V Ljubljani, 12. novembra 1928,
r, o a /j g . h, O U -i O
Štev. 1
Poštnina pavšalirana.
Leto I.
..r'

PRIMORSKI GLAS
Izhaja 1., 11.in 21. v mesecu. Naročnina za SHS do 31. 12. 1928 Din 10‘—.	Uredništvo in upraVa: Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 7/II.
Dalje: celoletno Din 60* —, polletno Din 30' —, četrtletno Din 15’—.	Telefon štev. 20-01. ♦ Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 12.487.
Za inozemstvo Din 80'— letno.	Posamezna številka Din 2'—.
Naš
Ka j pa je tebe treba bilo? bo marsU kdo vprašal, ko bo videl nov list pred seboj. Ali jih nimamo še dovolj? Ni javs nost še preveč odvisna od njih, še vse preveč pod njihovim vplivom?
Lahko nam je odgovoriti. Naš Ust so rodile potrebe. Če ne bi od vseh sira* ni dobivali pozivov, rtaj se list že izdaja, ga ne bi klicali v življenje.
Kakšne potrebe so ga rodile? Pol milijona slovenskega in hrvatskega ljudi Stva živi v Primorju že deset let, živi, kakor ni živelo še nikdar. Bori se z naj* hujšo, s »sveto« fašistično reakcijo, z italijanskim imperializmom, ki je zmoi žen vsega. In koliko smo storili za to ljudstvo, ki se bori na življenje in smrt? Koliko smo pomagali njim, ki so kri naše krvi? Prišli smo že tako daleč, da slovenski listi niti vesti iz Primorja niso hoteli priobčiti, ker so se jim zdele pr e: ostre. Kakor da bi bile ječe, konfinacije in uboji manj ostri kot naše besede! PrU šli smo tako daleč, da bi morali molčati, ko bijejo naš rod, ko ga hočejo zločini sko poteptati v zemljo! Ne! Če molčijo vsi, emigranti ne moremo molčati. Povei dali bomo, da je krivica — krivica, imei novali bomo zločin s pravim imenom. To je naša dolžnost, ker smo pripadniki istega plemena, ker stojimo kot ljudje na strani tlačenega. V znamenju odpora se je rodil naš list, zato bo borben. KlU cal bo upor proti krivicam, ki jim do dai ne s še ni vstal maščevalec. Takšen list je potreben, drugačen nima pravice do življenja, dokler so vsa vprašanja sveta zgolj vprašanja moči.
Druga naloga lista je, da veže prei gnance z rodno zemljo. Grobna tišina leži danes nad Primorjem. Le včasi pade v to tišino udarec. Komaj pade, mora tudi že zamreti. V Primorju ni svoboden
list
tisk, ni svobodna beseda, v Primorju zadušijo vzdih, ki se rodi iz trpljenja. Koliko muk, koliko bridkosti so prestali naši ljudje in nikjer ni glasu o vsem tem! Mi vemo, da je treba govoriti, sicer bo šlo trpljenje v neskončnost. Vse, kari koli se zgodi med našimi brati, pa naj je veselo ali žalostno, vse bomo zabelei žili. Naj se vidi, kako se polni čaša trpi ljenjp!
Tretja naloga lista bo, slediti vsemu, kar je količkaj v zvezi z današnjim nei vzdržnim položajem slovanskega življa v Italiji. Beležili bomo vse pojave, boi diši v Italiji ali izven nje, predvsem goi spodarske in politične, ki morejo imeti vpliv na obstoječe razmere, na trajnost nasilnega režima m z njim združene usode naših rojakov v Ptimorju. Vedno večje sile izpodkopujejo krvavo stavbo fašizma. Polagoma zori proces, ki ga moi ramo poznati, da ne bomo nepripravi Ijeni, kadar bo bila ura odločitve. Vei liko vprašanje raste pred nami, večje, kakor si sami mislimo. Poznati to vprai šanje smo emigranti dolžni sebi in nai rodu, kajti v zgodovinskih trenutkih odi ločajo jasni, precizni vidiki.
Nočemo izgubljati besed.
Z zavestjo, da smo storili z ustanoi vitvijo lista krepak korak naprej v usot dah naše zemlje, izročamo to glasilo javnosti, predvsem emigrantom. Če je naš korak dober, bo list živel — če je zgrešen, bo propadel. Uverjeni smo, da bodo pregnanci vse storili za list. Jamči nam to ona pojeklenost v borbi, ki so jo pridobili na bojišču proti fašizmu, ona žilavost, požrtvovalnost, vsa ona bon bena svojstva, ki jih je razvil v nas težki položaj v Primorju.
Emigranti naprej, na delo, kliče nas dolžnost do tlačenih!
Rapallo
Rapallo pomen j a začetek naše ago* nije v Primorju. Dan, H je zapečatil poi litično usodo slovenskega in hrvatskega narolda v zasedenem ozemlju, je odločil tudi o njegovem kulturnem in gospodar; skem uničenju. Italijanski imperializem mora spraviti s sveta pričo, ki bi govo= rila, da je stopila Italija že preko sVojih naravnih etničnih mej, italijanski impe* rializem se mora zavarovati na tleh, ki so ključ v Italijo. Izvesti hoče svoj na* črt tako, da ugonobi vse, kar je slovan* skega v Primorju. Dobtodošla so mu vsa sredstva: udušiti hoče našo narodno za* vest, prepojiti našo deeo z italijanskim duhom, vse Primorje pa ubiti gospodar« sko ter ga spraviti v popolno odvisnost od italijanskega kapitalizma. Če bo to dosegel, bo povedala prihodnost
Nikakor pa ne izgulbljajimo izpred oči, da je to le prvo poglavje v njegovem načrtu. Zasedba Reke, Zadra, Lastovega in krčevite težnje, da bi dobil tal v Vsej Dalmaciji, dokazujejo ,da hoče Italija še dalje.
Italijanski kapital nima dovolj zem* lje in sirovin doma, zato hoče na Bal* kan.. Vsa fašistovska politika obkrože* vanja naše države v zadnjih letih je dru* gi del igre, ki jo je pričela Italija po zru« šenju nemškega navala na naš jug. Njen cilj je jasen: dobiti hoče gospodarsko premoč na Balkanu, da bi si ga končno podVrgla politično, to se pravi, da bi si ustvarila iz njega kolonijo, ki bi jo iz* rahljala po terorističnih metodah faši* zrna. To bi bil tretji del njenega progra« ma, tragedija narodov na Balkanu.
Rapallski dan, dan, ko je padlo Pri« mlorje, nas mora spominjati, da je bil storjen tedaj prvi korak, ki naj bi nam vsem prinesel sužnoSt. Slovenija ni le razkoisana, ampak jev nevarnosti, da bi postala plen italijanskega imperializma, kakor hitro bi se pričeli uresničevati blaz« ni načrti fašistične Italije. Zato je Ra* palio toliko usodnejši, če ne vidimo jas« no Vsega njegovega pomena. Zato je borba našega naroda v Primorju življen* skega pomena tudi za nas same. Imejte to pred očmi in storite Vse, da Primorje ne izkrvavi zapuščeno!
Ob desetletnici okupacije
Dočim sta praznovali Jugoslavija in ČehosloVaška pred nekoliko dnevi z ve* likhni 'svečanostmi radostno desetletni* co svoje svobode, praznuje naš narod v Italiji z boljo in solzami tužno deset* letnico svojega suženjstva. Tudi pred 'desetimi leti naš narod ni bil svoboden, toda proti današnjemu itaMjanskemu peklu mu je bila Avstrija pyavi paradiž. Le za trenutek mu je zasijala pred de* setimi leti zarja svobode in' nato ga je zopet objela temna noč, tako temina, ka* 'kor je le redkokdaj objemala kakšen narod.
Primorci!
Skoraj 50.000 nas je italijanski bar* barizem razgnal po širnem svetu in za* pustiti smo morali drago domovino in svojce.
»Primorski Glas« naš bo natančno obveščal o vsem, kar počenja ital. impe* rializem iz našim zasužnjenim narodom.
Ni eden Primorec ne bi smel .biti 'brez »Primorskega glasa«, ker je tudi cena tako nizka, da ga lahko Vsak na* roči.
Primorci! Slovenci in Hrvati!
Če res ljubite svojo domovino in naš zasužnjeni narod, naročite se vsi na »Primorski glas«.
»PrimOTski ^a's« bo izhajal začasno vsakih 10 dni, t. j. .1., 11. ,in 21. v mesecu.
NaroČndnJa znaša do 31. XII. 1928 10 Din. Celoletna naročnina 60 Din; pol* letna .naročnina 30 Din; četrtletna na* ročnina 10 Din. Posamezna štev. 2 Din.
»Primorski glas« bo strogo nestram karsko .glasilo, ki bo branilo interese slov. emigrantov in zasužnjenih bratov.
V prihodnji štev. bomo priložili po* ložbiioe ,$ prošnjo, da nam Vsak pošlje naročnino vsaji do Novega leta.
Kdor ne misli Usta naročiti — in takšnih upamo ne bo — prosimo, da nam ga vrne.
Prosimo pa tudi, da nam pošljete naslove naših slovanskih emigrantov, ki bi se naročili na list.
Upravništvo »Primorskega glasa«, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 7II.
V teh dneh poteka deiset let, odkar ko prišli v naše kraje s hinavsko-prijaz= nimi obrazi in beliani zastavami zmago« valni z juga. S sebojl so prinesli cele ko« še lepih obljub, o spoštovanju našega jezika, naših narodnih pravde in običa« jev. Te 'obljube (sita pozneje svečano po« trdila tudi kralj in rimski parlament. Ali kaj kmalu ise je izkazala in pokazala ona znana italijanska verolomnost. Čim so se enkrat počutili vame in gotove v na« ših krajih, pa so ,nam pričeli odjemati najprej drobtino za drobtino, potem košček za koščkom, naposled pa kar na debelo naše narodne dobrine, dokler nas niso popolnoma oropali.
Najiprej so napovedovali boj naše« mu jeziku. Postopoma so ga izgnali iz isodnih dvoran, iz javnih uradov in šol. Sedaj bi mn, nebogljencu že radi pr e« povedali, »da bi ise potepal brezpraven po ulici in se grel ter ogreval za doma« čim ognjiščem. Izganjajo ga že iz cer« kve, da ne ,bo mogel naš narod kmalu niti Očetu vtseh narodov tožiti v last« nem jeziku svojega gorja.
Za šolo so prišla na vrsto kulturna društva, ki so že od nekdaj; navajala na« šo šoli odraslo mladino k izobrazbi in napredku. Že od nekdaj je bila našem,u narodu zvesta spremljevalka v radosti lin uteha v žalosti naša narodna pesem, ki se je v »minulih srečnejših časih veselo razlegala po naših tihih vaseh. In sedaj, ko bi mu bila tako potrebna uteha v žalotsti, je morala utihniti pod bičem preganjalca. Radi nje se morajo žago« var jati liki .zločinci naši ljudje na zatož« nih klopeh italijanskih sodišč, a mnogi že ječijo radi nije po zaporih. .
Našemu narodu v Italiji je onemo« gočeno tudi sleherno družabno življenje, kajti kjer se zbere nekoliko naših ljudi, tam se že snuje v razgreti laški do«
mišljiji zarota proti državi. Zlato so pre« | predli vse naše kraje z gostim omrežjem vohunov SP denunciantov — od katerih so mnogi, žal, tudi naši ljudje — ki sle« dijo za Vsakim gibom in korakom naše« mu ljudstvu. Družabno življenje našega ljudstva je že tako zastrupljeno po; ne« štetih vohunih, da je treba prej previd« no pretehtati vsako besedo, predno se izreče v javni družbi. Da, celo tako da« leč smo prišli, da se celo pogrebi vršijo pod spremstvom celih oddelkov orožni« kovin policijskih agentov.
Pa ne samo v narodnem in kultur« nem ,temveč tudi v gospodarskem po« gledu je bilanca našega naroda ob deset« letnici njegovega suženjistva naravnost porazna. Iz .nekdaj cvetočih pokrajin, »katerim je bilo prej! 'izseljevanje tuja be« seda, se mora naše ljudstvo trumoma izseljevati. Kdor še vztraja doma, se mora v ipnogih slučajih boriti z največ« jim pomanjkanjem, »če ne naravnost z gladom. Tekom desetih »let So namreč znali zmagovalci s isvojiiPii davki, po« teštati in drugimi kulturnimi blagodat« mi naše kraje tako izžeti, da so» jih go« ispodarsko popolnoma' upropastili.
Navzlic vsem tem udarcem .naš na« rod v 'Italiji pa le ne kloni duha. Izmu« čili iso njegoVo telo, toda duha njegove« ga niso in ne bedo mogli ubiti in ne zlo« miti njegove vere v lepšo in svetlejšo bodočnost. Zato ne prolsi ob desetletnici svojega suženjstva hd svojih bratov v isVobodi niti .solza, niti visoko donečih fraz in protestov, temveč dejanske po« moči. Največjo pomoč pa mu izkažejo s tem, če se sami izkažejo vredne svoje svobode, ako utrdijo in okrepijo svojo svobodno državo, kajti ko bo naš narod v Italiji vedel, da stoji za njim velika, močna in združena Jugoslavija, tedaj se bo podeseterila, postoterila njegova ne* pokolebljiva vera v končno odrešenje.
Emigrantima tužne Istre
Braćo i sestre Istranke! Proslavismo desetogodišnjicu oslobođenja od krvnog našeg dušimana Habsburga s veseljem pa i s bolom u jsrcu, sa radošću tihom i nepotpunom, jelr nas na dnu srca peče ljuta rana naša, naša zasužnjena Istra, od davnine sirotica .tužna.
Sirotica, ali i zenica naša! Naša na« da i naše »milo čedo, koje »povijasmo i nosismo na grudima, dok nije proho« dalo i ra'zvilo ise u snažno biće a na po« nos sviju nas.
Ali taida doživesmo kruto iznena« đenje, neočekivan i pretežak udarac sudbine: mesto da to dete, najmanje i najmilije, padne na grudi svoje majke Jugoslavije, a to doleti u onom svetom trenutku iščekivanja nezasitni grabež« ljivac ,»s »preko mora pa to biće davi i pije mu krv.
Pa eto vam, braćo» Jug oslove ni, uz desetogodišnjicu »oslobođenja i deseto« godišnjica davljenja i morije našeg naj« jistijeg i za veličinu Jugoslavije naj za« netijeg elementa!
Eto vam, vlastodršci sadašnji i pro« šli, .bedne slike propadanja jednog dela našeg 'narodnog tela, posvetite svojoj kr« vi bar jednom svakog decenija časak »svog drag ocen og vremena, žrtvujte mu bar jedan atom srca i duha sada, prili« kom desetogodišnjioe ljute borbe za vlalst i prevlast u slobodnoj državi!
A mi, braćo Istrani, što »nas ima ovde, poidržavajlmo i Učvršćujlmo veze između sdbe i onog našeg zarobljenog naroda i budimo savest Jugoslavije, da ne zaboravi na sVoju svetu zadaću da zaštiti (svoj roid od potpune propasti, dok je na vreme.	P- S.
Organizacija jugoslovanskih emigrantov
Ne vemo, koliko naših ljudi je bilo v teku zadnjih desetih let pregnanih ali radi razmer prisiljenih zapustiti Primor« je, gotovi pa smo, da je že v Jugoslaviji preko 50.000 emigrantov iz Italije, ki pri« padajo vsem slojem in so raztreseni po vsej državi. V nekaterih krajih tvorijo pravcate kolonije. Tudi so lokalno zdru« ženi v majhne organizacije, večinoma kulturnega ali podpornega značaja, ven« dar — žal — doslej še niso imeli osred« nje organizacije, ki bi bila vsem skupno ognjišče.
V tekočem letu smo »skušali posta« viti temelje takšnemu udruženju, osno« vali smo organizacijo jugoslov. emigran« tov, Orj»em. Zastavili smo sicer dovolj pozno svoje delo, toda reči moramo., da je našlo odmev širom domovine. Kakor je bil začetek težak in je naletel na naj« raznovrstnejše predsodke, imamo sedaj že več močnih krajevnih skupin, še vež pa osrednje organiziranega članstva. Z drugo besedo: skupni interesi emigran« tov so dovolj močni, da zraste na njih krepka organizacijska stavba.
Emigrante iz Primorja druži borba za lastni obstoj, za gmotne in moralne pravice, predvsem pa usoda njih rodne zemlje, njih roj'akov, izročenih na milost in nemilolst »italijianskemu imperializmu.
Kaj se godi v Primorju, nam pričajo pribežniki, ki se zatekajo dan za dnem k nam brez sredstev;, brez pomoči, brez varstva. Gospodarski pritisk nanje je bil zadnje čase tako silen, da so morali za« pustiti zemljo, ki je prehranjala njih očete. Sistem izžemanja je dosegel svoj vrhunec; če »so hoteli rešiti golo življe« nje, so morali zapustiti svoje domove in iti za kruhom. Slovansko Primorje je postalo plen črnih jat, ki so sedle na na« še vasi ,in trge „na naša polja in gozdove.
Pomagati tem pribežnikom v prvi, največji sili, je naloga Orjema. Organi« izacija emigrantov je idanes še premlada in prešibka, da bi to vršila sistematično in kakor srčno želi. A če bo smisel za to našo sveto dolžnost narastel, se bodo dobila tudi sredstva za prvo pomoč pre« gnancem naše krvi. Ne pozabimo, da so to bojevniki, ki so stali do zadnjega na postojankah proti italijanskemu impe« rializmu, težečemu na Balkan.
Druga in poglavitna naloga Orjema je, da združi emigrante v boju proti vse« mu nezaslišanemu, kar se danes godi na našem telesu v Primorju. Kdor je pre« živel le nekaj časa v naši solnčni zemlji pod italijanskim gospodstvom, ve, da je kolonialni sistem, s kateriim danes vla« dajo najzavednejšemu delu našega na« roda, dosegel oblike barbarstva, ki so ga zagrešile kolonijske države v ozemljih izven Evrope pred dve sto, tri sto leti. Isto izkoriščanje, isto dušenje vsakršne svobode, isto nasilno iztrebljanje našega ljudstva! Naši rojaki medlijo v ječah in v koinfinacijskih taboriščih, padajo za« gonetne smrti na javnih cestah, krvavijo po izžetih, ustrahovanih vaseh go&podar« sko in telesno. O kakšnem kulturnem življenju ni več govora v slovanskem Primorju, vrvi iso nam pretisnile roke in grla. Srečen, kdor si je zavaroval »obstoj brez izdajstva in sramote!
Proti takšnim razmeram, ki jih ni poznalo slovensko in hrvatsko ljudstvo v Primorju niti v letih 1711. in 1714., v času uporov Kraglja, Muniha, Gradnika in mučeniških tovarišev, proti takšnim razmeram stopa Or jem v boj. Ta boj bomo propagirali z besedo, z organiza« cijo in — če bo treba — tudi z dejanjem. Vemo, da je borba proti sili mogoča le s silo, a »nismo mi krivi, če imamo svojo Irsko. Kdor jo je ustvaril, kdor vzdržuje v njej' razmere, ki bijejo v obraz vsaki civilizaciji, kdor ostaja gluh na vse kri« ke nevolje, trpljenja in srda, naj računa s posledicami. Emigranti nimajo do-slej skupne borbene črte, nimajo vodilne misli za enotno borbo. Orjem hoče to vprašanje izkristalizirati, hoče zbuditi in zbrati vse sile, ki bodo z intransjigenltnim oidporom sodelovale v boju proti ne« vzdržnosti sedanjih divjih razmer med našim ljudstvom v Italiji. V tej borbi imamo zaveznike v tlačenih ital. množi« cah samih, v duhu napredka, ki ga tudi najbolj krVava reakcija ne more popol« noma udušiti, in v veliki »zavesti, da se borimo za človečanske, za najprimitiv« ne j še pravice našega naroda, ki je danes do zemlje upognjen pod fašizmom. Pre« pričani smo», da je ni sile, ki bi mogla za vselej preprečiti vstajenje slovanske« ga Primorja k boljšemu, človeka dostoj« nemu življenju. Na našem ščitu je zma« ga v tej borbi!	I. S.
V teh dneh poteka deset let, odkar feo prišli v naše kraje s hinav:sko'prijaz; nimi obrazi in belimi zastavami zmago* valei z juga. S seiboij! .šo prinesli ,oele ko* še lepih obljub, o Spoštovanju našega jezika, naših narodnih pravic in običa* jev. Te obljube ista pozneje svečano po* trdila tudi kralj in rimski parlament. Ali kaj; kmalu se je izkazala in pokazala ona znana italijanska verolomnost. Čim so se enkrat počutili varne in gotove v na* ših krajih, pa šo ,nam pričeli od jemati najprej drobtino za drobtino, potem košček za koščkom, naposled pa kar na debelo naše narodne dobrine, dokler nas niisO popolnoma oropali.
Najprej so napovedovali boj naše* mu jeziku. Postopoma so ga izgnali iz isod'nih dvotan, iz javnih uradov in šol. Sedaj, bi mu, nebogljeneu že radi pre* povedali, .da bi se potepal brezpraven po ulici in se grel ter ogrevali za doma* čim ognjiščem. Izganjajo ga že iz cer* kve, da ne ,bo mogel naš narod kmalu niti Očetu vtseh narodov tožiti v last* nem jeziku svojega gorja.
Za šolo: so prišla na vrsto kulturna društva,, ki so že od nekdaj navajala na* šo šoli odraslo mladino k izobrazbi in napredku. Že od nekdaj je bila našemu naroldu zvesta spremljevalka v radosti lin uteha v , žalosti naša narodna pesem, ki se je v minulih srečnejših časih veselo ralzlegala po naših tihih valseh. In sedaj,, ko bi mu bila tako potrebna uteha v žalolsti, je morala utihniti pod ' bičem preganjalca. Radi nje se morajo žago* varjtati liki .zločinci naši ljudje na zatož* nih klopeh italijanskih sodišč, a mnogi že ječijo radi ulje po zaporih. _
Našemu narodu v Italiji je onemo* gočeno tudi sleherno družabno življenje, kajti kjer se zbere .nekoliko naših ljudi, tam se že snuje v razgreti laški do*
mišljiji zarota proti državi. Zato so pre* predli vise naše kraje z gostim omrežjem vohunov i’n denunoiantov — od katerih so mnogi, žal, tudi naši ljudje — ki sle* dijo za Vsakim gibom in korakom naše* mu ljudstvu. Družabno življenje našega ljudstva je že tako zastrupljeno poi ne* štetih vohunih, da je treba prej previd* no pretehtati vsako, besedo, predno se izreče v javni družbi. Da, celo tako da* leč smo prišli, da se celo pogrebi vrtijo pod spremstvom celih oddelkov orožni* kov in policijskih agentov.
Pa ne samo v narodnem in kultur* nem ,tem|več tudi v gospodarskem po* gledu je bilanca našega naroda ob deset* letnici njegovega suženjstva naravnost porazna. Iz .nekdaj cvletočih pokrajin, kaJterim je bilo prej! izseljevanjie tuja be* seda, se mora naše ljudstvo- trumoma izseljevati. Kdor še vztraja doma, se mora v trinogih slučajih boriti z največ* jim pomanjkanjem, če ne naravnost z gladom. Tekom desetih let so namreč znali zmagovalci s svojimi davki, po* teštati in drugimi kulturnimi blagodat* mi naše kraje tako izžeti, da so- jih go* ispodarsko popolnoma upropastili.
Navzlic vsem tem- udarcem naš na* rod v 'Italiji pa le ne kloni duha. Izum* čili iso njegovd telo, toda duha njegove* ga niso in ne bodo mogli ubiti in ne zlo* miti njegove vere v lepšo* in svetlejšo bodočnost. Zato ne pPolsi ob desetletnici svojega suženjstva Od svojih bratov v svobodi niti solza, niti visoko- donečih fraz in protestov, temveč dejanske po* moči. Največjo pomoč pa mu izkažejo s tem, če se sami izkažejo vredne svoje svo)bode, ako utrdijo in okrepijo svojo svobodno državo, kajti ko bo naš narod v Italiji vedel, da stoji za njim velika, močna in združena Jugoslavija, tedaj se bo podeseterila, postoterila njegova ne* pokolebljiva vera v končno odrešenje.
Emigrantima tužne Istre
Braćo i sestre Istranke! Proslavismo desetogodisrijicu oslobođenja od krvnog našeg đušmana Habsburga s veseljem pa i s bolom u srcu, sa radošću tihom i nepotpunom, jer nas na dnu srca peče ljuta rana naša, naša zasužnjena Istra, od davtnine sirotica .tužna.
Sirotica, ali i zenic-a naša! Naša na* da i naše milo čedo,, koje povijasmo i nolsismio na grudima, dok nije proho* dalo i ra'zvilo ise u snažno biće a nai po* nos sviju nas.
Ali tada doživesmo kruto iznena* đenje, neočekivan i pretežak udarac sudbine: mesto da to dete, najmanje i najmilije, padne na grUđi svoje majke Jugoslavije, a to doleti u onom; slvetom trenutku iščekivanja nezasitni grabež* ljivac s -preko miora pa to biće davi i pije mu krv.
Pa eto vam, braćo- Jugosloveni, uz desetogoidlšnjicu -oslobođenja i deseto* godišnjica davljenja i morije našeg naj* jistijeg i za veličinu Jugoslavije najza* Ueftijieg elementa!
Eto vam, vlastodršci sadašnji i pro* šli, .bedne slike propadanja jadnog dela našeg narodnog tela, posvetite svojoj kr* vi bar jednom svakog decenija časak svog dragoeenog vremena, žrtvujte mu bar jedan atom srca i duha sada, prili* kom desetogodišnjiice Ijrite borbe za vlast i prevlast u slobodnoj državi!
A mi, braćo Istrani, što -nas ima ovde, poidržavaijimo i učvršćujimo Veze između sebe i onog našeg zarobljenog naroda i budimo savest Jugoslavije, da ne zaboravi na svoju svetu zadaću da zaštiti (svoj *rold -oiđ potpune propasti, dok je na vrem-e.	P. S.
Organizacija jugoslovanskih emigrantov
Ne vemo, koliko naših ljudi je bilo v teku zadnjih desetih let pregnanih ali radi razmer prisiljenih zapustiti Primor* je, gotovi pa smo, da je že v Jugoslaviji preko 50.000 emigrantov iz Italije, ki pri* padajo vsem slojem in so raztreseni po vsej državi. V nekaterih krajih tvorijo pravcate kolonije. Tudi so lokalno zdru* ženi v majhne organizacije,, večinoma kulturnega ali podpornega značaja, ven* dar — žal — doslej- še niso imeli osred* nje organizacije, ki bi bila vsem skupno ognjišče.
V tekočem letu smo skušali posta* viti temelje takšnemu udruženju, osno* vali smo organizacijo jugoslov. emigran* tov, Or jem. Zastavili srnjo sicer dovolj pozno svoje delo, toda reči moramo,, da je našlo odmev širom domovine. Kakor je bil začetek težak in je naletel na naj* raznovrstnejše predsodke, imamo sedaj že več močnih krajevnih skupin, še več pa osrednje organiziranega članstva. Z drugo besedo: skupni interesi emigran* tov so dovolj močni, da zraste na njih krepka organizacijska stavba.
Emigrante iz Primorja druži borba za lastni obstoj, za gmotne in moralne pravice, predvsem pa usoda njih rodne zemlje, njih rojakov, izročenih na milost in nemilost italijianskemu imperializmu.
Kaj se godi v Primorju, nam pričajo pribežniki, ki se zatekajo dan za dnem k nam brez sredstev, brez pomoči, brez varstvu. Gospodarski pritisk nanje je bil zadnje čase tako silen, da so morali za* pustiti zemljo, ki je prehranjala njih očete. Sistem izžemanja je dosegel svoj vrhunec; če so hoteli rešiti golo življe* nje, so morali zapustiti svoje domove in iti za kruhom. Slovansko Primorje je postalo plen črnih jiat, ki so sedle na na* še vasi in trge „na naša polja in gozdove.
Pomagati tem pri-bežnikom v prvi, največji sili, je naloga Orjema. Organi* zacija emigrantov je Idanes še premlada in prešibka, da bi to vršila sistematično in kakor srčno želi. A če bo smisel za to našo sveto dolžnost naraste!, se bodo dobila tudi sredstva za prvo pomoč pre* gnancem naše krvi. Ne pozabimo, da so to bojevniki, ki so stali do zadnjega na postojankah proti italijanskemu impe* rializmu, težečemu na Balkan.
Druga in poglavitna naloga Orjema je, da združi emigrante v boju proti vse* mu nezaslišanemu, kar se danes godi na našem telesu v Primorju. Kdor je pre* živel le nekaj časa v naši solnčni zemlji pod italijanskim gospodstvom, ve, da je kolonialni sistem, s kate-rlim danes vlai* dajo najzavednejšemu delu našega na* roda,, dosegel oblike barbarstva, ki so ga zagrešile kolonijske države v ozemljih izven Evrope pred dve sto, tri sto leti. Isto izkoriščanje, isto dušenje vsakršne svobode, Isto nasilno iztrebljanji e našega ljudstva! Naši rojaki medlijo v ječah In v ko-nfinacijskih taboriščih, padajo za* gonetne smrti na javnih cestah, krvavijo po izžetih, ustrahovanih vaseh gospodar* sko in telesno. O kakšnem kulturnem življenju ni več govora v slovanskem Primorju, vrvi* So nam pretisnile roke in grla. Srečen, kdor si je zavaroval obstoj brez izdajstva in sramote!
Proti takšnim razmeram, ki jih ni poznalo slovensko in hrvatsko ljudstvo v Primorju niti v letih 1711. in 1714., v časiu uporov Kraglja, Muniha, Gradnika in mučeniških tovarišev, proti takšnim razmeram stopa Or jem v boj. Ta boj bomo propagirali z besedo, z organiza* cijo lin — če ho treba —■ tudi z dejanjem. Vemo, da je borba proti sili mogoča le s silo, a -nismo mi krivi, če imamo svojo Irsko. Kdor jo je ustvaril, kdor vzdržuje v njej) razmere, ki bijejo v -obraz vsaki civilizaciji, kdor ostaja gluh na Vse kri* ke nevolje, trpljenja in srda, naj računa s posledicami. Emigranti nimajo doslej skupine borbene črte, nimaj*o vodilne misli za enotno borbo. Orjem hoče to vprašanje izkristalizirati, hoče zbuditi in zbrati vse sile, ki bodo z intransigentnim odporom sodelovale v boju proti ne* Vzdržnosti sedanjih divjih razmer med našim ljudstvom v Italiji. V tej borbi imamo zaveznike v tlačenih ital. množi* cah samih, v duhu napredka, ki ga tudi najbolj krVava reakcija ne more p opol* noma udušiti, in v veliki zavesti, da se borimo za človečanske, za najprimitiv* nejše pravice našega naroda, ki je danes do zemlje upognjen pod fašizmom. Pre* pričani smo-,, da je ni sile, ki bi mogla za vselej preprečiti vstajenje slovanske* ga Primorja k boljšemu, človeka do stoj* nemu življenju. Na našem ščitu je zrna* ga v tej borbi!	I. S.
Istra kliče .
Pod tem naslovom je izdal č. gosp. Jakob Soklič spomine istrskega duhov* nika, svoje spomine, ki obsegajo kakšnih deset let življenja v Primorju pod itali* jansko oblastjo. Spomini so tako zajem* Ijivi, da sem prebral knjižico v enem dušku. Nič čudnega. Berite naskok fa* šistov na župnišče v Dragi, pa boste ra* zumeli, zakaj ima knjiga mnogo zajem* Ijivega posebno za onega, ki je sam sku* sil razmere pod fašizmom. Ali pa slučaj iz Kršane! Ker je'mladi duhovnik pridi* gal v hrvaščini, so ga Lahi .zasovražili. Neko noč so ga — bilo je okoli polnoči — klicali k neki bolnici, češ da je v zad* njih zdihljajih in da želi prejeti sv. olje. Mladi duhovnik je odšel. Spremljali sta ga mati in sestra. Mladenič, ki je klical duhovnika, je kmalu izginil, zaslišal se je žvižg in osupli duhovnik je zagledal pred seboj avtomobil. ,Gruča ljudi skoči z avtomobila in se s krikom vrže na duhovnika. Pod udard se duhovnik zgru* di na tla, kri ga je zalila po vsem obrazu. Mati in sestra sta kričali in jokali in le njima ,se mora zahvaliti napadeni, da je ostal pri življenju. Če bi ne bilo teh dveh prič, bi divjaki gotovo umorili mladega duhovnika.
Popis takšnih in sličnih dogodkov poživi knjigo, ki ima sicer polno intere* santnih doživljajev. Le škoda, da ni pisec zajel snovi še od druge strani. Vzporedno s cerkvenim, kulturnim in političnim življenjem je šlo prav poseb* no gospodarsko življenje. O tem pisec ne omenja ničesar. Tako nam često iz* ginejo vzroki mnogih dogodkov, ki so dejansko posledice gospodarskih mo* mentov. Razni gospodje — fašistoVski veljaki, ki jih omenja tudi g. Soklič — niso nič več in nič manj nego klativitezi, ki so prišli kot nemaniči med naše ljud* stvo ter so z raznimi sleparijami oboga* teli. Krili so se pri tem s svojim — faši* 'stičnim prepričanjem. To jim je dalo prosto roko pri Vseh poneverbah javne* ga denarja, pri vseh nasiljih nad zasebno la'stnino, pri vseh terorističnih dejanjih, pri vseh ropih, s katerim so se priko* pali do znatnega imetja. Liktorski znak, mesto v fašistoVski sekciji in strahova* nje in zlostavljanje brezpravnega slo* venskega učitelja, duhovnika, uradnika, to je bila klativitezu izkaznica, da je smel — v imenu Italije, kakor je izjav* Ijal — počenjati nekaznivo stvari, ki bi v pravni državi 'stale desetletja težke ječe.	J. P.
j• Iz naših krajev j;»;j
Bilje.
Ker je letos v šolah prepovedan pouk verouka v slovenščini, je 'uvedel biljenski kurat pouk verouka v cerkvi in je v to svrho izbral ure, ob katerih je šolska mla* dima prosta. Pa kaj se je zgodilo?! Goriški učiteljici Marega in Marghetich (kdaj pa si bo prekrstila priimek?) sta takoj spreme* nili svoj urnik ter določili za svoj pouk prav iste ure, Iki lsi jih je izbral g. kurat. Kakšno bo odlikovanje za ta junaški čin?
Dol. Tribuša.
Učitelj Josip Toroš, nekdanji dobro* voljec v srbskem dobrovoljskem zboru v Odesi, je prišel že tako daleč, da celo svoje ime zatajuje. Lani je poučeval na meščan* ski šoli v Idriji, a letos je bil, najbrže »za svoje zasluge«, premeščen v Dol. Tribušo. Očividno se tudi Italijanom gabi njegovo počenjanje.
Kakor pripovedujejo v Idriji, je Toroš posodil lani didaktičnemu ravnatelju v Idriji, Martelliju, slov.dtal. slovar, v kate* rem je bil podpisan kot »Toros«. Ker se je najbrže ravnatelju samemu zdelo njegovo postopanje skrajna nizkotno, mu je sam postavil strešico nad s. Toroš pa se je stra* hovito znesel nad dijaki, misleč, da so mu oni postavili ono nezaželjeno kljukico.
Dol pri Opatjem selu.
V Dolu pri Opatjem selu učiteljuje do* mačinka Vera Ferlatova. Njena vnema, da se prikupi italijanski šolski oblasti, je tako velika, da prepoveduje otrokom celo doma govoriti in čitati v svojem in njihovem ma* terinem jeziku. Ker ni bil nekega dne ob začetku pouka šolski razred še odklenjen, je poslala Ferlatova enega izmed otrok, da naj gre po ključ k šolskemu slugi. Pri tem jo zažugala otroku, da ne sme sluge nika* kor vprašati slovensko, ampak da mora reči »Prego la chiave«. Seveda so ljudje kar zi* jali od presenečenja, da jih domač otrok nagovarja v tujem jeziku in so celo mislili, da se je otroku zbledlo. Naposled pa so ugotovili, da se ni zbledlo otroku, ampak učiteljici.
Dvojezični lepaki.
Marsikdo se bo čudil vesti, da so v Ita* liji še vedno dovoljeni slovenski in celo sa* moslovenski lepaki. So to lepaki, v katerih pozivajo razni agenti slovensko prebival* stvo, da naj se pridno izseljuje v Argenti* nijo, dočim je italijanskemu prebivalstvu izseljevanje strogo zabranjeno.
Gorica.
Dne 29. avgusta je bilo zopet zaprtih približno dvanajst osumljencev radi umora ovaduha Kogoja v Gosposki ulici. Ti so bili tako srečni, da so jih izpustili, dočim so bili ostali pridržani v zaporu. V Gorico je prišel namreč preiskovalni sodnik poseb* nega tribunala v Rimu, ki vodi nadaljnjo preiskavo. V dneh od 14,—21. oktobra so bile zaslišane številne priče, na katere se sklicujejo v svoji obrambi osumljenci. Pa kaj bo vse to pomagalo, ko pa vemo, kako se vodijo sedaj v Italiji, zlasti pa pred po* sebnim trinoškim tribunalom, nešteti pro* cesi?!
Gorica.
Meščanske in še mekatere druge šole v Gorici so izdale okrožnico, v kateri pre* povedujejo šolski mladini govoriti sloven* sko med odmori in na cesti. Podobna lokrož* niča je bila izdana tudi na tolminski gim* naziji ter v moškem in žensikem konviktu, ki štejeta približno 90 gojencev in gojenk.
Grahovo.
Grabovski podeštat Vittorio Graziani, bivši podeštat v Renčah, je nabavil klopi za grahovsko šolo v Milanu. Prevoz in pa ležarina teh klopi sta stala več nego bi stale klopi doma.
Električno podjetje v Podmelcu je na* pravilo v Grahovo električno napeljavo brez vsakega potrebnega dovoljenja. Ko pa je hotel to uapeljati domačin, so mu na* sprotovali iz vsemi sredstvi.
G. podeštat si je takoj ob namestitvi priskrbel nove uradno prostore in uvedel nove davke. Hotel je zidati balillovski dom, v katerem bi bile vse fašistovske ustanove. Treba pa je dobiti 100.000 L posojila.
Za 'balillo se posebno trudi učitelj Moč* nik. Ne govori slovensko in otroke vzgaja v fašistovskem duhu. Koncem lanskega šol*
skega leta se mu je podeštat javno zahvalil za delo, češ da je več storil iza fašizem, ka* kor je bilo treba.
Hum pri Kojskem.
Začetkom oktobra je pobegnil iz Huma pri Kojskem, da se reši pred preganjanjem fašistov, dober društveni delavec, Jože Šte* kar. Sedaj pa orožniki neprestano nadle* gujejo njegovo ženo. Dne 5. oktobra so tako divjaško razgrajali ob 2. ponoči okrog njegove hiše, da sta Štekarjeva otroka (eden ima 3 leta, drugi pa šele pol leta) zbolela od strahu. Znani učitelj Zgonik je nahrulil Štekarjevo ženo, ko jo je srečal na cesti, s psovko: »Ecco la moglie di quello slavac* cio«. S tem junaštvom se je očividno hotel še bolj prikupiti fašistom, s katerimi je bil v družbi.
Idrija.
V Idriji je bil brez slehernega vzroka zaprt visokošolec Slavoljub Ferjančič. Po petih urah zapora je bil zopet izpuščen. Orožniški poročnik je zagrozil dijakom, da jih bo dal vse iziapr.eti, če jih dobi po več nego pet skupaj.
7‘ Istra.
Kako strašen je letos položaj v Istri, naj povejo sledeča dejstva: »Prašiče krmi* mo s suhim, prekuhanim listjem; za govejo živino je nekoliko bolje, iker ima po zad* njem dežju vsaj nekoliko paše; mi p,a jemo enkrat na dan polento ali makarone, katere kupujemo v trgovini na upanje. V vseh na* šib hišah je glad nepoklican gost.«
Tako pišejo iz zgornje Istre, v spodnji Istri pa je baje še mnogo hujše. »Pa še vse to bi se potrpelo,« zaključuje dopis, »če bi le malo svobode bilo« ter prosi, da bi bratje pod svobodnim solncem nikdar in nikoli ne pozabili na Istro in njeno brezmejno trp* ljenje.
Kojsko.
Kako daleč sega propalost nekaterih naših ljudi, nam poleg drugega dokazuje tudi naravnost neverjetno (obnašanje uöi* telja Zgonika. Ta nekdaj slovenski učitelj je zapovedal otrokom v Kojskem, da ne smejo niti doma govoriti in čitati sloven* sko. Če zamudi slovenski otrok šolski pouk samo en dan, mora plačati 20 lir Icaizni. Za dvodnevno zamudo pa že mora plačati 40 lir, za tridnevno 60 lir itd.
Odpuščanje slovenskih občinskih uradnikov.
V drugi polovici septembra so pričeli kulturonosci s sistematičnim odpuščanjem občinskih uradnikov, ki so poleg našega nesrečnega učiteljstva morda največji mu* čeniki. Od njih so namreč pred leti zahte* vali, da položijo poseben tajniški izpit. Da to naredijo, so naši tajniki žrtvovali velike vsote denarja in potrosili ogromno energije, ker so morali posečati posebne trimesečne pripravljalne tečaje. Ko so vse to naredili, so si lahko upravičeno mislili, da bodo se* daj gotovi svojega kruha. Toda zmotili so se, kajti podobne račune lahko delaš v kul* turnih in pravnih državah, a ne v današnji Italiji, kjer zadostuje, da nisi fašist ali da si Slovenec, pa te kar vržejo na cesto. Da je to odpuščanje sistematično, se vidi že iz tega, ker odpuščajo tudi takšne občinske uradnike, ki so bili radi svoje vestnosti in marljivosti ,nadvse priljubljeni pri svojih predstojnikih — podeštatih in občinskih komisarjih.
V Mirnu pri Gorici je bilo odpuščenih vseh šest občinskih uslužbencev. Za občin* skega obhodnika je bil sprejet neki Italijan iz Južne Italije. Edino poljski čuvaj je še Slovenec. Na Dobrovem sta bila odpuščena občinski tajnik Viljem Sfiligoj in bivši me*
Istra kliče .
Pod tem naslovom je izdal č. gosp. Jakob Soklič spomine istrskega duhov* nika, svoje spomine, ki obsegajo kakšnih deset let življenja v Primorj!u pod itali* jamsko oblastjo. Spomini SO' tako zajem* Ijivi, da sem prebral knjižico v enem dušku. Nič čudnega. Berite naskok fa* šistov na župnišče v Dragi, pa bo*ste ra* zumeli, zakaj ima knjiga mnogo zajem* Ijivega posebno za onega, ki je sam sku* sil razmere pod fašizmom. Ali pa ^slučaj iz Kršame! Ker je'mladi duhovnik pridi* gal v hrvaščini, so ga Lahi .zasovražili. Neko noč so ga — bilo je okoli polnoči — klicali k neki bolnici, češ da je v zad* njih zdihljajih in da želi prejeti sv. olje. Mladi duhovnik je odšel. Spremljali sta ga mati in sestra. ;Mladenič, ki je klical ■duhovnika, je kmalu izginil, zaslišal se je žvižg in osupli duhovnik je zagledal pred seboj avtomobil. ,Gruča ljudi skoči z avtomobila in se s krikom vrže na duhovnika. Pod udarci se duhovnik zgru* di na tla, kri ga je zalila po vsem obrazu. Mati in sestra sta kričali in jokali in le njima se mora zahvaliti napadeni, da je Ostal ,pri življenju. Če bi ne bilo teh dveh prič, bi divjaki gotovo umorili mladega duhovnika.
Popis takšnih in sličnih dogodkov poživi knjigo, ki ima sicer polno intere* santniih dolživljajlev. Le škoda, da ni pisec zajel snovi še od druge strani. Vzporedno s cerkvenim, kulturnim in političnim življenjem je šlo prav poseb* no gospodarsko življenje. O tem pisec ne omenja ničesar. Tako nam često iz* ginejo vzroki mnogih dogodkov, ki so dejansko posledice gospodarskih mo* mentov. Razni gospodje — fašistoVski veljaki, ki jih omenja tudi g. Soklič — niso nič več in nič manj nego klativitezi, ki so prišli kot nemaniči med naše ljud* stvo ter so z raznimi 'sleparijami oboga* teli. Krili so se pri tem s svojim — faši* 'stičnim prepričanjem. To jim je dalo prosto roko pri vseh poneverbah javne* ga denarja, pri vseh nasiljih nad zasebno la'stnino, pri vseh terorističnih dejanjih, pri vseh ropih, s katerim so 'se priko* pali do znatnega imetja. Liktorski znak, mesto v fašistoVski sekciji in strahova* nje in zlostavljanje brezpravnega slo* venskega učitelja, duhovnika, uradnika, to jte bila klativitezu izkaznica, da je smel — v imenu Italije, kakor je izjav* Ijal — počenjati nekaznivo stvari, ki bi v pravni državi 'stale desetletja težke ječe.	J. P.
• •••	J***
j >•; j Iz naših krajev \<> \ ••••	••••
Bilje.
Ker je letos v šolah prepovedan pouk verouka v slovenščini, je 'uvedel biljenski kurat pouk verouka v cerkvi in je v to svrho izbral ure, ob katerih je šolska mla* dina prosta. Pa kaj se je zgodilo?! Goriški učiteljici Marega in Marghetich (kdaj pa st bo prekrstila priimek?) sta takoj spreme* nili svoj urnik ter določili za svoj pouk prav iste ure, Iki isi jih je izbral g. kurat. Kakšno bo odlikovanje za ta junaški čin?
Dol. Tribuša.
Učitelj Josip Toroš, nekdanji dobro* voljec v srbskem dobrovoljskem zboru v Odesi, je prišel že tako daleč, da celo svoje ime zatajuje. Lani je poučeval na meščan* ski šoli v Idriji, a letos je bil, najbrže »za svoje zasluge«, premeščen v Dol. Tribušo. Očividno se tudi Italijanom gabi njegovo počenjanje.
Kakor pripovedujejo v Idriji, je Toroš posodil lani didaktičnemu ravnatelju v Idriji, Martelliju, slov.*ital. slovar, v kate* rem je bil podpisan kot »Toros«. Ker se je najbrže ravnatelju samemu zdelo njegovo postopanje skrajnoi nizkotno, mu je sam postavil strešico nad s. Toroš pa se je stra* hovito znesel nad dijaki, misleč, da so mu oni postavili ono nezaželjeno1 kljukico.
Dol pri Opatjem selu.
V Dolu pri Opatjem selu učiteljuje do* mačinka Vera Ferlatova. Njena vnema, da se prikupi italijanski šolski oblasti, je tako velika, da prepoveduje otrokom celo doma govoriti in citati v svojem in njihovem ma* terinem jeziku. Ker ni bil nekega dne ob začetku pouka šolski razred še odklenjen, je poslala Ferlatova enega iizmed otrok, da naj gre po ključ k šolskemu slugi. Pri tem je zažugala otroku, da ne sme sluge nika* kor vprašati slovensko, ampak da mora reči »prego la chiave«. Seveda so ljudje kar zi* jali od presenečenja, da jih domač otrok nagovarja v tujem jeziku in so celo mislili, da se je otroku zbledlo. Naposled pa so ugotovili, da se ni zbledlo otroku, ampak učiteljici.
Dvojezični lepaki.
Marsikdo se bo čudil vesti, da so v Ita* liji še vedno dovoljeni slovenski in celo sa* moslovenski lepaki. So to lepaki, v katerih pozivajo razni agenti slovensko prebival* stvo, da naj se pridno izseljuje v Argenti* nijo, dočim je italijanskemu prebivalstvu izseljevanje strogo zabranjeno.
Gorica.
Dne 29. avgusta je bilo zopet zaprtih približno dvanajst osumljencev radi umora ovaduha Kogoja v Gosposki ulici. Ti so bili tako srečni, da so jih izpustili, dočim so bili ostali, pridržani v zaporu. V Gorico je prišel namreč preiskovalni sodnik poseb* nega tribunala v Rimu, ki vodi nadaljnjo preiskavo. V dneh od 14.—21. oktobra so bile zaslišane številne priče, na katere se sklicujejo v svoji obrambi osumljenci. Pa kaj bo vse to' pomagalo, ko pa vemo, kako se vodijo sedaj v Italiji, zlasti pa pred po* sebnim trimoškim tribunalom, nešteti pro* cesi?!
Gorica.
Meščanske in še nekatere druge šole v Gorici so izdale okrožnico, v kateri pre* povedujejo šolski mladini govoriti sloven* sko med odmori in na cesti. iPodobna lokrož* niča je bila izdana tudi na tolminski gim* naziji ter v moškem in ženskem konviktu, ki štejeta približno 90 gojencev in gojenk.
Grahovo.
Grabovski podeštat Vittorio Graziani, bivši podeštat v Renčah, je nabavil 'klopi za grahovsko šolo v Milanu. Prevoz in pa ležarina teh klopi sta stala več nego bi stale klopi doma.
Električno podjetje v Podmelcu je na* pravilo v Grahovo električno napeljavo brez vsakega potrebnega dovoljenja. Ko pa je hotel to napeljati domačin, so mu na* sprotovali iz vsemi sredstvi.
G. podeštat si je takoj ob namestitvi priskrbel nove uradne prostore in uvedel nove davke. Hotel je zidati balillovski dom, v katerem bi bile vse fašistovske ustanove. Treba pa je dobiti 100.000 L posojila.
Za 'balillo se posebno trudi učitelj Moč* nik. Ne govori slovensko in otroke vzgaja v fašistovskem duhu. Koncem lanskega šol*
skega leta se mu je podeštat javno zahvalil za delo, češ da je več storil iza fašizem, ka* kor je bilo treba.
Hum pri Kojskem.
Začetkom oktobra je pobegnil iz Huma pri Kojskem, da se reši pred preganjanjem fašistov, dober društveni delavec, Jože Šte* kar. Sedaj pa orožniki neprestano nadle* gujejo njegovo ženo. Dne 5. oktobra so tako divjaško razgrajali ob 2. ponoči okrog njegove hiše, da sta Štekarjeva otroka (eden ima 3 leta, drugi pa šele pol leta) zbolela od strahu. Znani učitelj Zgonik je nahrulil Štekarjeva ženo, ko jo je srečal na cesti, s psovko: »Ecco la mogli e di quello slavac* cio«. S tem junaštvom se je očividno hotel še bolj prikupiti fašistom, s katerimi je bil v družbi.
Idrija.
V	Idriji je bil brez slehernega vzroka zaprt visokošolec Slavoljub Ferjančič. Po petih urah zapora je bil zopet izpuščen. Orožniški poročnik ^e zagrozil dijakom, da jih bo dal vse iziapreti, če jih doki po več nego pet skupaj.
'	Istra.
Kako strašen je letos položaj v Istri, naj povejo sledeča dejstva: »Prašiče krmi* mo s suhim, prekuhanim listjem; za govejo živino je nekoliko kolje, 'ker ima po zad* njem dežju vsaj nekoliko paše; mi p,a jemo enkrat na dan polento ali makarone, katere kupujemo v trgovini na upanje. V vseh na* šib hišah je glad nepoklican gost.«
Tako pišejo iz zgornje Istre, v spodnji Istri pa jo baje še mnogo hujše. »Pa še vse to bi se potrpelo,« zaključuje dopis, »če bi le malo svobode bilo« ter prosi, da bi bratje pod svobodnim solncem nikdar in nikoli ne pozabili na Istro in njeno brezmejno trp* ljenje.
Kojsko.
Kako daleč sega propalost nekaterih naših ljudi, nam poleg drugega dokazujie tudi naravnost neverjetno obnašanje uöi* telja Zgonika. Ta nekdaj slovenski učitelj je zapovedal otrokom v Kojskem, da ne smejo niti doma govoriti in čitati sloven* sko. Če zamudi slovenski otrok šolski pouk samo en dan, mora plačati 20 lir kaizni. Za dvodnevno zamudo pa že mora plačati 40 lir, za tridnevna 60 lir itd.
Odpuščanje slovenskih občinskih uradnikov.
V	drugi polovici septembra so pričeli kulturonosci s sistematičnim odpuščanjem občinskih uradnikov, ki so poleg našega nesrečnega učiteljstva morda največji mu* čeniki. Od njih so namreč pred leti zahte* vali, da položijo poseben tajniški izpit. Da to naredijo, so naši tajniki žrtvovali velike vsote denarja in potrosili ogromno energije, ker so morali posečati posebne trimesečne pripravljalne tečaje. Ko so vse to naredili, so si lahko' upravičeno mislili, da bodo se* daj gotovi svojega kruha. Toda zmotili so se, kajti podobne račune lahko delaš v kul* turnih in pravnih državah, a ne v današnji Italiji, kjer zadostuje, da nisi fašist ali da si Slovenec, pa te kar vržejo na cesto. Da j« to odpuščanje sistematično, se vidi že iz tega, ker odpuščajo tudi takšne občinske uradnike, ki so bili radi svoje vestnosti in marljivosti ,nadvse priljubljeni pri svojih predstojnikih — podeštatih in občinskih komisarjih.
V	Mirnu pri Gorici je bilo odpuščenih vseh šest občinskih uslužbencev. Za občin* skega obhodnika je bil sprejet neki Italijan iz Južne Italije. Edino poljski čuvaj je še Slovenec. Na Dobrovem sta bila odpuščena občinski tajnik' Viljem Sfiligoj in bivši me*
danski tajnik Polenčič. V Kobaridu je bilo odpuščenih sedem občinskih uslužbencev, med katerimi je oče s sedmimi otroki. Ostali občinski uslužbenci na našem oizenu lju čakajo, nekateri s trepetom, drugi z re* * signacijo, kdaj pride tudi ina njih vrsta.
Ni dovolj, da je fašizem upropastil naše občine z večinoma nesposobnimi ita* lijanskimi podeštati. Propast naših občin naj dovršijo še italijanski občinski tajniki in uslužbenci.
Števerjan.
Dne 6. oktobra je zaprla policija go< stilno Koršič v Števerjanu za 4 mesece, ker je bil v njej aretiran neki Hlede, ki je osumljen soudeležbe pri umoru Kogoja. Ker sta oba Koršiča, oče Alojzij in sin Alfonz fašista, sta dosegla na kvesturi, da je bila odredba preklicana. Kavarna »Gonu mercio« v Gorici, v kateri so se zbirali Slo* venci in ki je 'bila zaprta fe istega razloga, pa je še vednoi zaprta.
Prem.
Italijanski (učitelji Gandolfo Zaffarano je pred dnevi v šoli na Premu pretepel in težko poškodoval lOdetnega učenca, ki je že od rojstva mrtvouden na levi polovici života. Zakaj? Ker je deček prigovarjal svojim sošolcem, da naj vedno in brez strahu izpovedujejo, da so Slovenci.
Vogrsko.
Žalostno znani učitelj in poročnik mi* lice Makovec je otvoril letošnje šolsko' leto na Vogrskem z ukazom, da se morajo otroci vpisati v »balillo«. Staršem in otro* kom grozi z orožniki, višjimi davki, ovad* bami radi protidržavne mržnje itd.
Drobne vesti
Boršt. V noči 22.—23. oktobra je nastal ogenj pri posestniku Matiji černeka. Po*
, gorel je hlev s tremi kravami, prostor za voz, orodje in senik. Gasilci so pravočasno še odvrnili ogenj od hiše. Škode je 25.000 lir. Kako je ogenj nastal, nihče ne ve.
Dörnberg. Umrla je žena dolgoletnega župana Frančiška Berce po težki bolezni. Vzgojila je tri sinove učitelje, ki so danes po svetu in niso mogli niti k pogrebu.
Gorica. 31. oktobra je umrla ga. Marija Sardoč, mati Lojzeta in dr. Dorčeta, ki je bil pred mesecem interniran na divje otoke. Ni mu bilo dano, da bi se poslovil od svoje matere, katero je strla silna žalost.
Gor. Vipava. V Podragi smo dobili no* vega župnika, g. Fr. Premrla. — Na Slapu se je poročila gdč. Ivanka Malik z g. Loj* zetom Furlanom iz Podrage. — V Planini je umrl največji posestnik, g. Jožef Marc. Zadela ga je kap.
Idrija. Poročil se je gostilničar in po* sestnik g. Milan Štravs iz gdč. Miciko Smu* kovo, posestnikovo hčerko. — Otvorili so istočasno nov hotel »Hotel d’ Idria«. — Pred kratkim se je poročil tudi g. Ladislav Kos, uradnik z gdč. Vikico Brusovo iz Sp. Idrije. — Po treh letih so gasilni dom ven* dar dozidali in v nedeljo 28. pr. meseca je bila otvoritev in blagoslovitev. Bila je zo* pet velika parada. V domu stanujejo sami Italijani, ki kurijo in kuhajo po italijanski navadi, saj dimnikov in« štedilnikov )dom nima.
Ilirska Bistrica. Predzadnjo nedeljo sta se poročila gdč. Nada Žnideršič, hčerka veleindustrijalca in čebelarja Žnideršiča iz Ilirske Bistrice, in dr. Ferdo Kozak,, prof. iz Ljubljane.
Knežak. Smrt je začela v naši vasi pre* cej kositi. Pred kratkim je umrla mlada gospodinja Matilda Bavec za pljučnico in zapustila 4 nepreskrbljene otroke. Pri po*
grebu so ji pevci zapeli nekoliko žalostink. Na Baču pa sta umrla Frančiška Fatur in Janez Urbančič, kateremu so se v Trstu splašili konji, ga potegnili podse im ga po* hodili, tako da je v bolnici podlegel.
Sežana. Po dolgi bolezni je preminula ga. Frančiška Štolfa, žena lesnega trgovca L Štolfa iz Sežane.
Slavičje pod Nanosom. Živimo kakor v vsakem drugem kraju. Velike brezposel* nosti ne poznamo, ker je veliko domačinov zaposlenih pri žagi z mlinom. — Cerkev smo zadnji čas popravili in poslikali. Letina je bila precej dobra, vendar ne najboljša, zato se bo tudi pridelek kmalu porabil. Pred kratkim se je vršil nabor, pri katerem so potrdili vse kar le more hoditi.
Škedenj. Pretekli mesec je umrla gospa Amalija Pipanova, soproga znanega pismo* noše v pokoju, g. Pipana.
Sv. Lucija. Pred kratkim se je vršil mi* sijon, pri katerem je bilo poskrbljeno tudi za Italijane. Vršilo se je nekoliko' govorov tudi zanje.
Vipolže. Naša vas se prazni, vse sili v svet, posebno v Ameriko. V nekoliko letih jih je odšlo že nad 30. Nič ne pomagajo prošnje, dopisi itd., želodec zahteva svoje.
\
Našim mučenikom
BBRCETU, ŠTRANCARJU, TUŠAR* JU, KERŠEVANU, BAJCU
iti drugim, ki so pa'dlti na braniku zasuž* njene dom'ovine, pod zavratnim sunkom naljibolj sramotne, barbarske, cinične in strahopetne reakcije naših .dni, reakedje proti pravici! in človečanstvu:
Mi vas ne pozabimo!
Vi ste ka,pljie krvi, ki curlja iz od* prte rane našega narodnega telesa!
Vi 'ste znamenje notranje vrednote in odpornoisti našega 'naroda!
Vi ste znamenje, da polje v ran j e* nem udu našega naroda neizčrpna, boga* ta, zdrava preobilica življenskega soka!
Samo narodi z izsušenim vrelcem življenja ne dajejo iz svojih ran krvi.
Toda narodi z Vašim znamenjem niso izsušeni in bodo živeli.
Narodi, ki so pripravljeni za svoje življenje žrtvovati tudi del svoje krvi, so življenja vredni in sposobni.
• • • • • • •
*	V
•	• • •
• • • •
• • • •
Dopisi
•#••••••••••••••••••
• • • • • • • •
••••••••••••#••••••••••••••••••••••••••••••
• • • • ••••••
Črni vrh nad Idrijo.
Izseljevanje v Ameriko je pri nas pre* oej obsežno. Selijo se po večini samo kmet* siki fantje. Pred nedavnim so Italijani ti* skali in porazdelili samoslovenske letake, ki vabijo ljudi k izseljevanju. Potne liste nam izstavijo v 14 dneh, dočim je za drugega treba čakati mesec dni ali pa ga sploh ne dobiš.
Klic iz Istre.
Iz Istre smo prejeli sledeči obupni klic na pomoč:	»Težka preizkušnja izmučene
Istre menda še ni končana. Ni bilo dovolj, da smo izgubili svoj materini jezik v šoli, ni bilo dovolj, da so nam bili izgnani naši voditelji, uradniki in učitelji, ni bilo do* volj, da so nas morali zapustiti naši pri« ljubljeni dušni pastirji dn ni bik> dovolj, da so nas fašisti oropali poslednjih dobrin naše svobode. K vsemu temu gorju se pri* družuje še neizogibna gospodarska propast V tem strašnem letu, ko nam je suša vzela ves pridelek, nam je bila obljubljena go* spodarska pomoč in «nižanje davkov. Ali
kaj se je zgodilo? Denar, določen za javna dela, je šel v nenasitne malhe fašistov^ a davki so bili letos izopet povišani. Letos so bile uvedene za mnogoštevilne družine v Italiji razne davčne olajšave, med katere -spada tudi oprostitev od plačevanja učnih pristojbin na srednjih šolah, ki so v Italiji zelo občutne. Z onimi olajšavami hoče, ka* kor znano, Mussolini pospeševati plodnost italijanskega prebivalstva. Radi tajnih na* vodil vlade te davčne olajšave pa nikakor ne veljajo za družine Slovencev, katere hoče ztrebiti, a ne pomnoževati.«
:p*j Naše organizacije j p; j
•••••••••••••••••«••••••••••••••••••••••••••*••*••
Predavanja. Jugoslovanska Matica je priredila dobro uspela predavanja 3. t. m. v Metliki, 4. t. m. pa v Semiču in Črnom* lju. Predaval je član Orjema.
Podružnica Jugoslov. matice v Morava čah je priredila v nedeljo dne 4. nov. prav lepo proslavo v spomin na lOletnico osvo* bojenja. Na prireditvi so sodelovala vsa domača društva, ne oziraje se na politične stranke. Zraven Orlov v kroju so stali So* koli in za takšno vzajemno delovanje, ko gre za naše nacionalne in državne koristi, moramo Moravčanom iskreno častitati! Ko bodo tudi drugi naši kraji sledili Moravca* nom, bo s tem rastla naša državna moč, sovražniki se bodo skrili in postali majhni.
. Po slovesni sv. maši se je na trgu zbra* la poleg Orlov in Sokolov velika množica moških in žensk. Po poizdravnem nagovoru podružn. preds. Jugosl. Matice g. Cerarja je gosp. Venturini, odposlanec Jugoslov-matice iz Ljubljane v navdušenih besedah očrtal preteklost in sedanjost našega naro* da, opisal obupni položaj zasužnjenih bra* tov, ki se morajo še priključiti materi do* movini! Zaključil je z besedami:	»Četudi
bodo legle naše glave k počitku, ne da bi to dosegli, toda zastavov ki smo jo dvignili mi, bodo oprijeli naši mlajši in oni bodo dovršili naše delo! Zmaga je naša, ker nami sta Bog in pravica ! ! Živijo Jugosla* vija,, živijo naš kralj Aleksander, Bog daj zasužnjenim bratom krepost do končnega osvobojenja!« Po navdušenem odobravanju je bila na predlog gosp. župana Cerarja od* poslana vdanostna brzojavka Nj. Veličan* stvu kralju.
Slavnosti se je udeležil tudi sreski po* glavar iz Kamnika, gosp. svetnik dr. Ogrin, ki je bil najvljudneje sprejet od vseh obč. odbornikov. Tudi popoldanske prireditve, ki je izpadla v moralnem in materialnei» oziru prav lepo, se je udeležil gosp. pogla* var skupno z odposlancem Jugosl. matioe.
Druge podružnice Jugosl. matice. P0* snemajte Moravčane!
»Soča« — Ljubljana. Naše agilno kul* turno društvo »Soča« je v soboto, dne 3. t. m. otvorilo svoje osmo poslovno leto s prireditvijo »Župančičevega večera«. Na dnevnem redu je bilo predavanje o pesni* kovem življenju in umetniškem delovanju in več deklamacij. Po izčrpanem vzporedu se je razvila prosta zabava, za katero je pri* pravil razpoloženje pevski zbor »Soča« ^ in orkester. Družabnost, katero goji »Soča« med našimi ljudmi, toplo pozdravljamo in želimo društvu čim več uspeha na njego* vem kulturnem polju.
Vrhnika. Podružnica Jugoslov. Matic® na Vrhniki je priredila v soboto 3. t. m. v spomin rapallskega dne javno predavanj1® o- trpljenju naših bratov v Primorju pod f®* šistovskim režimom. Predavanje je bilo ob* iskano posebno s strani naših emigrantov, dočim druge udeležbe ni bilo.
Izdaja: Za Jugosl. Matico, obl. odbor v Ljubljani: Dr. Janko Pretnar. Urejuje: Fran Venturini. Za Učiteljsko tiskarno: Predstavnik Franc Štrukelj. Vsi v Ljubljani-