvo ^ njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenim delavce nego v bolezni in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem enkrat iskrena hvala. Žalujoči sin Rado z družino Žiri, 28. aprila 1987 _ V SPOMIN Pred letom dni nas je zapustil JOŽE GAŠPERLIN Pogrešamo te. Žena Ivanka, hčerke Barbara, Nadja in Helen« Škofja Loka, 4. maja 1987 Srce molči in pričakuje, a ni stopinje od nikjer; zamisli se in po nečem žaluje ves dolgi, samski mi večer. (Aleksandrov) ZAHVALA hrata Ob prerani in boleči izgubi našega dragega očeta, moza, Ul in strica JOŽETA KOLENCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancern, de lavcem LTH, Albertovim sošolcem in njegovi razrednica tov. Reberškovi, sodelavcem Termike za podarjeno cve vsem, ki ste pomagali v najtežjem trenutku, izrekli sožalje ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za P0 . n \ JNKK, 5. MAJA 1987 MALI OGLASI OBVESTILA, OSMRTNICE 11. Stran @®Mis^isso Prodam Z 750, letnik 1988'Toi°l|trirano do konca januarja '"_f-^li»l_-p5 po 15. uri 6104 rod?rn 2 750, letnik 1975. Jalen, 6105 Prori------oioo daj!^4. letnik 77. Ogled vsak P!ie3oPodan' Ambrožič, Spodnje Du- fE£--.___6106 JLaorils?1101 GT55' registraci-Sg~-5liSQLfao*t.3 6107 čembal JUG0 55A-GV, letnik de-~~£2Ji§__i__23JlM_6108 l980°Mam 126 P- letnik september n»(W- n Mihelič, Mevkuš 14, Zgor-tt°n«. tel.: 77-351, int. 47 dopoldan "fc^----- 6109 Krar°da PEUGEOT 104 in blatnika ŠKODE 105 S prodam, tel.: 50-687_6143 Prodam 1 leto staro kolo MARATON, Jože Košir, Pot na Bistriško pla-nino 17, Tržič_6144 Prodam Z 101, staro dve leti in pol, Tarfila, Železniki, tel.: 66-003 popoldan __6145 Prodam GOLF J, letnik november 1977 za 200 SM, Radovljica, tel.: 75-932_6146 Prodam novo AVTO PRIKOLICO in več m' mivke, Suha 4, Kranj_6147 Prodam DIANO po delih, tel.: 81-850 int. 13_6148 Moško KOLO, dodatno opremljen prodam, tel.: 21-457_6149 Prodam Z 101, letnik 81, Reteče 46, Škofja Loka_6150 Prodam Z 101, vozno, neregistrirano za 25 SM, Ušeničnik, Pševo 23 6151 Prodam TOMOS M 14, dobro ohranjen, tel.: 74-145, Križanič_6152 Poceni prodam LADO, letnik 73, motor generalno obnovljen. Koren Gregorčičeva 33, Bled_6153 Ugodno prodam motorno kolo PO-NY EXPRES, letnik 1981, dobro ohranjen. Franc Bernik, Na Trati 46/a, Les-ce _6154 Prodam moped TOMOS 14 M, tel.: 28-136_6155 Prodam M Z 250, gume Michelin in AGUSTO 125, Bergant, Selca 146 6156 ! 'arri Z 750 LE, letnik 1982, Vinko ^____dešič 5, Škofja Loka 6110 ta,zarin'fa Prodam leva in desna vra-W.*° havbo in prednji levi blatnik. |B Poljane nad Škofjo Loko "~P?&H~-----§111 34, §L?arT1 R 4 GTL, letnik 1982, Vešter ^Šr-aiLoka 6112 S!a2^ck0 y-~-^rodam. Tel.: 60-737 comfort' Prod prestav 6113 . ovmiuii, letnik 1979, .*rn, prodam. Kržišnik, Partizan-Škofja Loka, tel.: 61-696 po 6114 °am avto-kombi FIAT 850, tel. ^PTcvT----6-!!5- na KK«^.2 101 SuPer. letnik 1978, ce-Blod M' Ho™, Koroška 6, Rečica, ' «^5S---_61J6 42°00km' ,etnik 1979' Prevoženih Mijovi«*TQ..u9odno prodam. Marjan P^Jibpo.60, Bled_6117 feni "2 LAD0 1500' Benedikova 28, p^_t[až_§če_6118 ^p^TIlavtomatik, tel. 49-128 6119 3»iko n-ID mal° rabljen motor APN 6 ^r^Han^Dornice 10, Vodice 6120 H-doiV 2 101 • ra"V. tel.: 62-628 od ^pLyre_____ Jel 5om?!ik 3 M, skoraj nov, prodam. _____6122 le,nikiS»o pr,odam avto R GT4 U, IDILOM' °" ZuPan' Retnje 15, 6123 *^LVO 144 S prodam. Tel.: 28-244 pp------,_6124 °dam R 4, letnik 1979. Tel.: 47-180 ""pp-p-_______6125 ^OrenA3"1 LADO 1200, letnik 86, Jaka ^-__j__dbrezje17_6126 T*l 4?am, UD0 1500SL, letnik 80. >^_575vvečernih urah 6127 r8no8u?°-.Prodam novo- Se neregistri-SiTjieg^0 350- Franc Tršan. Hraše 14, prodam Pr 6128 __avtoprikolico. tel.: 42-607 <50q m kamp prikolico ADRIA le, p|i'nllVozni model, ločene sanitari-«0V n7 štedilnik, hladilnik 12 W -torski' ko Pec 3500 kilo kalorij, šo-predProstor IndOplati. Tel.: Hjlc A) PoPoldan ali osebno pri Piber P^£a_Rabiča 54, Mojstrana 6130 1983 & G°LF JGL D. november JO ' *nton Pogačnik, Kamna gorica /Pf^—--_6131 1/2 «am osebni avto CITROEN GS ?7.ft_.eir>«k 77, cena 850.000. Tel.: _____6132 1 OPEL KADETT, oranžne . Jetnik 1975, prevoženih n- Zupane, Moše Pijadeja 8, 6133 rod U°siln^arn Prikolico za osebni avto, ?9B?St 500 kg "^5Jtr Franc Stanonik, 6134 avto h801 tovorno prikolico za osebni n^_Ijej7,tel.:42-115 6135 ,arri vrstni red za NISAN Ml 6136 f^i___85_ >secl°S avtomatik A 3 ML, star 7 ?7oi« v nujno prodam, Fajfar, tel. Pf^=j---__6137 _ na n 2 101 • letnik 76- obnovljeno l(J9o l°v° registrirano, karoserijo za kr,ta , amboliran sprednji del, leva ■tnji, 9ol,a stari tip in rabljen desni .r°Wa R 18' za BMW 1800 al1 2002 ?Urte _rnenjalnik. vplinjač, glavo in • B_nedikova 22. Stražišče 6138 0ohr»*tare'ši 'etnik, garažirano. do- Hr J^jeno. prodam Tel : 51 228 ^arn Z 750, letnik 85, tel 37 060 p^-p____6140 ^.T«.!!"12 1500. letn.k 1979, Aleš Hri ffi |o_ ' v-_nj, imun in/3 ^-^igj8 .tel.:46-077 6141 iSsM r TS- 'etnik 81 prodam za <'t ' °rane Škantar. Sebenie 43, Tr p^ _6142 ?2^arn vVARTBURGA Informacije Stranj LlrvHAj Prodam Z 750, 1976, tel: 66-271 letnik december 6157 Ugodno prodam R 4, letnik 1977, ka-ramboliran, Miran Zarnik, Zapuže 13/c, Begunje_6158 Ugodno prodam AMI 8, registracija do marca 1988, tel.: 27-409_6159 Prodam Z 750, letnik 1976, Vlado Živkovič, Pristava 51, Tržič (od 14. do 20. ure)_6160 Prodam otroško kolo, gare (koreta), zajčnik, uto za psa, kozolec z lopo, tel.: 74-816 6161 aparafMffoH Prodam KOSILNICO odžaci, diesel motor in NAKLADALEC za les hiap sajler. Jože Lavtar, Stirpnik 3, Selca, tel.:64-266_6042 Prodam nov barvni TELEVIZOR, ekran 36, z deklaracijo, tel.: 78-207 __6178 Prodam TRAKTOR Štore 404, star 8 let, Poljče 5, Begunje Prodam 40-249 LIKALNI STROJ, tel.: 6180 Prodam skoraj novo kompletno KUHINJSKO OPREMO, cena ugodna, ogled v soboto in nedeljo od 10. do 12. ure, Murn, Janka Puclja 27, 1. nadstropje stanovanje št. 2 (nasproti pli-narne) ali tel.: 34-896_6209 Prodam REGAL, trosed, mizo in fotelje, kiipperbuch na trdo gorivo in čr-nobel TV, star 5 mesecev, ogled vsak dan. Kukuč Delavska 213, Stražišče __6210 gradbeni mal. Prodam BARAKO enakapnico 3,70 x 2,70 m primerno za čebelnjak, manjšo drvarnico ali gradbeno barako ter punte in bankine. Naklo, Ulica Pav-le Mede 39, tel.: 47-703 6174 Prodam 1200 kom STREŠNIKA Dravograd, tel.: 25-057_6175 Prodam gradbeni les in 8 mesecev brejo kravo. Križaj, Godešič 43 6176 Prodam nova vhodna VRATA, garažna vrata in balkonska vrata, tel.: 27-828 6177 živali TV Grundig color, ekran 51 cm, pro-dam, tel.: 28-123_6181 Prodam črnobeli TV na daljinsko upravljanje, Gorenje 108 ET za 15 SM, tel.: 28-628 popoldan_6182 Prodam PISALNI STROJ UNIS TBM De lux, 3,5 sm, Marjeta Bercko, Pintar-jeva 14, Kranj__6183 Prodam TOPLOTNO ČRPALKO zrak — voda, LTH, Ferdo Meglic, Kovor 156, Tržič_6184 Prodam TRAKTOR Univerzal 445, Meglic, Lom, Grahovše 19, Tržič 6185 Prodam SLAMOREZNICO Ultra, Štebe Milan, Podboršt 14, Komenda _ 6186 Prodam črnobel TELEVIZOR 108 ET na daljinsko upravljanje, še v garanciji, LAK Bukolit za parket in Sintol lak — transparentni polmat, tel.: 46-117 6187 Prodam rabljen MIZARSKI STROJ za rezkanje in žaganje lesa, znamke Invineibile ST 3, Ivan Mali, Sveteljeva 17, Šenčur, tel 41-059_ 6188 Prodam nov PUHALNIK GRlC, Lojze Stanonik, Pustnice 52, Vodice 6189 Prodam KOMPAKTNI STOLP TEC 40 VV, nov, deklariran, gramofon, dvojni kasetofon radio in zvočnike z omari-co.tel.: 51-569_6190 Prodam TV super color Grundig, stereo, nov in HI-FI stereo VHA video rekorder V 360 Thomson, tel.: 35-753 popoldan___6191 Ugodno prodam ŠIVALNI STROJ Bagat Danica, tel.: 38-569_6192 Ugodno prodam črnobeli TV, Kav-čič. tel.:51-344_6193 Prodam glasbeni stolp 2x20W, dvojni kasetofon, Cankar, Mestni trg 36, Škofja Loka_6194 Prodam novo barvno TELEVIZLJG7 Iskra na daljinsko upravljanje. Naslov v oglasnem oddelku_6195 Prodam SLAMOREZNICO »špajzer« z motorjem ali brez, tel : (061) 841 -375 _ 6196 Ugodno prodam OBRAČALNIK Ma raton za kosilnico BCS, Pintar, Zg. So-rica 33_6197 rtan.opre_ri»a Prodam novo, še zapakirano OTROŠKO SOBO Roky - 18 M ter plinsko avto napeljavo Bedini — 3 M, Jože Keršič, Snediceva 9. Kokrica_6198 Prodam KAVČ, Jezerska c 78, Kranj _ 6199 Ugodno prodam OTROŠKI PO^ GRAD zelenobele barve z jogiji, tel : (061)611 536 _6200 Prodam otroški JOGI Kekec. dimen zije 135x65, Metka Melink, Jelenčeva 6/a. Kranj, tel 21 278 dopoldan 6201 Prodam omaro, vitrino za televizijo z bufetom in stareišo TV. tel 22 101 Prodam nov ŠTEDILNIK 10 odstotkov ceneje (2 plin, 2 elektrika), malo rabljeno SPALNICO in PISALNI STROJ z dolgim valjem. Skokova 9, Stražišče_6203 Ugodno prodam ohranjeno SPAL NICO. tel 27 741_6204 Prodam novo POSTELJO 200 x 160, tel 38 168__6205 Zelo poceni orodam dve. OMARI, kavč in črnobel televizor Perne, ^laka 23/a, Komenda, tel (061) 841 598 Prodam 2 FOTELJA, mizico, stabili zator Iskra, vse dobro ohranjeno za 10 SM, Zrimšek, Frankovo naselje 68 Škofja Loka_6207 Prodam modernejšo SEDEŽNO GARNITURO (kavč, kotni del. štirje stoli, možnost 6 ležišč), Filipić. Podlub nik 155, tel 61 580 (služba) 6208 Dobijo se JARČICE. Golniška 1, Kokrica, Kranj_ Prodam manjše in večje PRAŠIČE, so cepljeni proti kugi. Stanonik, Log 9, Škofja Loka_6065 Prodam 10 mesecev stare KOKOŠI nesnice, Marija Pogačar, Sp. Gorje 43 _6162 Prodam KRAVO s teletom in teleta bikca starega 14 dni, Struževo 9, Kranj _6163 Prodam mlado KRAVO tik pred telit-vijo, Brezje 20, Radovljica 6164 Prodam ČEBELE na satju, Šenčur, Pipanova 29_ 6165 Prodam tri tedne staro TELIČKO fri-zijko, Jezerska c. 43_6166 Prodam 10 dni starega črnobelega bikca, semenski krompir igor in dezire. Petrič, Trata 1 pri Velesovem, tel.: 42-431 _6167 Prodam tri tedne starega BIKCA fri-zijca, Jamnik, Žabnica 8_6168 Prodam KRAVO s teličkom, Breg ob Savi 8_6169 Prodam 10 dni starega TELIČKA, tel.:42-420_6170 Prodam breje plemenske OVCE in .eladoNolan 54, tel.: 44-541 6171 Prodam 1 leto staro TELICO simen-talko in krompir za krmo. Šifrer, Žabni-ca 55, tel.:44-509_6172 Prodam BIKCA starega 3 mesece, Tenetiše 44, tel.: 46-097 6173 Krani fazno prodam Prodam SEMENSKI KROMPIR IGOR-original, ter semenski krompir AURORA za industrijsko predelavo. Zadraga 13, Duplje Prodam suha BUKOVA DRVA. Tel.: 46-002 Ugodno prodam dolgo, belo poročno OBLEKO in obhajilno OBLEKO. Tel.: 22-761 popoldan_6094 Prodam rabljeni JEDILNI KOT, MIZO in 2 STOLA po ugodni ceni, Franc Žumer, Planina 17, Kranj_6223 Bršljinke in druge balkonske cvetice dobite v vrtnariji GOMZI, Podbrezje 135_6224 Prodam po zmerni ceni JABOLKA, delišes, jonatan in bobrovec, 2 kom AVTOGUME radial 155/14 malo rablje-ne, tel.: 70-224_6225 Prodam semenski KROMPIR igor, prva množitev, 1000 kg, Janez Gradi šar, Sp Duplje 67__6226 Prodam seno. Poženk 35, Cerklje 6227 Prodam jesenov LES, krajši Alič, Preska, Ravnikar_6228 Prodam SENO. Stane Mrak, Log 30, 'a Loka 6229 Škof) Prodam 11 g livnega ZLATA za zo-be. tel.: 37-261 _6230 Prodam ROŽE bršljinke Jagodic, Vi soko 29_6231 Prodam PESO, krmilno, 2 toni. Hra-še 38, Smlednik_ 6232 Prodam več ČEBELJIH DRUŽIN na 9 satov, Franc Klemenčič, Zg. Besnica 1U__6233 Prodam planinske ČEVLJE Koflach št 45 in San Marco št. 40 in dve gumi z obroči, rabljeni, 145 x 13, dva obroča za Z 101 Zoran Japelj, Podljubel 70, Tržič_6234 Prodam 2000 kg SENA Alpska 27, Lesce_6235 Ugodno prodam avstrijske BRŠ UINKE Dolinar. Moše 30 pri Smledniku_6236 Prodam KROMPIR za krmo. Pod-brezje 63, tel. 70 057_6237 Prodam SENO Praprotna polica 19 _6238 Zelo ugodno prodam gumijasti ČOLN Meteor — special za 4 osebe, tel : 44 506_6239 Prodam SENO Pogačnik, Njivica 2, tel 40 591_6240 Prodam semenski KROMPIR igor in dezire Voklo 29_6241 Prodam jedilni KROMPIR igor Sr Bitnje 9_6242 kupim Kupim JUGO, rdeče ali ultra marin ske barve, star okrog dveh let Kličite na tel 23 341 int 36 — Slavico Kupim zazidljivo parcelo ali staro hi šo,potrebno popolnega popravila,na relaciji Rateče—Radovljica —Boh Be la Šifra DOBRO PLAČILO_6215 Kupim les za ostrešje, tel 24 485 6216 * * * m m ■ SALON POHIŠTVA Slovenijales, Lesna industrija n. sol. o Idrija 65280 Idrija tel.: 065/71-855 poieitl Prodam hišo z velikim vrtom, takoj vseljivo, v bližini Jesenic. Šifra: SON-ČNA LEGA_6220 Parcelo z vso dokumentacijo pro-dam. Šifra: KONEC MAJA_6221 Na območju Kranja ali Ljubljane vzamem v najem poslopje, stanovanjsko hišo ali prostore z okoli 150 mJ površine in parkiriščem za več avtomobilov za zastopniško dejavnost. Šifra: PLAČAM DOBRO IN VNAPREJ 6222 iiano%anja Nujno prodam GARSONJERO na Planini, 30 m1, komplet kuhinja, Liko-zarjeva ulica, 2,nadstropje, tel.: 24-616 _6242 Družina s 5-letnim otrokom vzame v najem stanovanje za daljšo dobo, smo redni plačniki, tel.: 22-733 po 21. uri _6243 Garsonjero ali sobo s kopalnico vzame v najem za 2 leti samska uslužbenka na Bledu ali na relaciji Bled—Rib-no—Koritno. Naslov v oglasnem oddelku_6244 Na Jesenicah prodam STANOVANJE, 90 mJ , v hiši z vrtom, tel.: (061)311-450_6245 Kontrolorja letenja iščeta enosobno stanovanje ali garsonjero, v poštev pride komfortna soba, v okolici Kra-nja-Ljubljana tel.: (011) 196-513 6246 zaposlitve i _ — Kdor je pripravljen delati ob viken-dih,se lahko vključi v organizirano prodajo najkvalitetnejših priročnikov. Ši-fra: Prevoz zagotovljen_5795 Obrtnik takoj zaposli šiviljo s prakso za izdelavo srajc in hlač. Osebni dohodek okrog 180.000 din. Informacije v lokalu v četrtek, 6. maja od 12. do 15. ure na Jezerski c. 32 v Kranju 6214 OlfALO Delo na dom sprejmem, tel.: 28-089 _6217 Iščemo delavca, ki ima veselje do samostojnega dela v gostinstvu (prodaja pijač na gostinskem vrtu). Plačamo po doseženem prometu, tel.: 23-764 j_6218 Pašna skupnost Dobrča išče za pašno sezono od junija do septembra pastirja na planini Dobrča. Interesenti naj se oglasijo v večernih urah na tel.: 75-752, Avsenek 6219 IAHVALE Iskrena hvala vsem sosedom za podarjeni venec in izrečeno sožalje ob smrti mojega očeta. Posebna zahvala tudi družini Glavan. Sušnikova — Sp. Besnica_ OBVEtTIIA DISCO KOBRA obvešča, da bo diskoteka odprta ob nedeljah od 21. do 2. ure. VABLJENI!_6211 Popravljam plastične odbijače za vse vrste avtomobilov, tel.: 47-702 PLESNI TEČAJI in AEROBIKA v De-lavskem domu v Kranju se pričnejo v TOREK, 5. maja 1987 — začetni tečaj ob 18. uri — nadaljevalni tečaj ob 19.30 — izpopolnjevalni ob 21. uri (vaje bodo ob torkih in nedeljah) ČETRTEK, 7. maja 1987 — aerobika za dekleta ob 19. uri — aerobika za žene ob 20 uri (vaje bodo ob četrtkih in ponedeljkih) VPIS pol ure pred pričetkom teča-jev VABI vas plesni klub 6213 Sporočamo, da je po težki bolezni umrla ANA URH Sp. Brnik 26, Milharjeva K zadnjemu počitku jo bomo pospremili v torek, 5. maja 1987, ob 16. uri na Sp. Brniku. ŽALUJOČI VSI NJENI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda Blagovni promet — Sektor nabave FRANC ROTAR roj. 1914 Od njega smo se poslovili v torek, 28. aprila 1987, na pokopališču v Tržiču. Sindikalna organizacija Sava Kranj Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda Vzdrževanje FRANC ŠUŠTAR roj. 1930 Od njega smo se poslovili v četrtek, 30. aprila 1987, na kranjskem pokopališču. Sindikalna organizacija Sava Kranj Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz Sektorja za zavarovanje DO PAVEL KRIŽNAR • roj. 1909 Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Sindikalna organizacija Sava Kranj ZAHVALA Ob smrti naše dobre in skrbne žene, mame, stare mame, sestre, tašče in tete FRANČIŠKE DROL * p. d. Poharjeve mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se CP Kranj in LIP Bled Bohinjska Bistrica. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom ZD Železniki za pomoč pri njeni bolezni. Prisrčna hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, zvonarjem in cerkvenim pevcem. Vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, še enkrat najlepša hvala! Žalujoči vsi njeni! Sorica, Bohinjska Bistrica, 14. aprila 1987 Globoko pretreseni sporočamo žalostno vest, da je sredi ustvarjalnega dela mnogo prezgodaj umrl MILOŠ STER DIREKTOR DO MURKA Cenjenega in priljubljenega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Trgovska delovna organizacija MURKA Lesce NOVICE IN DOGODKI Lepi prvomajski prazniki Na Jesenicah so odprli novo jeklarno Letošnji prvi maj na Joštu Na Sobcu se tradicionalno zbirajo Radovljičani__ Letos so bili prvomajski prazniki sončni in topli, zato smo 1. maj Gorenjci množično preživeli v naravi, na tra^c^0, nalnih prvomajskih shodih, na priljubljenih izletniških točkah. Povsod so poskrbeli za prijetne priložnostne PTOslave[Ue. delili srebrne znake sindikata prizadevnim sindikalnim delavcem, ob zvokih glasbe so zabavni ansambli veselo razpol nje ohranjali do poznih večernih ur. m ' ^ Tako je bilo na Joštu nad Kranjem, na Poljanah nad Jesenicami, v Šobcu pri Lescah, na Križni gori ter na števi bližnjih izletniških točkah. Nekateri so jo mahnili kar na morje in ujeli dovolj vročih sončnih žarkov — tako kot te ot Kraničanke Lili, Martina in Duša na poreški plaži. Zal je veselo praznično razpoloženje ponekod skalilo razbijaštvo in pravo pobalinstvo. Le komu je bil spomenik vam na Pševem tako zelo napoti, da ga je moral politi s katranom? Foto: F. Perdan, G. Sinik D. Sede j Na Poljanah se je po odprtju nove jeklarne zbralo več kot pet tisoč ljudi Zgodilo pa se je tudi tole: nekdo je polil spomenik _žrtvam na Pševem s katranom Obsojamo! Lili, Martina in Duša na poreški plaži Požar na Tolstem vrhu Gorice, 4. maja — V soboto, 2. maja, pozno popoldne je med nevihto zagorelo na zelo težko dostopnem kraju na Tolstem vrhu. člani civilne in narodne zaščite v Goricah in gasilci v krajevnih skupnostih pod Storžičem v kranjski občini so se s sodelovanjem postaje milice Preddvor hitro organizirali. Takoj po izbruhu požara se je v krajevni skupnosti Gorice sestal štab civilne in narodne zaščite, gorenjski center za obveščanje pa je sprožil akcijo tudi v drugih krajevnih skupnostih pod Storžičem. Na zelo težko dostopen kraj se je podalo 37 ljudi iz Goric, Trstenika, Golnika in okoliških krajev ter Loma. V hitri akciji, kjer sta sodelovala tudi predstavnika postaje milice Preddvor, so požar uspeli omejiti. V nedeljo so akcijo nadaljevali skupaj z gasilci tudi pripadniki garnizije Stane Žagar iz Kranja. Požar so zadušili, vendar so celotno območje še varovali. Zaradi hitre akcije ni nastala večja škoda. Pogorela je v glavnem podrast, uspelo pa jim je preprečiti, da bi se požar razširil na gozd. A. Ž. Ekološka zavest v osnovnih šolah Osnovnošolci za lepši jutri V dvorani osnovne šole Franceta Prešerna je 23. aprila potekala občinska konferenca pionirjev o ekologiji. Predstavniki šol so podali poročilo o onesnaženosti okolja, v katerem živijo, ni pa manjkalo tudi predlogov za rešitev lokalnih problemov onesnaženosti. Učenci iz Nakla so očistili svoj kraj, vendar so pričakovali tudi pomoč odraslih, ki pa na tej akciji niso sodelovali. Nad odraslimi, ki bi jim morali biti za zgled, so razočarani tudi mladi s Planine. Pravijo, da odrasli njihove čistilne akcije jemljejo kot nekaj samo po sebi razumljivega. Osnovnošolci so predlagali tudi predavanja z diapozitivi, ki bi izobraževala in osveščala mlado generacijo. Vprašanje ekologije postaja vse bolj pereče in zavedati se moramo, da smo tako mi kot tudi bodoče generacije odvisni od narave, je sklenil poročilo eden od delegatov. Za čisto okolico šol so učenci organizirali skupine, ki skrbijo za to, da ne mečemo papirčkov in drugih odpadkov po tleh. Delegat iz Dupelj je povedal, da v zadnjem času tudi ptice in divjačina niso več tako odporni, krivo pa je onesnaževanje zraka in vode. Predstavniki šol, ki so bile zastopane, so sklenili, da si bodo še naprej prizadevali ohraniti čim čistejše okolje in da bodo na to opozorili tudi druge krajane. Dobrila Matic Pomlad je čas, ko je treba pospraviti okrog hiš — Ko odleze sneg, se pokaže vsa navlaka hkrati, tista, ki je ostala še od jeseni, in tista, ki jo je naneslo čez zimo. Tudi Zalubnikarjev ata s kmetije visoko pod Lubnikom se je prejšnjo soboto lotil vej od obrezanega drevja, jih nasekal in naredil butarice, drobnarijo pa pograbil v koš, da bo imel s čim podkuriti. Ce je okrog hiše pospravljeno, so tudi trate okrog nje, idaj vse modre od pomladnega žafrana, še enkrat lepše. — Foto: I). Dolenc V nedeljo pohod na Blegoš Gorenja vas, 4. maja — Planinska društva Gorenja vas, So-vodenj in Žiri organizirajo v počastitev dneva zmage v nedeljo, 10. maja, tradicionalni ll.spo-minsko-rekreativni pohod na 1563 metrov visoki BlegOŠ. Pokrovitelji pohoda so družbenopolitične organizacije škofjeloške občine. Pri koči pod Blego-šem bo ob enajstih dopoldne proslava. Fohodniki bodo krenili Jutri srečanje borcev Kranj, maja — Jutri, v sredo, 6. maja ob 18. uri bo v domu JIA v Kranju prvo širše srečanje borcev vseh partizanskih enot, ki žive na območju Kranja. proti vrhu gore s treh smeri: iz Javorij, Hotavelj in iz Zalega loga. Prevoz z avtobusi in osebnimi avtomobili je v Poljanski dolini mogoč do Javorij in Leskovi-ce, v Selški dolini do Zalega loga, z manjšimi avtobusi in osebnimi vozili pa do vasi Potok. Poseben avtobus bo odpeljal iz Poljan do Javorij ob 6.20, ob sedmih in ob 7.40, z železniške postaje Trata (Škofja Loka) pa ob sedmih. Fopoldne bodo vozili avtobusi v obratni smeri: iz Lesko-vice bo odpeljal proti Škofji Loki ob 13.30. Okrepčevalnici bo.ti na Črnem kalu in v Leskovici, dobro pa bo oskrbovana tudi ko ca pod BlegOSem Vsi, ki bodo tokrat desetič na pohodu, bodo na proslavi prejeli spominsko plaketo; pohodniki, ki bodo na BlC gošu drugič, Četrtič ali šestič, pa na vpisnih mestih na Črnem ka lu ali v Leskovici bronasto, srebrno ali /Jato značko*. Pohod br v vsakem vremenu. Zapisano na Vršiču Mercedes-Benz in Schmidt nam zaupata Vršič — Pred 1. majem, ko so Mercedesovi in Schmidtovi stroji rili v snežno gmoto na cesti proti Vršiču in se uspešno prebili že do 22. serpentine pri Erjavčevi koči na Vršiču, smo s predstavniki Auto-commerca iz Ljubljane govorili tudi o sodelovanju te ljubljanske trgovske organizacije s priznanima zahodnonem-škima izdelovalcema snežnih strojev. Mercedes-Benz in Schmidt nam zaupata, so poudarjali, sicer ne bi bilo naše sodelovanje trajalo že 20 let. Bili smo prvi, ki smo omogočili tem strojem prodor na jugoslovanski trg. Kandidatom vsako leto pokažemo delovanje in sposobnosti teh strojev na Vršiču, stalno Marko Klojčnik, zastopaj, tocommerca iz Ljubljane.?"^ bro pozna sodelovanje z «** ^ desom-Benzom in Sch^,,', - Foto: F. Perdan i pa urejujemo parkirišča ^ na velikih smučarskih P:5K' ditvah v Planici in gori. V sodelovanje se u!.?bj^ vključuje tudi Riko iz * ki že dosega uspehe ostri mednarodni konku" a Predstavniki Autocomm s so pohvalili tudi sodelova^ cestnima podjetjema >z jjiH nja in Nove Gorice, ki * sodelujeta pri vrši ških aKJ^ in tudi na drugih snežn'^ cijah, kjer je nujna P° jf> strojev Mercedes-Benz Schmidt. Autocommerce, stroji starji so tokrat držali o"1^ f Konec preteklega tedna j \t Vršič normalno prevoz*' $ marsikdo se je že povzp njegovo teme. j j(. rt* Po 1. maju začeli delati Tržič, aprila — Delegati iz Sebenj in Ziganje vasi * ^ zadnjem zboru krajevnih skupnosti skupščine oDC'jnde' žič 22. aprila postavili delegatsko vprašanje, kdaj 00 ^ lavci komunale vendarle začeli urejati vodovod v te ni e-tržaške občine. Vodooskrba je na tem področju že dolg lo slaba in med krajani je veliko nejevolje. Kot sta povedala predstavnika komunale, bodo z delati takoj po praznikih. Pogodba za dela, tako za ob ^ vodovoda v Sebenj ah kot za dograditev rezervoarja 1 sinovo cevovoda pri Žiganji vasi, je že podpisana. De jov0' so začeli le zaradi tega, ker je 80 odstotkov vsega v° po da speljanega ob cestišču, pa bi bil otežen ProrT1f e pO' praznikih, ko bo promet bolj umirjen, bodo dela la *0pt? tekala. Obljubljajo tudi, da bo prevezava vodovodov vijena že maja. p