112
Ocene Ji poročila o Dublikacijah in razstavah
ARHIVI XV 1092
štorov v posameznih podjetjih* Long "Vuchuen ^(lieiigdu) razp avlja o temeljni filozofiji Izfirad-tje arhivskih zgradb v I,R Kitajski
V	tictjem delu je zbranih 726 informacijskih enot ki so ra7deljenc na štiri skupine knjigo, p Oilavja-prispevki, brošure	načrti, Razvrščene so po abecednem vrstnem redu avtrijev, Če ti niso znani pa pc abecednem vrstnem redu naslovov, in to v okviru posameznih g^vnih skupin
V	četrtem delu publikacije so objavil ena pomagala za hitrejši dostop do ob'avljemn informacijskih enot. Koristno navodilo za uponbo nas na primeru popelje v način? poizvedovaja «formacij s ' pomočjo indeksa v pov zavi s itirijezničnim ključem temeljnih ptjmov, Najemo pa tudi organigram pristopov do ob.avljenih informacijskih enot.
Irdek1! v angleiikum jeziku je preko nume-rične šifre povedan z večjezičnm dudatkom ključnih besed na koncu publikacija na eni strani ter z numeracijo informacijsitih enot ne drujn stran' Na ta način je zagotovljen relativno hiter in enostaven dostop do ciljnih skupin inforrrmcij-;kih enot.
Čeprav v isti publikaciji, se po kvnlheti tehnične izvedbe (kvalitetnejši papir, barvne fotografije) razlikuje tisti del publikacije, v kater' se predstavljajo slovenski arhivi. Temeljno predstavitev slovenske arhhske siužbe so pripravili. Borut Šuklje, minister za kulturo Republike Slovnnije, dr, Jože /tort ar, svetovalec v vladi Republike Slovenije in Matija Oblak-Čarn', direktoric* Arhiva Republike Slovenije
Podrobneje so predstavljeni Arhiv Republike Slovenije, Zgcdovirski arhiv Celje, Poicrajirski arhiv Koper, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Pokrajinski arhiv Mtribor, Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Zgodovinski arhiv Ptuj, Naaškofijiki arhiv Ljubljana., Škofijski arhiv Maribor pri Pokrajinskem arhivu Mrribor, Škofijski arhiv Krper, arhivi redovnih skupnosti, arhivsko-muzieiska služba Univerze v Ljubljani, arhiv Inštituta za novejšo zgodovino, arhiv slovenske radiotelevizjje, filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije, Mednarodni institut arhVsk;h zmnosTi in Arhivsko društvo Slovenije.
Posamezne mstitucije so pred st avli °ne v šabloni, ki jo sestavljajo osrovne informacije kot so ime arhiva, ime direktora, telefonska in tele-faksna štrevilka, delovni čas in mo?nost reprodukcije arhivskega gradiva. Temu si edijo objave splošnih informacij o posameznih adiivth; Arhivsko gradivo je omenjf no zelo sumarno, kar pa ne kvari celotne predstavitve, saj so o^jdvl'pne tudi informacije o publiciranih inform^ivnih pomagulih (inventarji, vin, kataiogi arhivskega gradiva ui katalogi razstav) od leta 1980 dalje.
Mirosbv NnyaK
Gradivo za zgodovino Maribora, XVII
zvezek, '200 izvodov, izdal in založil Fokn-;'n3k; arhiv Maribor
Publikarija V bila oblikovana in razmnožena v Tiskam' R. Mulier, Maribor Tehnična oprema publikacije lit izvedba sta utečeni in se bistveno ne razlikujeta od ostalih 16 zvezkov. Nespeti listi, ki jiB hhko uporabljamo tudi kot kartoteko, so vložim v porebon, lično oblikovan ovoj iz nekoliko tršega kartona, so posrečena rešitev prczentaciic arhivsk'h virov
Vsebino XVLi, zvezka Gradiva z? zgk. dovino Maribora ,e izbral in pripravil priznani medievist, univrerzitetm profesor in višji arhivsk- svetnik dr. Jože MlinariČ. Na 267 straneh so tako objavljeni davčni registr m obračunska knjige za obdobje 1452 jo 15153 u. forda Mesto Maribor, ki ga hrrni Štaiersk" deželni arhiv v Gradcu.
Serija publikacij z naslovom Gradivo za zgodovino Manoora si je nesporno pridobila status nepogr ešljivega vira za raziskovanje starejše zgodovine mesta Maribora in okolice Ob osnovnem poslanstvu pa nikakor ne smemo prežieti Se vloge, ki jo zbirka opravlja za potrebe izobraŽevanja no.ih raziskovalcev arhVskega gradiva. S 17. zvezkom je take serija pridobila nov kamen v svoj em mozaiku prav kmalu pa jahko pri-Skujemo naslednji, 18. zvezek
Miroslav N)vak
AntcSa Leckovec, Mestna občina Maribor Inventarji 4. Maribor 1991, 29J strani, 220 izvodov, izdal in založil Pokrajinski arhiv Maribor
\rhhskf svetnik m starosta slovenskih arhivis-tov Antcsa Leskivec je v letu ly9i pripravil za objavo 295 strani obsegajoč inventar z naslovom Mastna občina Maribor ki je izšel kot 4. zvezek senje Inventarji P jkraiinskuga arhivi Maribor. Pred tem so v tej senji izdali inventar > npr a in dekanija Hoče, 1146-1945 (Maribor 1982. 58 strani), ki sta ga pripravila dr. Jjže Mlinark in Anton Ožinger. Naslednje leto je Slavil Toviik pnp~avil? drug zvezek z naslovom Okiajni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Murska Sobota, 1945-1963 Maribor l9i>3, 120 strani). Tretji zvezek pa nosi naslov Zemljiške knjige go spošcin ter magic'ratov mest in trgov v Pokrajinskem arhi,ru Maribor (Maribor 1989, 48 strani). Pripravili so ga Antoša Leskovtc, Emiri OgriieK in Min .slav NovaK.
V uvodu 4 zvezk- je avtor zapisal, da je fond Mestne občiile Maribor na: obsežnejši fono
arhivi xv 1992
Ocene, in por a o publikacijah in razstavah
113
starih, do okupacije leta 1941 obstoječih občin v Pokrajinskem arhivu Maribor Obsega 550 knjig m .560 Škatel spisovnega grabiva in meri skjraj 100 tekočih metrov. Najstarejša arhivalija je iz leta 1532. 3 temi osnovnuni, zz mnoge tudi suhoparnimi podatki^ je utemeljen pomsn objave inventarja Mestne obline Maribor. Vsebino pu-blikai .¡je lahko raze :limo na štiri 7 »krožene enote. Prvo zaokroženo celoto predstavljajo tn poglavja: Uvod (str. 1-9), Osnovni podatki o rrzvoju mestne občine v okviru zgodovine Man-bora (str. 10-12) in HLitoriat grdiva (str. 13-16). Drugo zaokroženo celoto predstavlja popis arhivskega gradiva. Avtor je v posebnih poglavjih predstavil gradivo do leta 1850 (str. 17-26), gradivo od 1850 do 1919 (str 27-72) ter gradivo jd 1919 do 1941 (str. 73-200). V to celoto spada tudi posebej postavljeno gradivo knjižne ob:ike 1850-1941 (str. 201-212). Tretjo rrao-krozeno celoto predstavlja objavljen inventar fonda Arhiv mesta Maribor, ki ga hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu. Gradivo obs-ga tisti del mariborskega mestnega arhiva, ki je bil leta 1863 p.edar v last Joanejskemu arhivu v Gradcu Popis tega gradiva je izdelal dvom« svetnik dr. Rranz Pichler in je objavljen v slovenskem in nemškem j ;ziku (str. 213-247). Zadnjo, četrto celoto pa predstavljata dva obsedna indeksa. Prvi, izčrpni dvonivojrki predmetno-krajevni indeks (str. 261-2"'2) harmonično dopolnjuje osebnega (str 2'73-285) v izjemno koristno pomagalo slehernemu raziskovalcu.
Publikacija je opremljena s skrbno izbranim slikovnim materialom, ki ji daje dodatno vred noit, Nekaj deset obširnih opomb razlaga morebitne nedorečenosti ah vzpostavlja logične povezave med arhivskim gradivom in takratno pozitivno zakonodajo.
Tehnična oprema publikacije je v obnovi standardizirana, vendar se bistveno raziikuje od predhodnih publikacij t- serije. Oblik zivana je bila v Pokrajinskem arhivi1 M;iribor. natisnjena pa v Mariborskem tisku Maribor
Inventarji 4. drlo zaslužnega delavca slovenskt arhivske stroke Antcša Leskovra, pomenijo bc jate pridobitev ne samo v Pokrajinskem arhivu Maribor koi založniku publikadje in varuhi ve-Jike večine arhivskega grao iva občine Maribor, ampak tudi ceiotni slovenski arhivski praksi, saj je s tem pedan zeln podroben pregled relativno veJike količine prvovrstnega starejšega arhivskega gradiva. Le-te nima samo lokalnega pomena, V njem naidemo med drugim' 'udi geografske pojme Bavarska Fvanciia Italija, Madžarska, Maroko, Poljska. "Rusija, Švica, Turingija, itd. Brez dvoma so Inventarji 4 postal: tako n pogrešljiv pripcmocek vsem raziskov lu?m arbvskcga gradiva mariborske mestne občine kakur tudi koristen
ripcmocek raziskovalcem preteklosti Slaven >ke lajerske in Še širše.
Mirosiav Novak
Zbornik Informática, Sistemi za arhiviranje dokumentov, njihovo ponovro uporabo .n discminacijo, 224 strani oziroma 3 mikrofisi, ;zdal in založil pripravljalni odbor posvetovanja DOK_SIS 92, Ljubljana i99'¿
Slovenske drušivo Informatika je po treb letih prekinitve srečanj slovenskih informatikov na seminarjih Informática v Novi Gorici ponovno obudilo to aktivnost pod novim imenom DOK_SIS in z razširjenim programom. Na po svetovanju od 20. do 22 maja 1992 v Portorožu je sodelovalo 29 avtorjev, ki so pripravili 27 prispevki v m so objavljeni na dveb medijih, v knjigi in n? mikroGsu.
Nenad Hodniki vič (Zagreb) je v prvem pridevku z naslovom L vod u elektronskn arhiviranje dnkumenata - Documeet Image Frn-;et¡ ing (DIP) (str. 9 16) opozori' na pereče probleme, ki so pov zani z varovanjem m hranjenjem arhivskega m dokumentarnega gr£: va predvsem na t.i. kratko obdobje ter nakazal nekatere rešitve v smeri uporabe elektronskih medijev-
Smeri razvoja sodobne informacijske tehnologije m prioik jvanja ameriškega tržišča na tem področju razgrinja Frank Lezaja (LSA) v pn -pevku z naslovom Dot um ¡nt imagiig processing. Market and tocbnology trends in the L.S. (str. 17-23).
Miroslav Ncvak (Miribor) v referatu Pngled na arhivsko tenrijn tn prnkso skozi prizmo sneobne informarijske tthnnlogije (str. 25-33) opoz^ijr1 na osnovna arhivske probkme pri upo iabi in hramenju produktov sodobne informacijske tehnologij: v arhivskih in^titudjah.
Marija M Uso m (Zagrjb) je v prispevku Mi-kr j furniran dokumentacij? - tc.tnnlog.ja bu-dučnnsti (str 55-41) predstavila tudi v artvih preizkuŠ n medij - mikrofilm v pov ,zavi z drugimi komponentami ji formacijske tehnologije kot uspesno rešitev izgradnjr. informacijskih sistemov.
Metka Rot (Ljubljana) je v prispevku Kodak - »Imngins Comnany«, Od mikrofilmske tc-bnnlngij^ k digitalni obdelavi dnkum.ntov (str. 42-4/) opo orlla na novi pris.op k arhivi rcnju dokumentov z ozirom na njihov življenjski