KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA Radi oj £ r O IV. JL* I V-,- Ju _ H0., B na 88,7 In 95,9 MHz "— Številka 73 Leto 3 Cena 240 SIT 6. februar 2003 NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 20. FEBRUARJA 2003. “Poslednji tango” v Jutranjki? Radna pri Sevnici - V Konfekciji Jutranjka Sevnica d.d. se je zamenjalo vodstvo. Od 24.ja-nuarja 2003 vodi upravo družbe Miha Rabič. Tik pred njegovim Prevzemom funkcije je njegova (predčasno razrešena) predhodnica Zdenka Marčič na novinarski konferenci razložila, zakaj se je v zadnjem tromesečju lanskega leta tako poslabšala likvidnost, da je bil uveden postopek prisilne poravnave in kakšen bo na podlagi tega sanacijski program, predložen upnikom. Med drugim je napovedala, da bo do 100 delavk in delavcev konec maja ali v začetku Junija prejelo odločbo o prenehanju delovnega razmerja. Pretežno naj bi šlo za delavce v ndrninistraciji, kjer se število delovnih mest ni zmanjševalo sorazmerno z ukinitvijo dveh proizvodnih obratov. Zaposlene ob menjavi vodstva najbolj zanima, ali bi bilo Jutranjko moč sanirati brez tolikšnega odpuščanja. Miha Rabič podrob-Uejših informacij še ne daje, je pa v izjavi zapisal: “Vodilno vlogo Prevzemam s programom, ki so ga podprli lastniki družbe in delavci 'n ki s precejšnjo reorganizacijo na vseh segmentih upravljanja Zagotavlja izboljšanje poslovanja ter pričetek normalnega in stabilnega delovanja.” ...na strani 3 Bo nekdanji uspešen športni plesalec Miha Rabič, ki je diplomirani ekonomist in zaklučuje podiplomski študij managemen-ta uspešno ujel in rešil Jutranj-kin “zavožen” ritem? Brežiška pozicija po dolgem in po čez Brežice - V Brežicah je s februarjem na čelu občinske uprave iusedel direktorsko mesto županov favorit-domačin Aleksander "Cnžič. Prve dni še nekoliko zgubljen dosedanji vodja nabave v Mercatorju je imel težke naloge. Gostil je obrambnega ministra. f(e Prvi delovni dan spopadel z osnutkom proračuna in še isti dan Padel” v-projekt hidroelektrarn na spodnji Savi. Čaka ga še težja naloga, saj bo kot županova desna roka sodeloval tudi pri napovedanih kadrovskih menjavah na oddelku za gospodarske dejavnosti, kjer kaže, da seje župan nekoliko prehitel. Manj težav bo v občinskem svetu, kjer po formiranih odborih 'n komisijah prevladujejo vse politične opcije razen LDS in -ORKS-a. Bodo pa najverjetneje ti, ki so doslej vladali, zdaj v °Poziciji vladajočim marsikatero zakuhali. ...na strani 2 in 4 Sneg znova pobelil ceste.. s,[n nočno razjezil voznike. Napovedi vremenoslovcev komunalne o>. f očitno spet niso vzele resno, saj še do opoldneva niso uspeli r,Tv,,d niti hitre ceste Obrežje - Ljubljana, kaj šele da bi očistili realke in mestne ulice. Uslužbenka ljubljanske banke “mešetarila” z denarjem? Brežice - V poslovalnici Nove ljubljanske banke d.d. podružnici Posavje - Krško je bila pred časom menda suspendirana zaposlena delavka. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi zaposlena v poslovalnici v Brežicah na Cesti prvih borcev s premeščanjem denarja s tujega računa na svojega zlorabila položaj in si najverjetneje pridobila osebno korist. Ko smo skušali govorice preveriti, ni o tem nihče želel govoriti. Vodja poslovalnice v Brežicah Mojca Tržan je naše predvidevanje, daje zaposlena z nedovoljenimi transakcijami zlorabila položaj in očrnila ime ustanove, delno zanikala in nas napotila k direktorju podružnice v Krškem Vitu Cigoju. Z novim letom ustoličen direktor si ni vzel časa, da bi pojasnil, kaj seje res dogajalo, in opral ime svoje ustanove. Po našem nadaljnjem poizvedovanju so nas v direktorjevem tajništvu napotili na službo za stike z javnostmi v Ljubljani. Mojca Strojan z omenjene službe je izjavila, da zlorabe položaja in suspendiranja uslužbenke v omenjeni poslovalnici ne more ne potrditi in ne zanikati. Dejala je, da gre v tovrstnih primerih za Čeprav živijo za in od varčevalcev, interne zadeve delodajalca in jih iz profesionalnih razlogov ne razkrivajo. Hkrati je zatrdila, da varčevalci v nobenem primeru niso oškodovani. Prav slednje pa zbuja sum, daje vendarle prišlo do nezakonitega ravnanja njihove delavke. so nepravilnosti interna zadeva. V brežiški poslovalnici naj bi namreč uslužbenka z računov tistih, ki so varčevali večje vsote denarja na hranilnih knjižicah, verjetno opravljala transakcije na svoj račun. Zapletlo se je, ko je omenjena uslužbenka odšla na bolniško, stranka pa je želela dvigniti denar, ki ga druga uslužbenka na hranilni knjižici ni našla. Varčevalec tega ni občutil, svoj denarje dobil, kaj seje dogajalo v ozadju, pa ostaja skrito. Suzana Vahtarič Posavje za celotno verigo Brežice - Posavske občine, poenotene v Svetu pokrajine Posavje v ustanavljanju vztrajajo pri izgradnji celotne verige hidroelektrarn. Ob organizacijskem pristopu Posavja k izgradnji spodnje savskih hidroelektrarn so se župani, direktorji občinskih uprav in poslanci kot člani sveta izrekli za operativno delovanje na dveh ravneh. Na področju bodoče regije so imenovali odbor, ki bo izvajal strateške naloge in skrbel, da se bo vedno govorilo o izgradnji ter zagotavljanju financiranja celotne verige. Odbor bo v imenu Posavja vodil pogovore z Ministrstvom za okolje in prostor (MOP) kot predstavnikom koncidenta ter s Holdingom Slovenske elektrarne kot koncesionarjem o vseh pogojih in zahtevah Posavja. Enako naj bi odbor kontroliral terminski plan izgradnje vsake elektrarne. Da bi se reševali problemi na lokalni ravni, pa bodo po tem vzoru ustanovili komisije za posamezno občino. V odbor so imenovali svoje člane, za predsednika pa so izvolili Nika Galešo, ki je doslej vodil posavsko pogajalsko skupino. Taje z julijem lani ob podpisu koncesijske pogodbe uspešno opravila svoje poslanstvo. Hkrati so razrešili tri člane v medresorski komisiji. MOP seje namreč odločilo, da bo z vsako občino posebej vodilo razgovor za program infrastrukture na lokaciji hidroelektrarne. Tako je Občina Sevnica že imenovala svoje predstavnike, ki bodo vodili pogovore za programe infrastrukture pri HE Boštanj, je po- vedal sevniški .župan Kristijan Janc. Predstavniki občin od države zahtevajo zagotavljanje virov financiranja za posamezno elektrarno še pred pričetkom izgradnje, vključevanje posavskih strokovnih kadrov pri vodenju del ter pričetek poslovanja družbe za urejanje infrastrukturnih objektov. ...nadaljevanje na 2. strani Niko Galeša, ki je posebno pogajalsko skupino vodil skozi enajst koncesijskih osnutkov, je prepričan, daje med vsem tremi partnerji, vlado, Holdingom SE in Posavjem velik razkorak in je edino Posavje najbolj zainteresirano za gradnjo celotne verige. Kozole z Rezervnimi deli navdušil domačo publiko Krško - Film Rezervni deli režiserja Damjana Kozoleta se je potem, ko je bil uvrščen v tekmovalni program mednarodnega berlinskega filmskega festivala - ta se začenja prav danes - predstavil domači publiki. Minuli petek je bila namreč v krškem kulturnem domu predpremiera filma, ki je z aktualno problematiko obmejnega območja navdušila številne obiskovalce in požela številne čestitke in pohvale. Damjan Kozole (na fotografiji) je o svojih pričakovanjih na berlinskem festivalu za SavaGlas povedal: “Od berlinskega festivala v bistvu ne pričakujem nič, pravzaprav sploh nočem o tem razmišljati, saj se mi zdi uspeh že, da smo tja prišli. To je dobra odskočna deska in če bo producent znal to dobro izkoristiti, ima lahko ta film velik odmev tudi širše po svetu. Zelo sem hvaležen Posavju, saj so vsi, tako sama občina Krško kot ljudje, pomagali pri tem filmu in je bilo zato v tem okolju lažje posneti film kot v Ljubljani ali če se nogometno izrazim - tudi pri nogometu se pozna prednost domačega terena. Ker je film zelo resničen, sem imel pred publiko kar malce treme, kajti če kdo ve, kakšne so razmere v Krškem, so to Krčani. In glede na to, da je bil'sprejem dober in mi je kar nekaj ljudi reklo, da so stvari res take, kot so v filmu, je to zame velik kompliment.” ...na strani 12 .če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 POSAVSKE HVSlCE Pred dvema desetletjema in več so bili na vrhu tedanje oblasti tudi mnogi posamezniki iz posavskih občin. Le malokdo se verjetno še spominja, da so v Beogradu na različnih položajih med drugim službovali celo književnik Beno Zupančič, pa Vsi naši pomembneži Mokrovič ruši Račana V minulih tednih pa seveda skoraj ni minil dan, da v slovenskih in hrvaških medijih ne bi omenjali Boruta Mokroviča, generalnega direktorja Term Čatež. Nakup hotelov na otoku Hvaru je prispeval k njegovi popularnosti in pogostemu omenjanju največjega slovenskega naravnega zdravilišča. Mokrovič, ki zdaj maje hrvaško vlado, je seveda že nekaj desetletij redni obiskovalec sončnega Hvara in tja bo zahajal tudi potem, če mu res uspe nakup hotelov. Čeprav mu nekateri hvarski posebneži kar očitno grozijo, češ kako si bo upal, če pri domačinih ne bo dobro sprejet. Slovenski turisti, ki seveda tudi radi obiskujejo ta otok, pa se bojijo, da bodo zaradi dražjih storitev tja dol res zdaj tudi predsedujoči Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju, za svojo občino pravi, da še nikoli ni bila v tako nezavidljivem gospodarskem položaju. V hudih zagatah so nekoč nosilne tovarne in vse večje socialnih problemov. Ljudje ne zmorejo več plačevati stanarine in obratovalnih stroškov, saj skupni dolg znaša že 7 milijonov SIT. Hkrati, pravi Janc, ko posamezniki dolgujejo visoke zneske za stanarino, pa vozijo tudi nove avtomobile in imajo po dva GSM telefona! V Sevnici bodo zato poleg pomoči socialno ogroženim dosledno spoštovali stanovanjski zakon in pogodbe. Zdaj, ko iz Jutranjke bijejo plat zvona tekstilci (nočejo pa sprejeti za reševanje podjetja pripravljene Marije Jazbec), pa celulozarji Vipapa ali trgovci iz Begrosa, se ja Beca, ki se je nekoč že pojavljal v tej kombinaciji. V Posavju je zadnje tedne že prišlo tudi do nekaterih kadrovskih zamenjav. Hotel Sremič, ki je menjal lastnika, je zapustila direktorica Mojca Dostal Lovšin, čeprav si je medtem v Krškem zgradila hišo. Prvi človek podružnice Nove Ljubljanske banke Krško-Posavje je postal Vito Cigoj, njegov svetovalec pa dr. Dejan Avsec. Direktor sevniškega gostinskega podjetja je po Jančevem odhodu Luka Baloh in k Holdingu Savske elektrarne je preveslal Andrej Štricelj. Direktorica Zdravstve- Miha Molan Franc Molan, Silvo Gorenc in Franc Šetinc. V Ljubljani so v politiki zaključevali svojo kariero Božena Ostrovršnik in Jelka Barlič, pa tudi Edo Krajn-čevič, prav v zadnjih dneh pa so se na pomembne položaje dvignili novi posavski kadri. Miha Molan, poleg Cirila Baškoviča in Milana Jazbeca eden od treh državnih sekretarjev, je denimo v odsotnosti Rada Bohinca pravzaprav začasno pristal kar na položaju slovenskega ministra za notranje zadeve. Kar nekoliko nepričakovano se je z visokega mesta v finančnem ministrstvu še više povzpel Damjan Lah. S sabo gaje vzel premier Tone Rop in Lah je postal direktor urada predsednika vlade. V minulih dneh sta opozorila nase še dva člana liberalne demokracije. V igri za predsednika LDS sta se nekaj časa potegovala tudi krški poslanec Brane Janc in neumorni sevniški liberalec Andrej Štricelj. Zadnje mesece se v javnosti zelo pogosto pojavlja sevniški kmetovalec in dolgoletni član SLS Roman Žveglič. Nekdanji “zsmjevec” in nekoč optimistični snovalec kmečke zadruge Vigred je zdaj podpredsednik sindikata slovenskih kmetov. Kdo ve, če ni s svojimi nastopi kaj prispeval tudi k rušenju direktorja VURS Zorana Kovača? Ob reševanju ener- Damjan Lah getskih vprašanj, zlasti kar zadeva trženje z električno energijo in gradnjo spodnjesavske verige, pa menda tudi spričo najviš-jega osebnega prejemka v državi, še naprej izstopa Drago Fabijan, direktor Holdinga Slovenske elektrarne. Seveda ne gre pozabiti na filmskega režiserja Damjana Kozoleta, ki je znova opozoril nase in s filmom Rezervni deli pripravil pravcato hvalnico domačemu kraju. Mokrovič na Hvaru zahajali bolj redko. Mokrovič, ki so ga na POP TV izbrali celo za ime preteklega tedna, bil pa je tu- Igrišče za golf počiva di med izbranci ponedeljkove radijske oddaje, se očitno ne razburja preveč, saj so Terme pripravljene svojo posest širiti na drugih mestih. Sicer pa jih po nakupu gradu Mokrice čaka obširna prenova tamkajšnjega objekta. Tudi dodatne luknje na igrišču za golf, ki je januarja počivalo pod snegom. Vse hujša socialna beda Kljub vsem naštetim in drugim posavskim pomembnežem pa regija zaostaja, vse manj je razvojno prepoznavna in za razliko od omenjenih posameznikov je vse več ljudi na robu preživetja. Pravzaprav socialno bedo še najbolj in skoraj edini zaznavajo sindikati. Podjetja gredo v stečaj, Posavje bo kmalu izgubilo več sto delovnih mest, zaposleni ostajajo brez mesečnih prejemkov. Vse večje takih, ki ne zmorejo plačati stanarine ali avtobusne vozovnice, da bi prišli do delovnega mesta. Sevniški župan Janc, kije jim pridružujejo še gradbinci SGP Posavja Sevnica in lesaiji Stille-sa. Kako kaže gostincem iz hotela Sremič Krško, ve verjetno samo novi lastnik Senica. Menda bo objekt oddal v najem domačim podjetnikom, medijem in za potrebe knjižnice, kajti poslovni in kongresni turizem naj bi razvijal v okviru motela Pacifik. In Krško bi ostalo brez hotela. Politične in kadrovske igrice Brežiški župan Andrej Vizjak, kije medtem ostal brez direk-toija občinske uprave Ferda Pinteriča, na njegovo mesto pa pravkar zaposlil Aleksandra Denži-ča,ježe povedal, koga bo predlagal za tri podžupane. Okrog teh položajev pa se še naprej bije boj v Krškem in Sevnici. Slišati je, da so se liberalci v Krškem z Bogovičem že načelno dogovorili, da za podžupana podpre svojega volilnega protikandidata in novega predsednika LDS V Krškem Vojka Sotoška. Bil naj bi edini krški podžupan, zadolžen za okolje in prostor ter družbene dejavnosti. Kristijan Janc, zdaj poklicni sevniški župan, pa bi glede na stanje strankarskih stvari pravzaprav moral imeti dva podžupana, po enega iz LDS in SDS. Verjetno pa si želi samo enega. Trenutni položaj občine mu pravzaprav skoraj vsiljuje dobrega gospodarstvenika. Denimo Rudi- Andrej Štricelj nega doma Brežice je postala Marjetka Blaževič, v igri za direktotja IIP pri gradnji HE na Savi pa naj bi bil Jani Zemljak. Medtem ko so v Sevnici odstavili direktorico Jutranjke, je Ivan Kovačič ob podpori stroke in LDS ostal upravitelj Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, do sprememb pa naj ne bi prišlo niti na vrhu nuklearke. Nova imena pa se pojavljajo na ravnateljskih mestih nekaterih osnovnih šol. Medtem ko v Sevnici na tem mestu še ostaja Jelka Siukan, bo v Artičah Miho Halerja nadomestila Vesna Bogovič. Zaradi upokojitve dosedanje ravnateljice je prišlo do spremembe tudi na Raki - Justo Molan je ob pomislekih nekaterih nasledila Slavica Tomažin, sicer profesorica športne vzgoje. Roman Žveglič Medtem ko politika in vsi, ki so vključeni v priprave, z nestrpnostjo pričakujejo uvedbo schen-genskega režima, pa ljudje - zlasti v Brežicah - spremembe na meji pričakujejo z vse večjim strahom. Že zdaj so priča vlomom v zlatarno sredi opoldneva, vznemiijajo jih begunci in mnoge je strah v mraku stopiti na ulico. Pretekli teden sta denimo ob sedmih zvečer dva nepridiprava sredi mesta napadla dve upokojenki in jima iz rok strgala torbici z dokumenti, ključi in denarjem! Tudi na srečanju z ministrom Grizoldom zato ni bilo čutiti posebnega navdušenja za vstop v NATO. Posebej seveda med navzočimi ženskami-častnicami! Vlado Podgoršek Svet šole podpira ravnateljico Sevnica - V 11-članskem Svetu Osnovne šole Savo Kladnik Sevnica je pet predstavnikov zaposlenih in šest zunanjih članov. Na osnovi pisma, s katerim je profesor kemije in biologije Dušan Klenovšek protestiral zoper zahtevo ravnateljice Jelke Siukan o razveljavitvi ocen njegovim učencem za prvi trimester, pridobljenih z delnim ocenjevanjem, so na seji sveta razpravljali tudi o tem in o potrebi, da se sproži postopek za razrešitev ravnateljice. Kot je povedala predsednica sveta šole Estera Savič Bizjak, je na seji kar sedem od desetih prisotnih članov glasovalo proti postopku za razrešitev ravnateljice. Profesor, ki je prišel v konflikt zaradi svojega načina delnega ocenjevanja, je sicer priznani strokovnjak na svojem področju, vendar njegov način ocenjevan- jan Janc. Ne na seji sveta šole, ampak je pred tem povabil na razgovor člana sveta, kije predstavnik ustanovitelja, predstavnika sveta staršev in ravnateljico Slu-kanovo. Sevniška šola, ki je tako po velikosti kot po dobrih rezultatih znana v slovenskem prostoru, naj bo tudi v prihodnje odmevna po uspehih in ne po konflik- Na novinarsko vprašanje, kako bo moč ob konfliktnih odnosih usklajevati delo, ravnateljica Jelka Siukan odgovarja: “Strokovno delo šole je te dni pregledala inšpekcija ministrstva za šolstvo. Njihove ugotovitve so, da šola posluje vzorno. Na šoli je zaznati visoko stopnjo pedagoške aktivnosti. Delo bomo torej nadaljevali v tej smeri, ob upoštevanju predpisane zakonodaje in pravilnikov. Razmejili bomo vlogo sindikata in vodstva šole na skupnem sestanku s predstavnico Sindikata vzgoje in izobraževanja RS. Medsebojne odnose bomo morali znati razmejiti na poslovne in osebne stike.” ja, kadar ne gre za kontrolko ali napovedano ustno spraševanje, ni v duhu Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja, je mnenje inšpektorja, s katerim razpolaga svet šole. . Ker pa je prišlo v velikem kolektivu sevniške osnovne šole do konfliktov, saj so eni že pred Klenovškovim pismom menili, da ravnateljica ni kos funkciji, je svoje na omenjeno situacijo povedal tudi sevniški župan Kristi- tih, želi Janc. Ocenjuje, da do zaostrovanja odnosov v kolektivu ni prišlo čisto brez razlogov, vendar poziva k umirjanju strasti. Pred Osnovno šolo Savo Kladnik je namreč odgovorna naloga, da do novega šolskega leta pripravi vse potrebno za začetek devetletke-Kdo je za kaj zadolžen na šoli in na občini v imenu ustanovitelja, je znano. Janc pričakuje, da bodo , na šoli izpolnili svoj del naloge- Branka Dernovšek Se bo glede socialnih stanovanj premaknilo? Brežice - Na Občini Brežice imajo vpisanih 27 socialni^ stanovanji ter eno zavetišče. Vsa so polna, novih stanovanj zaenkrat še ni. Vendar bo po predvidenem osnutku v letošnjem proračunu občine Brežice skoraj 9 milijonov Sff dodatno namenjenih temu področju. Občina nima stanovanjskega fonda, iz katerega bi financirala obnovo ali nakup stanovanj. Letno v povprečju odkupijo dve stanovanji. Lani so oddali v najem še stanovanje v OS Mrzlava vas, vendar kot neprofitno. Na listi prosilcev za socialna stanovanja je bilo lani 25 prosilcev, že več let pa stanovanjski problem reši le prvi z liste. So pa v letu 2002 z nakupom stanovanja pridobili v last celotno zgradbo na Milavčevi 17, kjer je potrebnih več posegov. Od letošnjega proračuna, ki bo v osnutku obravnavan šele prve dni marca, je odvisno, ali bodo kupili še dve manjši stanovanji ali adaptirali podstrešje na Milavče- vi, najverjetneje v dve stanovali' ji, je pojasnil župan Andrej Vi*' jak. Sicer pa meni, da se na te®® področju v preteklosti ni 111 reševalo. Prav zaradi ureditev ra*_ mer na področju socialni*1 stanovanj je tej problematiki v le' tošnjem letu namenjenega več de' narja. Ze konec lanskega leta je vod ja oddelka za gospodarske dejav nosti Bojan Tičar poudaril, da Je z novim pravilnikom neprofi*11 najemnina za nove stanoval^ skoraj 50 odstotkov višja in rnefl1’ da za ta stanovanja ne bo več ve likega interesa. Suzana Vahtat^ Nadaljevanje s 1. strani... Posavje za celotno verigo hidroelektrarn Branko Janc je izpostavil, da gradnja elektrarn ne zagotavlja n* treznih razvojnih učinkov območnemu gospodarstvu. Zato so skled1 ' naj se v okviru družbe za infrastrukturo, znotraj Holdinga Slovens elektrarne, ustanovi tudi izvajalsko podjetje. Direktor območne gosPufl darske zbornice Marjan Šunta je prepričan, da posavsko gospodars* potrebuje priložnost, da se izkaže, ko bo prevzemalo ključne Enako je poudaril, da je pismo o nameri gradbenih podjetij še Ži ’ dela pa se intenzivirajo. Svetnik državnega sveta Štefan Teraž je P1 pomnil, da je za 20-letni projekt smiselno vlagati v človeške vire najti oblike izvajanja, tudi v povezovanju v konzorcij. Ob zaključku so spregovorili še o regionalizaciji. Ocenili so, da s projektom zamujajo, Jože Avšič pa je opozoril na jeseni sprejete kief glede povezovanja Posavja s pobudnicami za pokrajine, ki jih ni v drŽa^ nem modelu bodoče ureditve. Brsnko Kclcmins se Z3.vzemu Zci sreč vseh zainteresiranih. Več aktivnosti bodo v prihodnje na regionalni ra namenili še ustanovitvi zavoda za zdravstveno varstvo v Posavju. -t Suzana VahU>r Po novinarski konferenci odstavili direktorico Bo Jutranjka spet odpuščala? Radna pri Sevnici - Konfekcija Jutranjka Sevnica je po letu 2000 že drugič v postopku prisilne poravnave. Poleg načrta finančne sanacije ima uprava pripravljen načrt prestrukturiranja, sestavni del pa je tudi predvideno zmanjšanje števila delovnih mest. Direktorica uprave mag. Zdenka Marčič je o možnostih za nadaljnji obstoj Jutranjke spregovorila na novinarski konferenci, dva dni zatem pa jo je nadzorni svet predčasno odpoklical s funkcije. Za direktorja je imenoval mag. Miho Rabiča. Lastniki družbe so zamenjavo za Marčičevo iskali že lani. Jutranjka je iz prisilne poravnave, izglasovane marca 2001, do lanskega aprila poplačala 20 odstotkov prijavljenih teijatev upnikov s pripadajočimi obrestmi. Neplačanih je ostalo za odstotek neprijavljenih terjatev. Poslovno leto 2001 je družba zaključila s 30 milijoni SIT izgube. Lani je prišlo na evropskem tekstilnem trgu do večje recesije, trije nemški partnerji so odpovedali naročila. Zmanjšal seje tudi obseg dela za Mercator, Jutranjka namreč šiva za blagovno znamko Lumpi, za katero so v Mercatorju našli partnerja na Portugalskem. Skupno so bili v sevniški konfek- cijski firmi v zadnjem tromesečju lanskega leta ob 200 milijonov SIT dohodka, kar je še povečalo nelikvidnost družbe in po zakonu je stekel postopek za prisilno poravnavo. Upniki imajo do sredine februarja čas, da prijavijo svoje terjatve, ki jih bodo preko sindikata prijavili tudi zaposleni. Vodstvo pričakuje, da bodo terjatve delavcev in dobaviteljev znašale blizu 250 milijonov SIT, z nekaterimi upniki pa se dogovarjajo, da bi terjatve spremenili v lastniške deleže. Brez pomoči države v višini 200 milijonov SIT nepovratnih sredstev se Jutranjka ne bo iz- Zdenka Marčič je prišla v Jutranjko kot direktorica 7. decembra 1999,24. januarja 2003 pa je bila razrešena po 250.členu Zakona o gospodarskih družbah, je za Savaglas povedal Ivan Pajek, predsednik nadzornega sveta družbe Jutranjka. Pred iztekom pogodbe je bila odpoklicana zaradi nedoseganja Poslovnih ciljev, ki jih je zastavila v svojem programu oziroma iz ekonomsko poslovnih razlogov, kar pomeni, da ji ne pri- Odstavljena Zdenka Marčič Pada nobena odškodnina zaradi predčasnega odpoklica. Odstopanje °d pričakovanih rezultatov je nadzorni svet že lani spodbudil, da so pričeli iskati novega direktorja in trajalo je kar pol leta, da so lahko angažirali novega človeka, je povedal Pajek. vlekla. Zdaj že nekdanja direktorica Marčičeva seje nadejala, da jim bo vlada odobrila to pomoč po Zakonu o pomoči podjetjem v težavah, ki je pričel veljati januarja letos. V načrtu finančne reorganizacije, o katerem bodo upniki po predvidenem rokovniku glasovali aprila, je za saniranje situacije predvidena tudi kupnina iz prodaje premoženja Jutranjke v Brežicah in v Sevnici - dobili naj bi 275 milijonov SIT. Hrastniški obrat je bil prodan za 80 milijonov SIT, s kupnino so poravnali kredit pri Novi Ljubljanski banki iz leta ’ 95 in s tem sprostili hipoteke nad objekti. Načrt, po katerem naj bi Jutranjka imela možnost obstoja, žal predvideva tudi zmanjšanje zaposlenih in sicer od 80 do 100 delavcev. V glavnem gre za režijske delavce, ki predstavljajo v strukturi zaposlenih 34,5 odstotka. Njihovo število se ni sorazmerno zniževalo z ukinitvijo proizvodnih obratov v Hrastniku in Brežicah. Prva odpuščanja naj bi se zgodila konec maja. Do konca maja je zagotovljeno delo za vse, saj so kapacitete zapolnjene z naročili. Uprava družbe se zaveda, da bo morala Jutranjka ponovno zloščiti nekoč uveljavljeno blagovno znamko in povečati obseg lastnega programa na račun bis- ^ Casino Lido TERME C AT E Z FEBRUAR Variefij Program 2003 ♦ * r * Sobota 8. februar Partv • X Petek 14. februar Valentinovo NASTOP IMITATORIJA ELVISA PRESLEYA Sobota 15. februar Sangria Party . m , L 2 L m£»\ OCP PROGRESIVNI • JACKPOT • Slot Machines • American Ronletle Black Jack • ( arihbean Slad Poker Grand Casino Lido Topliška cesta 35 ■ 8251 Čatež ob Savi Tel.: 0? 4994 800 Fax: 0? 4994 810 e-mail: marketing.lidola>casino.si CAvmo porforoi d. d. Nov direktor je 28-letni mag.Miha Rabič iz Velenja. Od aprila do decembra lani je bil direktor Programa pletiv v metliški Beti, tja je prišel iz Zavoda IRCKON. Z ekipo, v katero bo povabil sodelavce po lastnem izboru, mu je naložena sanacija Jutranjke, saj lastniki verjamejo, daje zdravo jedro v podjetju moč rešiti. Ivan Pajek pravi, da vidijo perspektivo v energiji samih zaposlenih, v znanju, ki je še v podjetju in v blagovni znamki. Marčičeva je zanemarila delo na blagovni znamki in tudi zato so jo odstavili. tvenega zmanjšanja “lohn” poslov. Spomladi bodo odprli dve trgovini na Hrvaškem, v Sloveniji pa se bo sedanjim trem pridružila še nova v Mariboru, je novinarjem pred dobrim tednom razlagala Marčičeva, toda vse to je sedaj vprašljivo, saj bo nova ekipa stvari zastavila po svojem konceptu. Branka Demovšek Kadrovskih čistk še ne bo Brežice - Občinska uprava v Brežicah je bila dva meseca brez direktorja, ki je ponavadi županova desna roka. S februarjem je mesto zasedel Aleksander Denžič. Kadrovskih čistk še ne bo, saj se je župan prenaglil. Po izboru na javnem razpisu konec decembra je mesto direktorja občinske uprave s februarjem prevzel univerzitetni diplomirani ekonomist Aleksander Denžič iz Brežic. Doslej je delal v Mercatorju in ima skoraj 15 let delovnih izkušenj. S prvimi nalogami se je spopadel že minuli teden. Dosedanji direktor občinske uprave Ferdo Pinterič je z 10. decembrom po sporazumni odpovedi prevzel mesto direktorja v KOP in se tako pravočasno umaknil novi oblasti. Župan mag. Andrej Vizjak je s 1. februarjem napovedoval tudi kadrovske spremembe na oddelku za gospodarsko infrastrukturo. Vodja oddelka Bojan Tičar (LDS) in njegov namestnik Roman Matjašič (SLS) naj bi zamenjala mesti. Čeprav je z obema že opravil razgovore, je - nekoč inšpektor za delo -“pozabil” na občinski odlok o kadrovanjih. Tako kljub želji po kadrovskih menjavah, pri katerih sicer vztraja, nekaj mesecev do teh še ne bo prišlo, saj mora preučiti pravne poti in izvesti spremembo odloka. V enako zan- ko se je ujel pri željeni razporeditvi pravnikov po oddelkih, ki so sedaj pod okriljem županovega urada. Suzana Vahtarič AHRt I A Bo zakon zmanjšal porabo alkohola? Posavje - Slovenija je dobila zakon o omejevanju porabe alkohola, ki naj bi začel veljati v začetku marca. Z novim zakonom bo omejen dostop do uživanja alkoholnih pijač. Bistvena novost je ta, da zakon prepoveduje prodajo in porabo alkoholnih pijač mlajših od 18 let. Cilj zakona je zmanjšanje porabe alkohola. In kaj o zakonu menijo nekateri Posavci? Jože Gorišek, vodja hotela Ajdovec v Sevnici: Zakon ne bo doprinesel nič dobrega; ne gostincem in ne gostom. Prepoved točenja žganih pijač v jutranjih urah ni problematična. Nerodno pa bo, ko boš imel v lokalu zaključeno družbo. Ne morem si predstavljati, da bi po nekaj urah stopil do mize in rekel, sedaj vam pa ne bom več postregel, ker se mi zdite že okajeni. Za gostince v celi Sloveniji bo to slabo, mladina pa zaradi tega ne bo manj pila. Egon Lapuh, ekonomist iz Krškega: Do protialkoholnega zakona se še nisem čisto opredelil. Po eni strani se mi zdi prav, da so omejitve, po drugi pa dvomim v učinek. Torej se postavlja vprašanje, če je ta zakon sploh smiseln. Moje mnenje je, da je pravilen odnos do alkohola predvsem stvar vzgoje. Marjan Priveršek, dijak 3. letnika EtrŠ Brežice: Mladim do 16. leta bi bilo obvezno potrebno prepovedati uživanje alkohola. Kar zadeva mladino med 16. in 18. letom je pa tako, da tisti, ki bo hotel priti do alkohola in se ga napiti, se bo vsekakor znašel in ga bo dobil. Pri tem ne bodo koristne nobene prepovedi in zakoni. To vsekakor velja tudi za vse ostale, zato je prepoved oziroma nov zakon brez predmeten in strel v prazno. Rudi Bec, direktor Inkosa iz Krmelja: Mislim, da gremo spet v eno skrajnost, kar pa ni dobro. Kako se bo to izvajalo v praksi, ne vem, sem pa zelo skeptičen. Jaz sem proti pijančevanju, nisem pa proti zmernemu uživanju. Mi v podjetju tega ne počnemo; poslovne partneije pa povabimo v lokal, kjer seveda dobrim poslovnim odločitvam nazdravimo. Dostikrat ob kozarcu vina tudi lažje steče pogovor in dogovor o poslu. Mojca Jankovič, komercialna tehnica iz Krškega: V Posavju verjetno ljudje še niso dovolj osveščeni, da bi ta zakon prinesel spremembe v navadah uživanja alkohola. Ljudje so sicer že delno spremenili svoje pivske navade, pa ne zaradi zdravja, ampak zaradi prometnega zakona in pogostih policijskih kontrol prometa. Bodo dosegli dogovor? Ljubljana - Predsednik vlade Anton Rop si močno prizadeva rešiti vprašanje Nuklearne elektrarne Krško (NEK), za katero je vse manj časa. Hrvaška je namreč Sloveniji poslala predarbitražno ponudbo za prodajo svojega deleža v nuklearki in če v treh mesecih med državama ne pride do sporazuma, se bo reševanje spora preselilo na mednarodno sodišče. Slovenska vlada bi imela boljše izhodišče za nadaljevanje pogajanj, če bi državni zbor ratificiral meddržavno pogodbo o nuklearki, čemur ostro nasprotujejo posavski župani in tukajšnja javnost. Mag. Rop je zato takoj ob prevzemu premierske funkcije povabil posavske župane na razgovor, pred dnevi so se v Ljubljani z njim na to temo sestali tretjič in že dogovorili tudi termin za četrti sestanek. Poleg Andreja Vizjaka iz Brežic, Francija Bogoviča iz Krškega in Kristijana Janca iz Sevnice sta bila na sestanek s predsednikom vlade Antonom Ropom in ministrom za okolje Janezom Kopačem vabljena še poslanca LDS Jože Avšič in Branko Janc. Kot je povedal sevniški županje bil obisk ploden in s strani vlade je narejen pozitiven korak v prizadevanju Posavja, da se zagotovi rešitev vprašanja skladiščenja radioak- tivnih odpadkov in financiranja razgradnje v duhu evropske direktive o odlaganju jedrskih odpadkov. Ta opredeljuje, da morajo imeti bodoče članice lokacijo za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov do leta 2008, za visoko radioaktivne pa do 2018. Župani so v Ljubljani dosegli obljubo, da naj bi vlada s sprejetjem dodatnih zakonov v zvezi z jedrsko varnostjo nase prevzela odgovornost, da se bo v razumnem roku rešilo vprašanje odlagališča jedrskih odpadkov in da se bo po izteku življenjske dobe saniral prostor, kjer objekt danes stoji. Če bodo res sprejeti potrebni zakoni z državno garancijo, posavski župani ne bi več nasprotovali ratifikaciji mednarodne pogodbe o nuklearki, če s tem vladi omogočijo, da z ugodnejšim izhodiščem prične pogajanja za odkup hrvaškega deleža objekta. B.D. Nova oblast zavladala tudi v delovnih telesih Brežice - Imenovanje odborov in komisij ter nadzornega odbora je vedno burilo duhove. Delovna telesa občinskega sveta so sicer potrjena, v njih kljub 75 članom ni predstavnikov LDS, kot druge največje stranke, ki je v opoziciji odpovedala sodelovanje. Izražena so bila številna nezadovoljstva, predvsem opozicijske Liste občine za razvoj krajevnih skupnosti (LORKS), ki je bila pripravljena sodelovati. V nadzorni odbor so potrdili dr. Zvonimirja Skofljanca, predsednico'tega organa v minulem mandatu Jožico Stajic, Draguti-na Sotlerja, Ivana Kelherja in Darinko Cvetko Šegota. Predsednika bo odbor izvolil med seboj. Jože Avšič pa ni zamolčal, da je Nadzorni odbor občine Brežice brez opozicijskih predstavnikov. Pri glasovanju so bili sedeži svetnikov iz LDS in LORKS-a prazni. Svetniki LDS so odšli pred pričetkom obravnave točke, LORKS-ovi Jože Avšič, mag.Vojko Bibič, Dušan Medved in mag.Stanka Preskar so sejo zapustili pred glasovanjem. Mag. Bibič je ostal brez odgovora na vprašanje predsedniku Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVI-AZ) Milku Veršcu iz SDS, s čim opredeljuje predlog sestave komisiji in odborov kot najboljši. Tudi LORKS je predlagal v vsako delovno telo po enega člana, pa se v njih niso našli. Zato je Bibič s smehom opozoril na županove uvodne besede glede želje po proporcionalni sestavi delovnih teles. Avšič je izpostavil, da ne drži, da LDS-ovih predstavnikov ni v delovnih telesih, ker jih ni nihče predlagal, in pokazal na svojem primeru. Predlagan je za komisijo, čeprav ga ni nihče kandidiral ali povprašal za soglasje. Najbolj se je zapletlo pri mag.Stanki Perskar, za katero so predvidevali, da bo vodila odbor za družbene dejavnosti, pa je pristala kot članica v odboru za gospodarstvo in turizm. Predlagal naj bi jo tudi DeSUS, a se Rok Kržan in Janko Zalac nista poenotila, ali naj bo predsednica ali članica tega odbora. Preostali svetniki na seji iz vrst SDS, SLS, SNS, DeSUS, PUM, ZLSD in N.Si so predlagane odbore gladko potrdili, saj so nekateri (Lado Križman, Jure Pezdirc, Mira Budič, Stane Radanovič in drugi) v kar nekaj delovnih telesih. Suzana Vahtarič Statutarno pravna komisija: Mihael Škrlec, Janez Vogrinc, Marko Hercigonja, Andrej Ošterbenk, Janko Zalac, Stane Radanovič in Dušan Medved. Komisija za vloge in pritožbe: Jure Pezdirc, Jernej Zorko, Ivan Pondelak, Ivan Molan, Rok Kržan, Milena Jesenko, Mira Budič, Vanja Veselič in Lado Križman. Odbor za družbene dejavnosti: Lado Križman, Davor Račič, Vladimira Sumrek, Robert Žagar, Justina Polovič, Miran Omerzel, dr. Peter Zorčič, Franc Zidarič in Peter Skrivalnik. Odbor za proračun in finance: Ivan Molan, Ivan Vogrinc, Jože Strgar, Jure Pezdirc, Mitja Jankovič, Primož Mlakar, Irena Kržan, Jože Avšič in Andrej Ošterbenk. Odbor za malo gospodarstvo in turizem: Andrej Ošterbenk, Davor Račič, Jernej Zorko, Janez Gramc, Ivan Kovačič, Franci Lapuh, Mira Budič, Stanka Preskar in Anton Rožman. Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja: Mira Budič, Jože Sepec, Ivan Molan, Lado Križman, Andreja Kos, Miha Kvartuh, Aleksander Dovjak, Janko Žalac in Peter Skrivalnik. Odbor za urbanizem in okolje: Miran Omerzel, Anton Cerjak, Karl Filipčič, Maruška Krautblat, Stane Radanovič, Anton Jesenko, Vojko Bibič, Jure Pezdirc in Janko Žalac. Odbor za komunalno infrastrukturo: Rok Kržan, Stane Radanovič, Milko Veršec, Janko Krulc, Miroslav Levak, Anton Cerjak, Zdenko Podvinski, Mihael Škrlec in Ivan Pondelak. mnenja, odgovori, popravki. Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s srnjimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, m katerije mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. “Bo ravnateljica vzdržala cel mandat?” SavaGlas št. 71. stran 1 in 3 Bila sem zelo ogorčena, ko sem prebrala članek glede šolske afere v Sevnici, ki sta ga napisali učenki Adrijana in Branka Virtič. Kakor vidim iz medijev, je na šoli mnogo nerešenih zadev. Najprej glede prof. Dušana Klenovška. Moje ninenje je takšno; kakor ga jaz poznam, ko je učil mojega sina in hčerko, sem bila zelo, zelo zadovoljna. Bil je odkrit in pošten do vseh učencev, mnogokrat sem se pogovarjala z njim. Sedaj pa pišejo o njem takšne primitivne stvari. Menim, da bi se to dalo kako drugače urediti, ne pa po časopisih. Ravno tako omenjajo nekdanjo ravnateljico Pipanovo. Vem, da je bila oseba, ki je želela in dala veliko od sebe, da je bilo na šoli vse v dobrem smislu, čeprav je dostikrat imelo moško besedo, je zadostovalo, bila je spoštovanja vredna. Kar se tiče sedanje ravnateljice gospe Slukanove, bi pa poudarila, da bi rada vedela, če bi se to zgodilo - neopravičeno ocenjevanje kakšnemu revnemu otroku - ali bi tudi tako ravnalo, kot je pri sinu gospoda Ruglo-Veliko staršev se to sprašuje, tudi jaz. Sprašujemo se tudi, kako to, da od župana Janca otroci hodijo v šolo v Boštanj. Ali nima zaupanja v sevniško šolo? Želela bi, da bi se stvari uredile v dobro šole in profesorja Dušana Klenovška in da bi ravnateljica šole ravnala pošteno. Martina Dramše1 iz okolice SevniN Prihaja leto suhih krav Sevnica - Občinski svetniki so vzeli pod drobnogled osnutek proračuna občine Sevnica, ki je težak 2 milijardi in 240 milijonov SIT. S temi sredstvi bodo komaj pokrpali nujne stvari in dokončali nekatere investicije, želja in potreb pa je ogromno. Polovica proračuna občine Sevnica je namenjena za družbene dejavnosti. V tem letu naj bi bila dokončana OŠ Blanca, za potrebe primarnega zdravstva naj bi začeli urejati prizidek zdravstvenega doma, začela se bo gradnja doma Partizan. Marjan Jamšek opozarja, da bi morali v letošnjem letu steči projekti za dozidavo OŠ Tržišče, Krmeljčani si želijo posodobitve doma Svobode, Športna zveza Sevnica pa bi potrebovala nov kombi za prevoz športnikov. V letošnjem letu naj bi bili posodobljeni nekateri odseki cest, čeprav Rudi Dobnik ugotavlja, da asfalt ni “šlager” te sezone. Poleg tega bo morala občina odplačati še nekaj asfaltne prevleke, ki je bila položena lani. Eden največjih projektov bo gradnja centralne čistilne naprave na Logu, dokončan naj bi bil vodovod Nova Gora, Branko Kelemina pa predlaga 3. fazo vodovoda Blanca, odkup zemljišča ob šoli in ure- ditev pločnika na Blanci. Dokončanje pločnikov je potrebno tudi na relaciji Gabrijele - Krmelj, v Šentjanžu si želijo končati cesto Šentjanž - Leskovec, Bojan Rugelj paje opozoril na zamenjavo azbestnih vodovodnih cevi v Sevnici, za kar bi potrebovali 12 milijonov SIT. Težave z vodo-oskrbo imajo tudi v Šentjanžu, kjer je potrebno čimprej nekaj ukreniti, pravi Andrej Repše in dodaja, da bi morali začeti resno razmišljati tudi o čistilni napravi v kraju. Rudi Bec še vedno opozarja na probleme zaradi industrijskega tira v Krmelju in slabih transportnih povezav. V razpravi svetnikov je čutiti velik odmik od razprav v preteklih letih, ugotavlja Jože Imperl. Včasih so namreč govorili o cestah, letos pa večinoma o turizmu. A kot menijo številni občinski svetniki, tudi sredstva za turizem in kulturo niso enakomerno porazdeljena. Medtem ko se za sevniško pustno povorko namenja 500 tisoč SIT, tega denarja ni za Mirnsko dolino, kjer imajo pustni sprevodi dolgoletno tradicijo. Prav tako je premalo finančno ovrednoteno “Jesensko srečanje” v Tržišču in prireditve v Krmelju, za finančna sredstva se potegujejo tudi Razborčani s svojimi pasijonskimi igrami. Več denarja bi iz proračuna želeli tudi mladi; David Tušar seje skliceval na “mladinske” postavke v krškem in brežiškem proračunu, ki so visoke nekaj deset milijonov SIT, in ni zadovoljen s tremi milijoni, kolikor jih namerava občina nameniti sevniški mladeži. Drago Krošelj, predstavnik drobnega gospodarstva, pa se je zgrozil nad postavko “gospodarstvo”, saj meni, da bi morali v teh težkih razmerah, ko podjetja v sevniški občini propadajo in je vse več ljudi na cesti, več pozornosti posvečati prav gospodarstvu. Nada Černič Cvetanovski NATO je varčna odločitev Brežice - Med posavskimi člani Zveze častnikov Slovenije se je pretekli teden mudil obrambni minister Anton Grizold. Lepemu številu zbranih častnikov, ki jim podobna srečanja poleg odlično obiskanih strokovnih ekskurzij pomenijo dobrodošlo usposabljanje in izobraževanje, je nanizal vse prednosti, ki bi jih prinesla naša včlanitev v NATO, odgovarjal pa je tudi na vprašanja. “Od vojske na papirju smo v preteklih letih vojno sestavo zmanjšali od 34.000 na 20.000 pripadnikov, sprejeli vrsto dokumentov, ki sooblikujejo naš sistem nacionalne varnosti, v katerega z najbolj racionalnimi rešitvami vključujmo tudi reševanje v primem naravnih nesreč. Zdaj paje za obrambno ministrstvo vendarle najpomembnejši projekt profesionalizacija Slovenske vojske. Seveda smo medtem sprejeli tudi uradno povabilo za sprejem v NATO, pomena katerega se premalo zavedamo. Naj dodam, da se bodo prav v naslednjih dneh zaključevali uradni pogovori o vojaško tehničnih zadevah, o naši pripravljenosti za vstop v NATO in članarini, ki jo bo potrebno za to odšteti. Na leto bo znašala 6 do 10 milijonov evrov, vsekakor pa bo to manj, kot bomo pridobili na račun naše včlanitve v to vojaško-obramb-no organizacijo,” je med drugim poudaril minister Grizold. Na vprašanje o prihodnosti letališča Cerklje ob Krki paje dejal, daje perspektivno tudi v primem našega pristopa v NATO. V.P. Grizold med častniki “Ne mečem kamenja kar povprek..” Sevnica - Pod okriljem sevniškega občinskega sveta deluje več kot ducat komisij in odborov, v katerih je 125 članov; poleg občinskih svetnikov so to še zunanji člani. Komisije in odbori, ki bodo za sejnine v letošnjem letu potrošili 4,5 milijona SIT, naj bi bili sestavljeni glede na volilni izid posameznih strank in na število mest v občinskem svetu. Sevniška Združena lista socialnih demokratov(ZLSD) ogorčena opozarja, da se ji je pri oblikovanju odborov zgodila velika krivica- ZLSD je na lokalnih volitvah zasedla četrto mesto in ima v občinskem svetu tri svetnike. Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in ime-novanjaje za posamezne komisije in odbore predlagala 6 svetnikov in 20 zunanjih članov. Kot pravi predsednica ZLSD in občinska svetnica Berta Logar, so bili pozorni na to, da bi v odbore prišli strokovnjaki in taki ljudje, ki bi z vso odgovornostjo opravljali svoje delo. Pri prvem usklajevanju z županom so ugotovili, da so dobili le 5 mest od 125. Predsednika komisije za mandatna vprašanja Srečka Ocvirka so zato opozorili na neskladje, ponovno pa so zahtevali spremembe, ko so prejeli delovno gradivo za sejo sveta in opazili, da v njem ni bistvenih sprememb. Komisija za mandatna vprašanja je na sami seji sveta sicer predlagala spremembo, a ni upoštevala predlogov Združene liste. Jože Rostohar, ki je bil tako dodatno uvrščen v dve komisiji (enkrat namesto Berte Logar), je funkcijo zavrnil. Berta Logarje v čustvenem nastopu dejala, daje pričakovala, da bodo v komisijah delali strokovnjaki za Berta Logar: “Mislila sem, da bo župan oblikoval ekipo strokovnjakov in zastavil program dela za posamezna področja, ki naj bi se prvenstveno realizirala. ” posamezna področja, tako pa P° njenem mnenju komisije niso strokovne, saj v odboru za kmetijstV0 sedijo šoferji, mehaniki in lesni teh' niki, komisija za mandatna vprašanj3-volitve in imenovanja, kije priprav1' la predloge, paje po oceni Logarja ve opravila delo neresno in neodg°j vomo. Njene očitke je predsednik komisije Srečko Ocvirk ovrge'; Logarjeva paje vztrajala, da je P11 današnjem stanj u gospodarstva težkp razumeti, da odklanjajo v komisij vrhunske gospodarstvenike, ki san1 rajo podjetja, v občinskem svetu P3 ne najdejo mesta. Tarnanja, da nim3 mo strokovnjakov, so lažna, pravi Vf garjeva. Imamo jih, le porabiti J3 nočemo, sploh če jih predlaga ZLS*f “Sicer pa ne želim, da porečete, u-kar povprek mečem kamenje. FT. nam namreč, daje v nekaterih kon1' sijah nekaj zelo dobrih strokovnjak0 in to me veseli,” dodaja. , Nada Černič CvetanoVs V lekarno po razvojni program Krško - V teku so intenzivni pogovori za prodajo starega zdravstvenega doma, pravi direkt°f Begrada Panjan, ki bi se rad čimprej znebil te nepremičnine. 250 milijonov SIT vred1111 stavba je padla namreč na pleča Begrada takrat, ko je sklepal pogodbo za gradnjo nove£3 zdravstvenega doma in stari objekt vzel v kompenzacijo. Za nekdanjo lekarno pa je občih3 že našla nove najemnike. V nekdanjo lekarno v starem mestnem jedru v Krškem se bosta preselila Regijski pospeševalni center in Podjetniški center Krško. Franc Černelič z Občine Krško pravi, daje bilo prvotno predvideno, da se bo lekarna v celoti preselila do 15.januaija, a seje vse malce zavleklo. Preden bo občina predala objekt novim najemnikom, bo poskrbela še za nekatera adaptacijska dela. Novih prostorov se že veselijo na Podjetniškem centru, saj delajo v slabi razmerah, pravi direktorica Marija Krušič. V novih prostorih bo imel vsak svojo pisarno, v kateri se bodo lažje posvečali delu, to paje predvsem svetovanje in vzpostavitev poslovne cone Vrbina, čeprav se na Podjetniškem centru ukvaijajo še s številnimi drugimi projekti. V okviru projekta “Delo na domu” so ob koncu leta pripravili delavnice z naslovom “Ust-vaijalni december”. Odziv je bil dober, vključile so se vse tri posavske občine. V podjetniškem centra so nato postavili prodajno razstavo. Samo v decembra so prodali za pol milijona tolarjev robe, stranke pa še kar prihajajo. Krušičeva opaža, da gredo najbolj v promet izdelki, ki so lepi, a tudi praktični. Najbolje prodajani so bili izdelki Varstveno delovnega centra Leskovec, tudi izdelki invalidskih delavni0 ^ Sevnice, pa keramika, med in . tali čebelji proizvodi Janeza L \ stika iz Sevnice, alkoholne pil3 , v lični embalaži... Toda na P0^ jetniškem centra, kjer so ravn0^ ponedeljek zaposlili etnolog111! J razmišljajo, da bi morali trže . izdelkov domače in umetne 0 prepustiti nekomu dragemu, n ^ mu, ki se ukvarja s turiztn v Podobne težave imajo tudj J Brežicah in Krškem in kot je shs ^ Posavje išče nekatere skuP rešitve za promocijo in prodaj* kovostnih izdelkov, po katern prepoznavno. 0 Nada Černič CvetanoV GOSPODARSTVO, TURIZEM Togrel v stečaju Krško - Tudi v Togrelu je v minulih dneh uveden stečajni postopek. 149 delavcev, tudi tisti, ki so jih pred meseci “posodili” Begradu in Kostaku, v teh dneh dobiva odločbe o prenehanju delovnega razmerja. Čaka jih Zavod za zaposlovanje in boj za zaslužen denar, le tretjina se bo morda marca zaposlila v novo nastajajoči družbi. Delavci so že novembra lani slutili, kaj jih čaka, ko je bilo podjetje vrnjeno Kostaku, ki je dve leti staro spremembo lastništva nad Togrelom izpodbijal s tožbo in takrat prejel pravnomočno sodbo višjega sodišča. Zmaga je bila grenka, meni direktor Kostaka Krško Božidar Resnik, saj je bil sodni epilog prepozen in jim je ostalo le brezno dolgov. Božidar Resnik Spomnimo - pred tremi leti je novomeški Begrad postal večinski lastnik krškega Kostaka, ki je Posedoval tudi podjetje Togrel. b na obrtnem združenju podrobneje seznanili, saj ni jasno, kaj v gostinskih obratih po 21. ufl velja. Resje, daje glede pop1' vanja mladine nekaj potrebn0 ukreniti, vendar so pri njih še večji problem mamila. Dolg0'; ročno morda bodo učinki na teJ ciljni skupini kot v Amerik1-kjer brez osebne izkaznice 111 zadostnih let mladi ne morejo dobiti kozarca piva. Za druge ne vem, kak bo učinek in ah se bo kaj spremenilo. Slovenc1 veljamo za pivski narod. NllS osebno zakon sicer ne bo hud0 prizadel, ne vem pa, kako bod° v turističnih krajih tujcu po 2. uri pojasnili, da mu ne smej0 ponuditi želene pijače. KMETIJSTVO, PODEŽELJE Sum, da v okolici Kapel razsaja prašičja kuga, delno ovržen Rejci bodo za preventivo v letu 2003 plačevali 13 odstotkov več Ljubljana, Posavje - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je minuli teden objavilo dva pravilnika, ki se nanašata na preventivno zdravstveno varstvo živali in s tem tudi na zaščito potrošnikov. Za izvajanje ukrepov obeh pravilnikov v letu 2003 bo potrebno zagotoviti okrog 2,5 milijarde SIT. Ta sredstva bo ministrstvo zagotovilo s 13-odsto-tnim zvišanjem pristojbin, ki jih plačujejo rejci kot nosilci dejavnosti. Omenjena dva pravilnika sta del slovenskega usklajevanja Pravnega reda ob vstopanju v EU na področju preventivnega zdravstvenega varstva živali, ki je zelo Pomemben člen zaščite in varnosti potrošnikov, je pojasnil kmetij- prejšnja leta in ga bo v celoti tudi v prihodnje. Stroški aktivnosti, ki jih predvideva ta pravilnik, bodo znašali 1,47 milijarde SIT. Pravilnik o izvajanju preventivnih cepljenj in diagnostičnih ter drugih preiskav živali v letu Kmetijsko ministrstvo mora letos zagotoviti tudi približno 500 trilijonov SIT za pokritje lanskih obveznosti, nastalih pri preventivnem zdravstvenem varstvu živali. But pravi, da jih bo ministrstvo pokrilo iz svežega denarja zunaj kmetijskega proračuna, veterinarji, ki so te dejavnosti izvajali, pa so sredstva sicer že večinoma dobili. Lani je bilo za preventivno zdravstveno varstvo potrebnih L9 milijarde SIT. Od tega jih je bilo le 970 milijonov SIT zagotovljenih v kmetijskem proračunu. Kmetijski minister je zunaj kmetijskega proračuna že lani poiskal še dodatnih 600 milijonov SIT, letos pa mora še preostalih 500 milijonov. Tolikšno povečanje stroškov pri preventivnem zdravstvenem varstvu je lani nastalo zaradi povečanega obsega dela, ki je izhajalo iz novih pravilnikov. ski minister Franci But. Glede na dejstvo, daje Slovenija eno leto Pred polnopravnim članstvom v ~U, se je ministrstvo letos odlo-cdo za močno razširjen način pre-ventivnega delovanja, ki izhaja iz tega, daje nosilec dejavnosti, to-reJ rejec tisti, ki mora zagotoviti P°goje za promet z živalmi. -Oba pravilnika sta bila objavlja 23. januarja, veljati pa sta žačela dan po objavi. . Ukrepe Pravilnika o izvajan-lu sistematičnega spremljanja jžnih bolezni in cepljenj živa-J v letu 2003 je ministrstvo po “Utovih besedah izvajalo tudi 2003 za izpolnjevanje pogojev za promet pa je novost. S tem delom minister predpisuje izvajanje preventivnih cepljenj in diagnostičnih preiskav, ki omogočajo rejcem izpolnjevanje pogojev za promet z živalmi. Rejci na ta način pridobijo ustrezen status rej ali čred, prostih bruceloze, tuberkuloze in levkoze. Brez tega pogoja ni mogoče zagotoviti normalnega prometa znotraj bodočega notranjega trga EU, je pojasnil minister. Za te ukrepe bo potrebno zagotoviti 1,1 milijarde SIT, največji finančni zalogaj izvajanja tega pravilnika pa bo pa- del prav na letošnje leto kot potrditveno leto. V letu 2004 in naprej bo potrebno le še približno 10 do 15 odstotkov potrebnih sredstev, in sicer za vzdrževanje statusa čred, prostih bruceloze, levkoze in tuberkuloze. Za izvedbo obeh pravilnikov bo torej potrebno zagotoviti 2,57 milijarde SIT. Glede na dejstvo finančnega pokritja, sprejetega v proračunu kmetijskega ministrstva za leto 2003, so frnančno-plat postavili tako, kot ga predpisuje tudi evropski pravni red, ko preventivno zdravstveno varstvo plačajo imetni- ki živali iz tako imenovanih pristojbin, ki so se sicer zbirale že pretekla leta. To po Butovih besedah pomeni, da se bo v tem trenutku veljavna višina pristojbin v povprečju povečala za 13 odstotkov in sicer različno od kategorije do kategorije. But je še povedal, da se bo na osnovi dogovora z ministrstvom za finance letos oblikovala tudi posebna proračunska postavka, katere sredstva bodo namenjena izključno za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva v obeh izvajanih pravilnikih. Jelica Koršič Državno središče za nadzor bolezni, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, območni urad Krško in Veterinarska inšpekcija so v sredini januarja izdali sklep o omejitvi prometa s prašiči, ker je obstajal sum, da seje v Posavju pojavila klasična prašičja kuga. Sprejeli so preventivne ukrepe, ki jih določa Pravilnik o kužnih boleznih in tako prepovedali promet s prašiči vseh kategorij na sejmu v Brežicah, prepovedano je bilo gibanje živali in klanje prašičev na domu v vaseh Rakovec in Kapele. Veljali so, dokler niso bili znani rezultati testov. Državna sekretarka za prehrano na kmetij skem ministrstvu Vida Čadonič Špelič (na fotografiji) je za SavaGlas povedala, daje teste opravil nacionalni veterinarski inštitut. Rezultati so pokazali, da ne gre za klasično prašičjo kugo, razen pri eni plemenski svinji, za katero bo potrebno opraviti še dodatne biološke raziskave. Te naj bi bile končane prve dni februarja. Državno središče za nadzor bolezni je zato vse sprejete ukrepe preklicalo, razen na kmetiji, kjer je omenjena žival. “Prijava na SAPARD razpis se splača” ^Unelj - Govedorejsko društvo in Društvo kmetic Sevnica sta v Krmelju vsak na svojem etnem zboru izvolila novo vodstvo in začrtala program dela. Sledilo je skupno delovno ječanje, na katerem so se številni prisotni seznanili z aktualnostmi iz programa SAPARD 11 Zakona o varstvu pri delu, ki velja tudi za kmečka gospodarstva. ,, 400 članic Društva kmetic ®vnica, ki deluje skozi devet . ivov, je dobilo novo predsed-jlc° Cilko Kranjc. Po osmih . Uh je namreč to funkcijo, opusti Ida Stušek, ki je s pomočjo •avice Grobelnik iz Kmetijske et°valne službe Sevnica med Nekimi ženami sejala potreb-° Samozavest, da so se s svoji-1 dobrotami predstavljale tudi uveljavljeni ocenjevalni ptuj-‘ 1 razstavi. Nekatere med njimi i° dobitnice najvišjih odličij za Mkovost. Govedorejsko društvo Sevni-^ šteje preko 30 članov, Peter aUiloh pa je vodenje društva redal Darku Beciju. Ua skupnem srečanju članic in aUov obeh društev so bili še tQan' Podružnice Sindikata kme-v Slovenije, kjer v občinskem s dstvu ostaja Peter Končina, p^Pan občine Kristijan Janc, : dsedniki krajevnih skupnosti terrePubliški predstavniki kmetic govedorejcev. Direktorica Agencije za kmetijske trge Sonja Bukovec je s sodelavko Sonjo Gornik predstavila program evropske predpristopne pomoči SAPARD z namenom, da bi med kmeti pregnala strah pred prijavo na razpise za ta sredstva. V javnosti namreč kroži prepričanje, da je potrebno neverjetno veliko zahtevnega administriranja za odobritev nepovratnih sredstev iz razpisov SAPARD. Administriranje je dejstvo in manj ga ne bo, se pa izplača, saj iz drugih programov kmetje ne dobijo toliko nepovratnih sredstev, je poudarila Bukovčeva. Kot se je izkazalo iz vprašanj kmetov, pa se ne upajo prijaviti na te razpise predvsem zato, ker Odobrena nepovratna sredstva, ki so sicer tudi do polovice skupne vrednosti investicije, kmet dobi šele čez čas, ko je gradnjo v celoti zaključil. Na kmetijah je običajno problem kreditne sposobnosti za celoten potrebni investicijski znesek, medtem ko Lani je bilo za programe SAPARD razpisanih preko 4 milijarde L največ vlog in tudi odobrenih sredstev pa je bilo iz Prekmurja r okolice Maribora, kjer je kmetijstvo najbolj razvito, v. Tudi največ subvencij - to je neposrednih plačil na površine in v ^ali od skupaj razdeljenih 14 milijard SIT je šlo v omenjeni regiji, osavje 1,2 milijardi SIT. Letos bodo subvencije porasle za 20 stotkov in bodo znašale 75 odstotkov evropskih. Gd 65 tisoč za subvencije lani oddanih vlog je tri četrtine kmetov P°d 150 tisoč SIT. Povprečje na hektar zemljišča vuporabi, u Slovenijo je 32.000 SIT, v Krškem to znaša za tisočaka manj, v Ivicah je 29.000 SIT, Sevnica pa je povprečje s 35.000 SIT na ^tar presegla. Za olajšanje pristopa do SAPARD sredstev se spreminjajo tudi kriteriji, ki bodo bolj prilagojeni slovenskemu povprečju na kmetih; zahtevana naj višja starost se iz sedanjih 40 let zviša na 55 let, površina iz sedanjih 8 hektarjev primerljivih površin se zniža na najmanj 5 hektarjev in zahtevana izobrazba najmanj tri leta poklicne šole katerekoli smeri, ni več obvezna smer kmetijstvo. bi ga za “svojo polovico” gospodarstvo še nekako zmoglo. Toda Bukovčeva je opozorila, da nacionalnih razpisov za investicije v kmetije že prihodnje leto ne bo več, saj predvidevajo leta 2005 črpati le še (oziroma že) iz evropskih skladov. Branka Dernovšek Dobrote s kmetij Ptuj - Na dvorišču minoritskega samostana bo letos od 4. do 7. aprila na ogled že 14. razstava ‘ ‘Dobrote slovenskih kmetij - Ptuj 2003”. Kmetije bodo lahko s svojimi izdelki sodelovale na ocenjevanju mlečnih, mesnih in krušnih izdelkov, kisa, olja, žganja, suhega sadja, vina in sadnega soka, uvajajo pa še ocenjevanje marmelade in ocenjevanje embalaže. Rok za prijavo za sodelovanje na razstavi je ponedeljek, 10. februar. Prijave zbirajo na vseh kmetijskih svetovalnih službah, ob prijavi pa je potrebno plačati tudi prispevek, ki znaša 3.000 SIT za vsak izdelek. J.K. Kdo ima najboljše ...? Kostanjevica na Krki -Društvo Domače koline je tudi letos organiziralo tradicionalno ocenjevanje krvavic, pečenic, “mesenk”, “žolc” in jetrnih klobas. 7-članska komisija je skupaj ocenila 73 vzorcev. Kot je povedal predsednik društva Stane Tomazin, je bilo od tega na ocenjevanju 26 krvavic. Najboljše je prinesla Danica Hribar iz Sajevc, druge so bile krvavice Petra Luštka iz Kostanjevice na Krki, tretje pa krvavice Jožeta Unetiča iz Sajevc. Na ocenjevanju je bilo tudi 25 “mesenk”. Najbolje so bile ocenjene “mesenke” Ribogojnice Goričar iz Slivja, sledile so “mesenke” Marjana Košaka iz Šentjerneja, na 3. mestu pa so bile "mesenke’: Sandre Hribar iz Šentjerneja. Komisija je zelo pozorno ocenjevala tudi pečenice. Najboljše je na ocenjevanje prinesla Nevenka Hribar iz Sajevc, 2. mesto je komisija prisodila pečenicam Ivana Pešca iz Brežic in 3. Andreji Hribar iz Sajevc. V kategoriji tlačenk je bila kot najboljša ocenjena tlačenka Stanke Švajger iz Drenove,' 2. mesto so dodelili Zdenki Zorič iz Šutne, tretja najboljša pa je bila tlačenka Anice Prah iz Krškega. Društvo “Domače koline” iz Kostanjevice na Krki ambiciozno deluje v svojem prostora, tovrstno ocenjevanje pa je vsako leto bolj obiskano, kakovostno in pestro. L.M.C. kmetijski nasveti Kontrola integrirane pridelave sadja V Uradnem listu 63/2002je bil objavljen Pravilnik o integrirani pridelavi sadja, s katerim je tudi to področje končno dobilo zakonsko podlago. Z odločbo, ki je bila objavljena v Uradnem listu 105/2002, so bile imenovane pravne osebe za organizacije za kontrolo. V začetku letošnjega leta so bila izdana tudi tehnološka navodila za integrirano pridelavo sadja za leto 2003. Prijave v kontrolo za letošnje leto so potekale v decembru leta 2002, sadjaijem so poslale ponudbo kar štiri kontrolne organizacije: GIZ Sadjarstvo Slovenije, Fakulteta za kmetijstvo Maribor, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor in Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica. Novi pravilnik tako določa zahteve in omejitve pri integrirani pridelavi sadja, način kontrole ter označevanje integrirano pridelanega sadja. Vsak sadjar pa se mora ravnati tudi po tehnoloških navodilih, ki natančneje predpisujejo za vsako sadno vrsto napravo nasada, gnojenje, namakanje, oskrbo tal v nasadu, rez, strojno tehnične pogoje, obiranje in skladiščenje ter integrirano varstvo pred boleznimi in škodljivci. Teh navodil se bo potrebno seveda natančno držati. Tehnološka navodila bo vsako leto pripravila strokovna delovna skupina, ki jo imenuje minister. Tako, kot so bili navajeni sadjaiji že do sedaj, bo tudi po novih pravilih potrebno voditi evidenco o vseh ukrepih v nasadih. Pravilnik določa, da mora sadjar te evidence hraniti pet let. Prav tako mora eno leto hraniti dokumentacijo o nabavljenih in uporabljenih sredstvih ter o prodanem sadju. V Artičah je bila predavalnica, kjer je potekalo izobraževanja o integrirani pridelavi sadja, za udeležence skoraj premajhna. Pri pridelovalcih bodo organizacije za kontrolo opravljale kontrolne preglede vsaj enkrat letno, pri 5 odstotkih pridelovalcev pa bodo kontrolirali ostanke fitofarmacevtskih sredstev. Če sadjar prideluje sadje v skladu z določbami pravilnika in s tehnološkimi navodili, mu organizacija za kontrolo izda certifikat. S tem, ko pridobi certifikat, lahko uporablja znak “integriran”. Pri prodaji integrirano pridelanega sadja mora biti zagotovljena sledljivost, zato mora integrirano pridelano sadje spremljati certifikat do končnega porabnika. Tisti sadjar, ki ne bo upošteval določb tega pravilnika in tehnoloških navodil, ne bo dobil certifikata in ne bo upravičen do neposrednih plačil za integrirano pridelavo. Če se to zgodi dve leti zapored, sme sadjar v kontrolo le na podlagi posebnega dovoljenja ministrstva. Do razveljavitve certifikata lahko pride, če pristojna inšpekcija ali organizacija za kontrolo naknadno, predvsem z analizo na pristotnost kemičnih sredstev za varstvo rastlin, ugotovi, da so bili v evidenci navedeni neresnični podatki. Torej bo pri integrirani pridelavi potrebno dosledno izpolnjevati vse tisto, kar določajo pravilnik in tehnološka navodila. Kontrola bo namreč stroga in dosledna, kar pa je seveda nujno potrebno. Brez kontrole namreč sadjaiji ne morejo dobiti certifikata, ki pa je osnova za to, da jim bodo potrošniki veijeli, da se trudijo pridelovati čim bolj zdravo hrano in da so ukrepi sadjarjev okolju prijazni. Erika Orešek, specialistka za sadjarstvo, KGZ Novo mesto Domača obrt kot dopolnilna dejavnost Koprivnica - Kmetijska svetovalna služba Krško in Društvo podeželske mladine Krško sta priprava delavnico na te*mo “Oživljanje domače obrti kot dopolnilna dejavnost na kmetiji”. Predstavili so opletanje košar, košev in steklenic, izdelovanje peharjev iz slame in podobne dejavnosti. Delo je popestrila dr. Ivanka Počkar iz Posavskega muzeja Brežice s predavanjem o domači obrti. Delavnica, kije potekala na Turistični kmetiji Vrtovšek, je po besedah svetovalke za kmečko družino in.dopolnilne dejavnosti Branke Radej- Koren v celoti uspela, saj se je je udeležilo 25 mladih, ki jih zanima, kako povečati prihodek na kmetiji s tovrstno obliko dopolnilne dejavnosti. J.K. Udeleženci so si med drugim ogledali, kako se opletajo steklenice. Med nagrajenci tudi Jože Ribic Ljubljana, Krško - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije - Sonček praznuje letos 20-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti je v Kulturnem domu španski borci v Ljubljani potekala osrednja prireditev pod geslom Sonček eden za vse, na kateri so podelili priznanja in zlate znake zveze najzaslužnejšim sodelavcem, imenovali pa so tudi njene častne člane. Med nagrajenci je tudi predsednik Društva Sonček za cerebralno paralizo Posavja Jože Ribič. V zvezo se združuje več kot 4000 oseb s cerebralno paralizo, drugimi invalidnostmi, njihovih svojcev in strokovnih delavcev. Skupno so na slovesnosti podelili osem priznanj zveze Sonček ter pet zlatih znakov zveze. Med nagrajenci pa je tudi Jože Ribič, predsednik Društva Sonček za cerebralno paralizo Posavja, ki je prejel nagrado za sodelovanje z zvezo na umetniškem in donatorskem področju ter za njegov prispevek pri delovanju Društva za cerebralno paralizo Sonček Posavje in ustanavljanju Centra Sonček Krško. V obrazložitvi ob podelitvi priznanja so zapisali, da je Jože Ribič z decembrom 1995 prevzel vodenje posavskega društva in v kratkem času uspel pritegniti veliko število članov ter spodbuditi Jože Ribič zelo intenzivno in ambiciozno delovanje društva. Pod njegovim vodenjem je društvo uspelo razviti razvejano društveno dejavnost, vzpostaviti sodelovanje s strokovnimi delavci ter drugimi organizacijami in institucijami, se aktivno vključiti v lokalno okolje, pridobiti lastne prostore in zaposliti tajnico društva, pridobiti sponzoije in donatorje. K temu še dodajajo, daje nagrajenec vse cilje, ki si jih je kot predsednik društva zastavil, tudi uspešno izpeljal, pa naj je šlo za organiziranje šole za starše, pridobitev in opremo prostorov za center, organizacijo humanitarne prireditve, dobrodelnega koncerta ali drugih sponzorskih akcij. Nekaj načrtov pa še intenzivno nadaljuje. To je predvsem ustanovitev varstveno-delovnega centra (VDC) za odrasle osebe s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi tudi v posavski regiji, kot še ene od enot VDC Sonček, ki se izvaja kot del javne službe. Karmen Molan Nagrada za izjemne gospodarske dosežke Slovenija - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v Cankarjevem domu že 35. podelila nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Med devetimi nagrajenci je tudi posavski rojak, generalni direktor TPV d.d. Vladimir Bahč. Podjetje TPV trženje in proizvodnja opreme vozil d.d., katerega korenine segajo v nekdanjo Industrijo motornih vozil, je spremenil v svetovno prepoznavno podjetje v branži, so zapisali v obrazložitvi ob nagradi. Danes TPV d.d. kot krovno podjetje izvaja storitve skupnega pomena, skrbi za enotno strategijo in upravlja podjetja v skupini TPV, v kateri so tri kapitalsko mešana podjetja: TPV Johnson Controls, Arsed in TPV prikolice ter dve lastni podjetji TPV Tadis in TPV avto. Vladimir Bahč se je rodil na Volčjem pri Artičah. Po končani Srednji tehnični šoli v Krškem -smer strojništvo se je zaposlil v Industriji motornih vozil v Novem mestu. Takoj je nadaljeval študij strojništva. V Industriji motornih vozil je opravljal različna strokovna, organizacijska in vodstvena dela na področju kakovosti, tehnične priprave proizvodnje in na razvojnem inštitutu. Ob prejeti nagradi je povedal, da je nagrada veliko priznanje zanj in za podjetje in jo deli z sodelavci v Novem mestu, Brežicah in v Suhorju. V sistemu je tudi TPV avto Brežice v Šentle-nartu, ki ima prodajo novih Renaultovih vozil, prodajo rabljenih Vladimir Bahč vozil, nadomestnih delov in servis. S.V. Koliko državne pomoči za razvoj Posavja? Krško - Posavje je v letih 2000 do 2003 za pripravo in samo izvedbo projektov Regionalnega razvojnega programa 2001-2006 od države prejelo 440 milijonov SIT nepovratnih sredstev. Porabljena so bila pretežno za urejanje infrastrukture in projekt visokega šolstva v regiji, saj so državni razpisi pogojevali prijavo takšnih projektov, kjer je občina večinski lastnik. Programski odbor za pripravo Regionalnega razvojnega programa je na seji poslušal o že porabljenih sredstvih in še pričakovanih neposrednih spodbudah, ki jih je predstavila direktorica Regijskega pospeševalnega centra (RPC) Mateja Jazbec. Od 440 milijonov SIT državnih pomoči je v minulih dveh letih in delno že upoštevajoč letošnji predvideni razrez brežiška občina prejela 127 milijonov SIT, krška 227 milijonov SIT, sevniška 72 milijonov SIT, RPC pa 13 milijonov SIT. Sofinanciranje programov je potekalo po načelu, da je morala vsaka občina za izvedbo zagotoviti najmanj toliko ali več, kot je dobila. Programi, ki so se izvajali, niso iz gospodarstva, ker tam pač občine nimajo svojih deležev, torej porabljeni denar (še) ni prispeval k novim delovnim mestom, ima pa Posavje na ta račun malce več asfalta. Za leto 2003 je za Posavje namenjenih še nepovratnih 109 milijonov SIT. Občina Sevnica bo dobila 20 milijonov SIT za gradnjo športnega doma, brežiška občina 40 milijonov SIT za knjižnico, 12 milijonov SIT bodo v Krškem namenili za postavitev visokošolskega študija in 20 milijo- nov SIT za Tehnološki center Krško, 17 milijonov SIT pa je namenjenih za Regijsko štipendijsko shemo. Občine so se tudi že dogovorile, kako si bodo razdelile 308 milijonov SIT neposrednih spodbud za leto 2004. Sevničani bodo pripadajočih 68 milijonov SIT namenili za športni dom, Brežičani 100 milijonov SIT za Visoko strokovno šolo za trgovino in turizem, Krčani bodo za postavitev svojega visokega šolstva namenili 30 milijonov in 20 milijonov za Tehnološki center, skupni štipendijski shemi pa . bo namenjenih 10 milijonov SIT. Branka Dernovšek f.mm n jlHŽCi POSABIiO MR0 Partizanu čas ni naklonjen Sevnica - V lanskem letu, malo pred volitvami, je v Sevnici padel Partizan. Stavba, v kateri je nekoč potekala živahna vadba, je bila že dolgo zaprta in že pred leti je občinski svet sprejel sklep o gradnji novega objekta, ki naj bi bil zaključen do leta 2004. Kaže, da so bile smele napovedi le (predvolilne) obljube. Čeprav je sevniška občinska oblast pred leti še veijela, da se bo dalo dom TVD Partizan obnoviti, se je kasneje to izkazalo kot nemogoče. Stekle so priprave na novogradnjo, ki je bila v končni fazi ocenjena na 200 milijonov SIT. V lanskem letu so bila opravljena rušitvena dela, v januarju pa naj bi bil objavljen razpis za gradbena dela, ki naj bi bila letos tudi končana. Darja Lekše, vodja oddelka za družbene dejavnosti, pravi, da pred sprejemom proračuna ne morejo pokreniti nobene akcije, poleg tega pa se je izkazalo, da v letošnjem letu v proračunu za te namene ne bo na razpolago toliko denarj a, kot je bilo predvideno. V osnutku proračuna je za gradnjo športnega doma namenjenih le 30 milijonov SIT; od tega naj bi jih Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport dalo 10,20 milijonov SIT pa naj bi dobili z naslova regionalnega razvoja. Gradnja doma se bo tako začela z zamudo, realno pa je pričakovati, da bo dom dokončan šele leta 2005. N.Č.C. Posavje še ob en regijski sedež Posavje, Krško - Z novim letom je v Sloveniji prenehalo obstajati in delovati pet uprav za obrambo, med njimi posavska s sedežem v Krškem. Z reorganizacijo slovenske vojske je bilo namreč predvidenih od prejšnjih trinajstih le osem uprav za obrambo. Vlogo ukinjene Uprave za obrambo Krško je prevzela novomeška uprava, v Krškem je ostala izpostava, ki jo vodi Milan Zorko, v Sevnici in Brežicah pa pisarni s po enim zaposlenim. V prostorih nekdanje uprave je sedež izpostave za zaščito in reševanje, pod katero sodi Regijski center za obveščanje (RCO). Vodja izpostave je Zdenka Moč-niK Čeprav se je lani v jeseni na obrambnem ministrstvu razmišljalo, da bi RCO prestavili v Brežice, kjer ima ministrstvo v lasti dovolj primernih prostorov, v Krškem pa so prostori tesni in je potrebno zanje plačevati najemnino, zaenkrat ostaja še po starem. B.D. Ribiči uničujejo “solato” Brežice - Nedavno srečanje strokovnjakov s predstavniki brežiške občine in domačimi ribiči je znova potrdilo, kako nenavadna in nevarno je “vodna solata”, ki se je lansko poletje znašla v topli vodi mrtvice pri Termah Čatež. Tudi po besedah prof.dr. Mihaela Jožefa Tomana z ljubljanske biotehnične fakultete gre za zel, ki je najverjetneje ušla iz akvarija. Ob odličnih pogojih seje tropska rastlina hitro razrasda po vodni površini, veliki najmanj 20 hektarov. Brežiški ribiči, za katere pojav nenavadne rastline pomeni pravcato ekološko katastrofo, so zimske dneve izkoristili za to, da so vso kulturo tropske zeli s površine rečnega zatoka odrinili na rob, v hladnejše vode. Vendar še vedno ne vedo, če so se s tem nadloge dokončno rešili. Strokovnjaki namreč zagotavljajo, da se je “vodne solate” mogoče znebiti le. na mehanski način, torej z vztrajnim odstranjevanjem, nikakor pa ne s herbicidi ah na kakšen drug kemični način. S tem bi slabo vplivali tudi na ogroženega divjega krapa, ki prebiva v čateški mrtvici, ne gre pa pozabiti niti na ogroženost podtalnice, kadar hitro rastoči organizmi v vodi izrabijo kisik. Kakorkoli že, do pojava nenavadne zeli lahko pride še kje drugje v državi, zato bi morah v Sloveniji hitro sestaviti hsto nezaželenih organizmov, sprejeti pa bi morah tudi ukrepe za ravnanje v podobnih primerih. “Vodna solata” v tophški mrtvici je nazorno potrdila, da reševanje problema ne smemo prepustiti le društvu. Za prizadevne ribiče je to vendarle prevelik zalogaj in prehuda odgovornost! VJ*. Na vrata trka revščina Sevnica - Gospodarstvo sevniške občine se seseda v prah. Jutranjka, Stilles, SGP Posavje so v postopkih prisilne poravnave in tudi ostalim podjetjem ni z rožicami postlano. Vse več ljudi je na cesti in po napovedih sodeč se jim bodo kmalu pridružili številni novi delavci. Revščina trka na vrata številnih domov in skrb občine je tudi iskati načine preživetja zanje. Polovica sevniškega proračuna je letos namenjena za t.i. družbene dejavnosti. A to ne pomeni, da bo šel denar za gradnjo šol in domov in za dvig življenjske ravni; veliko sredstev bo namenjenih zgolj za pokrivanje stroškov socialno ogroženih občanov. Po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je občina dolžna plačati prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje za državljane Republike Slovenije s stalnim prebivališčem na njenem območju, ki nimajo svojega dohodka in ne morejo pridobiti statusa zavarovanca z drugega naslova. Občinski proračun bo v te namene prispeval kar 28 milijonov SIT. Po zakonu o socialnem varstvu pa je občina dolžna plačevati v celoti oz. doplačevati oskrbne stroške za občane v domovih upokojencev, ki nimajo dovolj lastnih sredstev ali svojcev, ki so dolžni plačevati zanje. Oskrbni stroški naj bi občino Sevnica v tem letu stali 91 milijonov SIT, dodatnih 11 milijonov pa služba za pomoč na domu; gre za javna dela preko Centra za socialno delo, ko pet oskrbovalk skrbi za družine na domovih. Občina je dolžna zagotavljati sredstva tudi vrtcem za izvajanje programa predšolske dejavnosti; med drugim mora pokriti razliko med ceno programov in plačilom staršev. Zaradi socialne ogroženosti številne družine ne zmorejo plačevati oskrbnine v vrtcu in jo zato v celoti poravnava občina. V pristojnost občine sodi tudi subvencioniranje stanarin. Vse večje najemnikov občinskih stanovanj, ki niso več zmožni plačevati stanarine in obratovalnih stroškov. Stanovanjski sklad občine Sevnica obsega 161 stanovanj; 100 jih je v lasti občine, 61 v postopku denacionalizacije, do konca leta pa naj bi uredili še štiri stanovanja: V sevniški občini je problematičn ih neplačnikov približno 20, njihov dolg pa se giblje od 100 tisoč do milijona 700 tisoč SIT. Skupen dolg najemnin znaša 7 milijonov in skupen dolg obratovalnih stroškov še nadaljnjih 7 milijonov. Da bi ugotovili, kdo resnično ne zmore plačevanja najemnine in kdo se plačevanju samo izmika, so se sešli direktor Centra za socialno delo Franc Kos, Slavko Podboj, direktor Terce, ki je upravljalec stanovanj v lasti občine Sevnica, in župan Kristijan Janc. Tri najbolj kronične probleme so že rešili, tri stranke bodo deložirali, šest se jih je odselilo. Do vprašanj glede plačevanja najemnin se bo na osnovi podatkov Centra za socialno delo opredelil tudi občinski svet. Sicer pa stanovanjski zakon za neplačnike predvideva odpoved najemne pogodbe, zato bodo po novem z najemniki stanovanj podpisali pogodbo v obliki notarskega zapisa in jo tudi dosledno izvajali. Nada Černič Cvetanovski. Težave gradbincev ne bodo ogrozile gradnje šole Blanca - Od lanskega septembra se vsako sredo ob 13. uri na osnovni šoli (OŠ) sestaja koordinacijska skupina za gradnjo oz. dozidavo OŠ Blanca. Kljub prekinitvi gradnje zaradi vremenskih razmer in težav izvajalca, Splošnega gradbenega podjetja(SGP) Posavje Seviiica, ki je v postopki prisilne poravnave, naj bi bila dela končana v roku. Koordinacijska skupina, v kateri so predstavnik izvajalca -SGP Posavje Sevnica, ravnateljica OŠ Blanca Ana Mešiček, predstavnica občine Sevnica -običajno vodja oddelka za družbene dejavnosti Darja Lekše ter predstavnik nadzorne službe (Muleja je zaradi obilice dela zamenjal Avšič), se tedensko sestaja vse od začetka gradnje šole v lanskem septembru. Naloga odbora je, da spremlja gradnjo, si ogleda objekt in ugotavlja, ali dela potekajo po terminskem planu. Kot ugotavljajo, je v mesecu januarju zaradi nizkih temperatur in obilice snega delo obstalo skoraj za ves mesec. V času, ko se gradbena dela niso izvajala, je prišlo do zamakanja spoja med starim in novim objektom, tako da je namočilo toplotno izolacijo na obstoječem objektu ter stene in strop. Poleg vremenskih razmer izvajalca pestijo še notranje težave. Nad družbo SGP Posavje Sevnica je bil namreč 6. januarja letos uveden postopek prisilne poravnave. Kaj to pomeni za 150-članski kolektiv, direktor Stane Budič noče komentirati, zaveda pa se, da bo prišlo tudi do zmanjšanja števila zaposlenih. :atrjuje, da imajo del® :ar potrjuje tudi sevnišD anc, ki se vključuje v anje nastale problert'a' t nroi;i nnrliatiA tne težave, saj se izg. d direktorja Makarij3 večuje. V tem tednu st’ -- .. L, x: • iptU gradnja HE Boštanj. ^ iti domači gradbinec kondiciji, če že i za dela, ki jih bo n11 "ima. i SGP Posavje Sevri' - obnavlja sevnisk elovadmce zamuja , prav toliko tudi P1 : ji_ __ i _ j_ vnave ne bo bistva . )tek del in da koflc „ l,i.„ G leta. Nada Černič Cvetano^ stran 9 Smeli načrti turističnega društva Bizeljsko - Leto 2002 je bilo za turistično društvo po besedah predsednice Vesne Kunej uspešno. Pred letom dni so se na Bizeljskem vinogradniki ob Bizeljsko-sremiški vinsko turistični cesti (BS VTC) od Bizeljskega do Sevnice ustanovili Zvezo društev vinogradnikov in izvedli prvi skupni vinski praznik. Letošnji bo po pojasnilu Ku-nejeve, ki je tudi predsednica organizacijskega odbora, potekal od 7. februarja do 8. marca, ko bo na Bizeljskem zaključna prireditev. Zato sije turistično društvo zadalo nalogo obnoviti tla in ogrevanje v zadružnem domu, ki je v lasti Vinogradniško vinarske zadruge Bizeljsko. Njen predsednik Janez Šekoranja je zbranim na občnem obljubil tudi predsednik Rok Kržan. Med odmevnejšimi akcijami ob skrbi za okolje in urejenost v letu 2002 izstopa razstava spominkov ob BS VTC, ki je ob pomoči Občine Brežice zaživela na pobudo Marije Sušnik. Sodelovali so na natečaju “Turistični spominek” pri Turistični zvez Slovenije in julija v domačem kraju gostili goste z Vala 202 v oddaji “Lov na počitnice”. Jeseni že več let pripravljajo krst mošta. Novembra pa so z osnovno šolo pripravili razstavo o ptiču čebelarju, ki je na ogled v stari šoli, kjer domuje krajevna skupnost. V tem prostoru si turistično društvo prizadeva urediti prostore turistično informacijskega centra (TlC-a). V okviru društva deluje prizadevna sekcija za ohranitev naravne in kulturne dediščine. Predsednik sekcije Vlado Balon je med novimi cilji izpostavil delo na projektu razvoja turizma, ohranjanje starih sadovnjakov v okviru Kozjanskega parka ter ureditev spominske sobe na domačiji znamenite baronice Kovačič de Belder v Dramlji na Bizeljskem. Ob tem so decembra sanirali streho na Jelčičevi domačiji pri sv.Vidu, ki bi jo želeli, tako kot še nekaj objektov, ohraniti kot kulturno dediščino in turistično točko. S tem nadgrajujejo projekt naravne in kulturne dediščine, ki je na ogled skozi razstavo v župnišču tamkajšnje farne cerkve. Suzana Vahtarič Vesna Kunej zboru pojasnil, da bodo kot lastniki sanirali streho na domu. Manjšo finančno pomoč je v imenu Krajevne skupnosti Bizeljsko Daje turizem panoga, od katere bi lahko domačini urezali večji kos pogače, je med gosti izpostavila predstavnica Občinske turistične zveze Brežice Mojca Tršelič. Pravi, da turisti najpogosteje sprašujejo po znamenitih repnicah. Za njihovo večjo prepoznavnost je Občina Brežice lani v okviru čezmejnega projekta Sutla-Sotla izdala brošuro v slovensko-hrvaškem jeziku, letos ob njenem ponatisu pa še v angleško-nemškem, je pojasnil predstavnik občine Roman Matjašič, ki meni, daje bizeljsko društvo eno dejavnejših. Računi za nazaj se morajo poravnati Globoko - Člani krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije (KO DIS) Globoko -Pišece so skupaj z gosti napolnili dvorano tamkajšnjega prosvetnega doma. Okoli 140 jih je z veseljem prisluhnilo kulturnemu programu z ljudskimi pevci, glasbo učenca, recitacijo >n spominom otroka, odtrganega od matere. Predsednica krajevne organizacije Ljudmila Petan je spregovorila o opravljenem delu. Ker so decembra proslavili 10. obletnico ustanovitve, je izpostavila, da so se ves čas zavzemali za prejetje Zakona o žrtvah vojnega nasilja in po njegovem sprejetju leta 1996 pomoč svojim članom pri uveljavljanju pravic. Pet let kasneje je bil sprejet nemški 2akon Spomin, odgovornost in redsednica Ljudmila Petan prihodnost in začela se je nova papirna vojna. Povedala je še, da so v tem letu v Globokem obnovili spomenik žrtvam. Za pomoč seje Petanova zahvalila predsednici DIS prof. Ivici Žnidaršič, obema poslancema Jožetu Avšiču in mag. Andreju Vizjaku ter enako državnemu sekretarju na ministrstvu za delo družino in socialne zadeve mag. Francu Žnidaršiču za strokovno pomoč. Slednji je opozoril na mnenje, ki prevladuje med člani, da zdaj, ko so dobili odškodnino, društva več ne potrebujejo. Poudaril je, da je tovrstno mnenje izredno škodljivo, saj bo DIS še naprej skrbelo za zaščito pravic in zato mora ostati močno. Ob ustanovitvi je društvo štelo 253 članov, v desetih letih jih je 67 umrlo, zato so se jim poklonili z minuto molka. V zastavljenem planu so na občnem zboru že razvili društveni prapor, med še neuresničenimi željami pa os- taja zbiranje arhivskega materiala, s katerim bodo začeli letos. Suzana Vahtarič Tudj predsednica DIS prof. Ivica Žnidaršič je poudarila, da se država še vedno ni odzvala na dejstvo materialne odškodnine. Ministrstva morajo po sklepu vlade iz lanskega maja pripraviti stališča, vendar kot pravi državni sekretar, si ne prizadevajo pretirano. Sicer pa oba menita, da se računi za nazaj morajo poravnati. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal Jevnica - Staro, nefunkcionalno župnišče v središču Sevnice že dolgo kliče po obnovi. Pred »e« se je je že loteval prejšnji župnik Anton Hribernik, a kot ugotavljajo sedanji duhovniki, ■K župnišče potrebno celovite obnove. Leseni stropi so nagniti, zara-1 stalne vlage so odstopali, gnili tudi tlaki. Župnišče z debelimi Novi in velikimi nefunkcionalni sobanami brez kopalnic ne ■Ngovarja več normalnim stan-Ndom bivanja. Zato so se že ktobra lotili temeljite obnove, ki ,aJ bi stala 40 milijonov SIT. uaptacijo so zaupali Splošnemu °radbenemu podjetju Posavje evttica, kije z deli začelo okto-ra- Župnik Ciril Slapšak ugo-cavlR daje zaradi težav gradbin-a- ki je v postopku prisilne po-_N'nave, prišlo do manjšega a(tiika pri obnovi, kljub temu pa ?aJv bilo župnišče nared do acc,ka šolskega leta, ko ga bodo tudi blagoslovili. Nekaj sredstev za obnovo so že zbrali preko nabirkov in prostovoljnih prispevkov faranov, nekaj sredstev so dobili v tujini, glavnino pa pričakujejo od občine, kateri so prodali Slomškov dom in funkcionalno zemljišče. Dodatna sredstva za obnovo župnišča pa so zbirali tudi na tradicionalni nedeljski tomboli. Nada Černič Cvetanovski Župnišče je pokazalo “rebra Pod novo streho bodo uredili še lične sobice, v katerih bodo lahko prespali morebitni obiskovalci. Sevniški čebelarji uspešni Sevnica - V Čebelarskem društvu Sevnica se jih kar nekaj intenzivno ukvarja z večjo pridelavo medu za trg. Med 27 vrstami medu jih 22 ustreza najosnovnejšim zahtevam kolektivne blagovne znamke in nosijo ustrezno nalepko, je povedal na letnem zboru društva čebelarski mojster Franci Marolt. Žal status čebelarja kot proizvajalca oziroma prodajalca, če ni davčni zavezanec, še ni konkretno opredeljen. Predsednik društva Branko Božič je za nasvet, kako v takem primeru izstaviti račun, prosil davčno upravo in z odgovorom seznanil člane. Branko Božič Letna bilanca čebelarjev v občini Sevnica je ugodna, bolezen pri čebelah ni naredila večje škode. Zatiranje varo-je, ki ugonablja čebele, pa še vedno ostaja ena glavnih nalog društva, kar ob razdeljevanju dovoljenih sredstev za zatiranje pomeni tudi nenehno izobraževanje in sistematično kontrolo po čebelnjakih. Za to skrbita veterinarka Anita Vraničar Novak in veterinarski inšpektor Hinko Maver. Vraničarjeva je z zanimanjem prisluhnila uveljavljeni čebelarki Štefki Flajs, ki je pri sevniškem društvu v zdravstveni komisiji. Flajsova je namreč uspešno preganjala varajo z domačim jabolčnim kisom, ki ga je primešala hrani za čebele. Ob tem je veterinarka opomnila čebelarje na obvezno vodenje dnevnika, v katerega se beleži vsak ukrep pri čebelah. Dnevnik je potrebno hraniti še pet let od zadnjega posega in ga pokazati inšpek-' torju, če ta zahteva. Lojze Kozinc iz komisije za izobraževanje poudarja, da se morajo čebelarji nenehno izobraževati. Slovenski čebelar je sicer dobrodošla revija, vendar brez predavanj praktikov aktivnega napredovanja v čebelarjenju ne bo. Vzgajati je potrebno tudi podmladek, kar že več let dobro uspeva mentorju čebelarskega krožka na boštanjski šoli Ivanu Lauri, za sevniško in blanško šolo pa bodo mentorja še poiskali. Čebelarsko društvo je končno dobilo tudi svojo pisarno, ki je v bližini menjalnice pri knjižnici. Vsako prvo sredo v mesecu bodo v tem prostoru debatni večeri, na katerih si bodo člani lahko izmenjali izkušnje in prisluhnili najboljšim iz čebelarskih vrst. Branke Dernovšek Gasilci povečali društvene prostore Kapele - Člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Kapele so na svojem 77. rednem letnem občnem zboru slovesno prerezali trak novega prostora. Ta častna dolžnost je pripadla predsedniku Gasilske zveze (GZ) Brežice Mihi Boraniču. Prav tako pa so na tokratnem zboru izvolili nove člane vodstva društva. Kot je izpostavil predsednik PGD Kapele Franc Urek, so člani strokovno zelo dobro usposobljeni, saj je izobraževanje gasilskega kadra že od nekdaj njihova prva skrb in naloga. Klub temu pa opažajo, da bo potrebno usposabljanje Še za področje strojništva in poveljniškega kadra, saj mora biti izvajanje javne gasilske službe na visoki strokovni ravni. V minulem letu so se člani uspešno udeleževali raznih akcij, seminarjev in tečajev v okviru Gasilske zveze Brežice. Tem smernicam bodo sledili tudi v letu 2003. Trak ob odprtju novega prostora je prerezal predsednik GZ Brežice Miha Boranič. Ob koncu uradnega dela so se zbrani udeležili odprtja novega prostora v velikosti 30 m2, ki so ga zgradili za potrebe komandne sobe in garderobe. Z izgradnjo tega pa so v društvu pridobili pokrito zunanjo teraso, nove stopnice v društveni klubski prostor in dokončna ureditev zunanje okolice. Vzporedno z gradnjo novega prostora so uredili in obnovili še nekatere že obstoječe prostore društva. Celotna investicija je znašala 10.200.000 SIT. Trak ob odprtju novega prostora je prerezal predsednik GZ Brežice Miha Boranič, ki je v svojem nagovoru izrekel pohvalo za vložen trud in delo članov PGD Kapele. Po njegovem mnenju so kapelski gasilci lahko vzor tudi ostalim dmštvom tako v kraju kot v občini. Tokratni občni zbor je bil tudi volilni; tako so razrešili staro vodstvo in izvolili novo. Člani so se brez pomisleka odločili, da bo tudi v novem mandatu društvo vodil Franc Urek, poveljnik pa bo Boris Urek. Za konec so podelili priznanja mladim gasilcem, ki so se uspešno udeležili kviza v Globokem, ter spričevala sedmim gasilcem, ki so uspešno opravili seminar, priznanje pa je od GZ Slovenije prejelo tudi društvo za skrbno urejeno okolico in notranjost gasilskega doma. Karmen Molan Človek je najpogostejši povzročitelj požarov Šentlenart - Na letnem občnem zboru so se zbrali gasilci Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Brežice - okolica. Z minuto molka so se poklonili svojemu preminulemu članu Francu Derendi, podelili priznanje za 30 let gasilstva Antonu Planincu ter za 50 let delovanja v gasilstvu Milanu Habincu, Ivanu Lapuhu, Jožetu Podgoršku starejšemu, in Stanku Zorku. Predsednik društva Rado Ber-stovšek je v organizacijskem poročilu poudaril, daje število aktivnega članstva v društvu zadovoljivo in da uspejo vsako leto pridobiti nove člane ter izpostavil, daje bilo minulo leto za PGD Brežice-okolica eno izmed najbolj plodnih in aktivnih let doslej, saj so zastavljeni plan v celoti uresničili in ga celo prekoračili. Tako so prekrili in obnovili streho gasilskega doma, kar je bilo nujno, delo je bilo končano v štirih dneh, pohvale pa so bili deležni tudi člani gasilci, brez katerih dela ne bi bilo mogoče opraviti v tako rekordnem času. K izrednemu uspehu štejejo tudi zamenjavo zelo kakovostnih oken na domu, kar pa je zaradi poškodb zidov v notranjosti pogojevalo še ureditev notranjosti doma, obnovitev tal v orodjarni ter zaščito vrat in vseh lesenih delov. V društvu so od lani bogatejši za šest paradnih in štiri delovne obleke, 150 metrov nujno potrebnih tlačnih cevi, predsednik Berstovšek pa je ob tem opozoril članstvo zveze, da so pri opremljanju nujno potrebne spremembe, pa ne le v njihovem društvu, temveč v vseh, ki so opremljena pomanjkljivo. Sicer pa so lani sodelovali z Avto-moto društvom (AMD) Brežice, na tekmovanju oračev Strojnega krožka Posavje, na tekmovanjih in usposabljanjih zveze, priredili so vrtno ve- Predsednik Rado Berstovšek selico, ki pa ob obilnem delu ni pri nesla tako obilnih pričakovanj, leto pa so kot običajno zaključili z us pešno akcijo “gasilski koledar v vsako gospodinjstvo”. Po besedah dosedanjega poveljnika Danijela Godlerja (novoizvol jeni je Andrej Kelher, nova tajnica je Amelija Racman) je imelo PGD Brežice-okolica lani 16 intervencij, med ostalim je izpostavil tudi izved bo kviza za mladino in pionitje, kjer so si pridobili srebrna in bronasta priznanja ter posebej opozoril, da so ob svoji vaji v mesecu požarne varnosti ugotovili, daje človek s svojo nepazljivostjo in nemarnostjo še vedno najpogostejši povzročitelj požarov. N. Jenko S. “Tako rada bi živela na Primorskem, kjer ni snega...” Križe - Sončni žarki so toplo ogreli podnebje, ko nas je naša pot vodila na Križe. Idilična narava človeka prevzame. Kdo bi rekel, da je v taki idili možno tudi gorje, sovraštvo in trpljenje. Senovški pohodniki, s katerimi smo se na poti srečali, s e lepote narave in kraja kar niso mogli naužiti. In v takšni idili smo se srečali z našo tokratno sogovornico Renato Roštohar. Živi sama s svojimi živalmi. A njene domače živali niso tiste, ki smo jih sicer vajeni. Svojo ljubezen razdaja gosem, kokoškam in petelinu, ki so kar “razvajeni”. Prav milo je videti tolikšno ljubezen. Življenje je lepo, pravi Renata, a žal tudi kruto. In Renati Roštohar ni prizaneslo. Renata (desno) v družbi Zinke Žnideršič, članice Župnijske Karitas Brežice Renata seje rodila 10. februarja leta 1942 na Križah. Bila je edinka. Ko se je rodila, so bili njeni starši že starejši in tako sta imela samo Renato. Vse življenje je skrbela zanje, dokler ni na koncu ostala sama. Renata se spominja: “Moja mladost je bila težka. Ničesar ni bilo, ne obleke ne obutve. V šolo sem hodila dobro uro peš v Pečice. Velikokrat sem bila premočena, šola pa ni imela niti oken. Kljub temu sem zelo rada hodila v šolo, to je bilo moje največje veselje. Naredila sem sedem razredov, potem pa se je moja šola končala, kajti mama je bila bolehna in potrebno je bilo skrbeti za gospodinjstvo in ostala opravila.” Renatina mladost se je potem vrtela vedno v istem krogu - delo, delo, delo - razen k maši nikoli ni šla nikamor, na noben izlet, skratka nikoli ni šla od doma. Tako se tudi poročila ni nikoli. Renata pravi: “V hribe nobeden, ki kaj velja, ne gre, lumpa pa tudi jaz ne maram! Tako vam povem! Da bi imeli tukaj večni prepir ali celo pijačo - ne hvala lepa!” Požar jim je vzel dom Leta 1981, okoli pol dveh zjutraj je bilo, je zagorelo. V trenutku so ostali brez doma, le štiri stene so ostale. Dobri ljudje so jim takoj priskočili na pomoč in še danes jim je hvaležna. Pomagali so jim, kolikor je bilo v njihovi moči, tako da v svoji nesreči le niso ostali čisto sami. Nekajkrat so spali pri znancih, nekaj časa kar na pogorišču na tleh. Pohiteli so z zidavo nove hiše, prvo leto so zgradili do plošče, da so vsaj starši že lahko bivali v eni sobi. Hiša danes sicer ima streho, a ostala je nedograjena. Dobri ljudje ji še vedno priskočijo na pomoč, tako je dobila tudi tepihe za tla, ki so sicer betonska. Mraz in napori so ji že pošteno načeli zdravje, najbolj jo je prizadela revma. A se ne pritožuje, njeno srce je kljub bolečini in trpljenju polno ljubezni. Vendarle pa Renata pravi: “Najbolj na tem svetu si želim, da bi se lahko preselila na Primorsko. Tam ni snega, tega ne maram. Upam, da bom nekoč v živ- • ljenju lahko rekla, da se mi je želja uresničila.” Pa vendarle je srečna in polna ljubezni Kljub svoji stiski in samoti je srečna. Srečna je zaradi narave, ki jo obdaja, pa zaradi njenih pernatih ljubljenčkov. Življenje pa jo je žal razočaralo in to jo boli. Pa kljub temu svojega skromnega doma ne bi zamenjala za noben blok ali dolino. Tu, pravi, je njeno življenje in njena sreča. Rada ima samoto in naravo, ki jo obdaja. Obkrožajo jo dobri ljudje, a obstajajo tudi izjeme, in Renata dodaja: “Dobrih ljudi je več v mojem življenju in tisti nadomestijo žalost in nesrečo, ki mi jo nekateri prizadenejo. Brez njih mi res ne bi bilo več živeti. Hvaležna sem jim za njihovo dobroto”. Renata je sicer izpostavila kar nekaj imen, kiji stojijo ob strani, veliko hvaležnost in spoštovanje pa je izrekla tudi Lojzu Weinger-lu, župniku iz Koprivnice, ki ji vsa leta stoji ob strani in jo razume. Spomni se je tudi Župnijska Karitas (ŽK) Brežice, ki ji je ob novem letu pomagala pri naku- pu štedilnika na drva. Na obisk k Renati se je z nami odpravila tudi članica ŽK Brežice Zinka Žnideršič. Pomoč pa ji nudi še Rdeči križ Brežice, ki obljublja, da ji bodo priskočili na pomoč tudi v prihodnje. Vso spoštovanje pa je namenila novemu županu občine Brežice, mag. Andreju Vizjaku. Še v času, ko je bil podžupan, jo je obiskal in si ogledal razmere, v katerih živi. Pravi, da ji je prejšnji župan veliko obljubljal, zgodilo pa se ni nič. “ Prejšnji meje globoko prizadel in razočaral, vidim pa, da je zdajšnji dober človek, ki razume človeka in mu prisluhne. Ko je videl, kako živim, je bil zgrožen. Gospod Vizjak ima veliko srce in je dober človek, upam, da bo takšen ostal," je povedala Renata. Sama ne išče bogastva, vse kar si želi je to, da bi svoje kokoške in goske, ki so tako razvajene, končno dobile svoj prostorček in da ne bi več živele v avtomobilu, pokritem s koruznico. Svoje živalce ima srčno rada: “Če njih ne bi imela, se mi ne bi splačalo živeti”, je odločna Renata. Karmen Molan Da ima resnično ob sebi dobre ljudi in prijatelje, je dokazala tudi Marica Kadivnik (levo) iz Velikega Dola, ki je bila pri Renati prav v času našega obiska in jo je takole opisala: “Renata je dobra in pridna.. Rada pride k nam pomagat, mi pa pomagamo njej, kolikor nam dopušča čas. Tudi mi imamo veliko zemlje in otrok, pa vseeno, če je nujno, vedno najdemo čas, da ji priskočimo na pomoč. ” Poklicema “šofer” in “avtomehanik” dati pomen, ki si ga zaslužita Brežice - Za člani Združenja šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Brežice je pestro leto 2002, v katerem so na vrhunski ravni obeležili 50-letnico delovanja, sodelovali so v vrsti različnih aktivnostih in na proslavah, število članov se je povzpelo na 137, novo izvoljeni upravni odbor pa bo nadaljeval z že utečenimi akcijami in sodelovanjem s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v akcijah “Kaj veš o prometu”, “Vama pot v šolo”, “Brezhibno vozilo je varno vozilo” in “Dan brez avtomobila”. Dosedanji predsednik Ivan Vogrinc je strnil aktivnosti preteklega leta in mesto predal novemu predsedniku Igorju Ilovarju. Predsednik Zveze ZŠAM Slovenije Igor Pipan je poudaril, da ima ta vedno večjo vlogo in pomen, kjer je poudarjena naloga preventive in vzgoje v cestnem prometu, in sicer ne le prve šolske dni temveč vsakodnevno, hkrati pa ima obvezo poklica voznik in avtomehanik narediti bolj cenjena. Dobila naj bi posebno mesto in vlogo v tej družbi, kar pogojuje tudi nov način usposabljanja za voznike. Župan mag. Andrej Vizjak je novemu odboru zaželel veliko uspehov in dobro sodelovanje z Občino Brežice ter se hkrati zavezal, da bo brežiško združenje za svoje potrebe dobilo željen prostor, kar je po tolikih letih že nujnost. Poslanec ima tako globoke korenine, ima Jože Avšič je številnim namenil tudi prihodnost, delo zveze pa je spodbudne misli, da združenje, ki pomembno, kar govori tudi nacio- Stari in novi upravni odbor nalni program o prometni varnosti in ob tem, ko se EU in schengen-ska meja nezadržno približujeta, združenje lahko izkoristi za svojo promocijo. Predvsem z dobronamernimi gestami tujim voznikom ob meji, kar so samoiniciativno že storili lani, ko so pri več kot 35 stopinjami koloni čakajočih voznikov delili vodo. Ena ciljnih nalog je namreč tudi samo-promocija, da bi si lažje pridobila sredstva iz skladov, ki jih bo EU financirala. Priznanja za delo sta prejela Alojzija Oštir in Franc Polovic, za popestritev pa so s petjem, glasbo in recitacijami poskrbeli vokalna in instrumentalna skupina mladinskega zbora OŠ Brežice ter harmonikar pod mentorstvom Zinke Škofca. N. Jenko S. Še enkrat o “naši” Mimici Sromlje - V prejšnji številki SavaGlasa smo pisali o naši zvesti poslušalki in bralki Mimici Kolan. Pisali smo o obisku novinarjev Arene s sosednje hrvaške. Prav ta članek pa je bil povod še za en obisk pri Mimici. Časopisni članek je namreč prebral tudi urednik in voditelj na hrvaški nacionalni televiziji Joško Martinovič, avtor torkove večerne oddaje prvega programa “Globalno sijelo”. Mimicina zgodba se mu je zdela zanimiva, še posebno petelin Kiko, in tako se je pred dnevi pri nas ustavila ekipa omenjene oddaje. Najprej smo poklepetali v našem studiu, potem pa skupaj odšli na obisk k Mimici. Mimica in Joško Martinovič (desno) sta se takoj “našla ”. Mimica je bila zgovorna in nič je niso “motili” televizijski obiskovalci. Voditeljica Janja Rostohar je v studiu dobila “pomočnike ” - snemalca HTV-ja, ki sta posnela Janjin telefonski pogovor z Mimico “v živo”. Vsak glas, vsaka nota je pot človeka do človeka Brežice - Društvo upokojencev (DU) Brežice je pripravil0 svečani koncert ob 15-letnici Moškega pevskega zbora društva in ob 70- letnici delovanja zborovodje Franca Baškoviča. Številnim so pripravili lep kulturni dogodek v sodelovanju z gojenci Glasbene šole Brežice, k užitku pa je prispeval tudi povezovalec Drago Pirman. Slavljencem i° poslušalcem ni uspelo zatajiti vidne ganjenosti. Slavnostna govornica, predsednica DU Helena Vogrinc, je pev' cem in zborovodji izkazala priznanje za širjenje kulture s petjem sl°' venskih pesmi, ki sojo od prvih manj gotovih korakov z disciplino 1° globokim spoštovanjem do Franca Baškoviča dvignili na raven ubranega petja. Za zborom so številni koncerti, ki sežejo tudi prek0 meja občine, s tem pa so postali tudi zgled vztrajnosti, ljubezni in zagnanosti. Zborovodji in pevcem so se z izbranimi besedami za b°' gato pevsko dejavnost zahvalili direktor Javnega sklada RS za kul' turne dejavnosti (JSKD RSjlgor Tršar, v imenu ministrice za kub11' ro sekretar Ciril Baškovič ter namestnik vodje območne izpostaVe JSKD RS Franci Kene, kije hkrati podelil srebrne Gallusove značke Jožetu Marčunu, Janku Kosu in Jožetu Lopatiču ter zlati znak Marjanu Škofu in Cvetu Resniku. S priznanji in čestitkami pevcem ter s posebnim spoštovanje^1 Francu Baškoviču - s tokratnim koncertom zaključil svoje zborovouj sko in dirigentsko delo, ki mu je bilo ljubezen in kruh - so se pridruži* tudi predstavniki ostalih zborov v občini. Od zborovodje Baškovič so se mnogi učili, saj je imel v svojem 70-letnem zborovodstvu tri izjemna pravila; vse je naredil v imenu dobrega, nikoli se ni grizel za tisto, česar ni mogel storiti, zato je uspešno krmaril skozi svoje delo. Glasba je bila način njegovega življenja, ki jo je daroval brezštevilnim. N. Jenko S. Ciril Baškovič Alojz Rak Misel, roke, les Alojz Rak iz Boštanja je bil predzadnja generacija, ki seje v nekdanji lesni šoli v Sevnici učila mizariti in umetnostno rezbariti. Se danes, ko gre proti Abrahamu, ne ve natančno, zakaj se je odločil prav za “življenje z lesom”. Alojz Rak je namreč kreativec, ki v vseh • naravnih materialih že od nekdaj vidi izziv, kako jih skozi lepoto oblikovanja postaviti v določeno funkcijo. Kipari, slika, piše pesmi, uspešno se je že lotil restavriranja cerkvenih oltarjev, vendar ne sliši rad, če mu rečeš umetnik. “Reci raje kreativec”, me popravi in razloži, “beseda umetnost je danes tolikokrat zlorabljena. Poglejte stare slikarske mojstre. Se danes jih občudujemo in ne potrebuješ kritika, da ti razloži, kaj je človek hotel povedati. Prava umetnost je brezčasna, tudi naziv avtorja - ali je to akademski slikar ali krojač po poklicu, ni pomembno. Danes so stvari pripeljane do absurda, ko se pod umetnost “prodaja” že prevrnjena kanta barve in če je avtor akademsko izobražen, pri kritikih celo žanje hvalo.” Iz njegove pesmi Misel, roke, les ... Pod rokami imam material, največkrat les. Ogledujem strukturo, pesem narave, Utelešenje vode, zemlje, neba. Harmonijo nians, dinamiko odtenkov, gostoto letnic, bogata in revna leta, zapis življenja drevesa. Roke kar same sežejo po dletih.... njegova kreacija, ki pušča avtorskemu pohištvu dovolj odprtega prostora za ležemo uživanje njegove funkcionalnosti. “Ne bi mogel govoriti ne o datumih ne o nekih odločitvah. Odkar pomnim, me privlači kreacija. Ko mečem poleno v krušno peč, vidim, kaj bi lahko naredil iz njega. Ker je bil oče mizar, sem se z oblikovanjem lesa srečal že doma in prvi poskusi mojega kiparjenja so mi dali vedeti, da brez dobrega obrtnega znanja ni prave umetnosti. Avtor mora poznati dva milijona SIT, kolikor so dali Funkcionalne kreacije Podjetje skozi oglas ali vizitko predstavlja svojo celostno podobo. Alojz jo skozi svoj dom. Vsa notranjost je namreč material, s katerim dela in njegove lastnosti, da ve, do katere točke lahko “izziva”. In pomembno je, da ne podcenjuje ljudi, za katere ustvarja. V glavnem čas porabim za les! Od tega namreč živimo. Lani sem bil na koloniji “Vedute ob Krki” v Šmihelu, sicer pa so moj kruh avtorski kosi pohištva.” Na vprašanje, ali je ta kruh bel ali črn, pa z nasmeškom odgovarja: “Ne bi o tem, saj veste, kako “bogata” je naša regija. Še v bogatejšem okolju ni veliko ljudi, ki bi bili pripravljeni dati za opremo "svoje dnevne sobe na primer za avto. Večina jih v pohištvu še vedno vidi zgolj potrošno blago in tisto iz iverke to tudi je. Jaz uporabljam izključno polni les in vsak moj kos bo služil še prihodnjim rodovom.” Pravzaprav Alojz Rak ne izdeluje pohištva ampak doto. Kot je o njem zapisal kritik, so redki, ki znajo iz mrtvega lesa izvabiti toliko življenja. In kot je zapisal sam v svoji pesmi: “Les in misel sta zunaj časa, preživita generacije, stoletja, tisočletja. Vsak dan lepša, žlahtnejša”. Branka Demovšek Na gradu Sevnica sta se 25. januarja poročila 24-letna Tatjana Lisec in šest let starejši Rajko Novšak, ki sta ljubezen zapečatila še z zaobljubo pred Bogom v ženini fari v cerkvi na Studencu. V bližnji gostilni je bilo poročno slavje z okoli 115 svati, ki jih je zabaval ansambel Labirint. Mlada so na poročnem rajanju presenetili Rajkovi sosedi Ljudski pevci s Preske. Mladoporočenca sta bila skoraj soseda, oddaljena približno tri km; mož se je preselil k ženi na Gornje Impolje na večjo kmetijo, saj se ukvarjajo z govedorejo in vinogradništvom. Sevnica Že 31 .decembra sta se poročila Drago Volarič iz Šentjurja na Polju in Breda Pristavec iz Ljubljane. 25. januarja pa Rajko Novšak s Preske in Tatjana Lisec iz Gornjih Impolj. Krško V Kostanjevici na Krki sta se 25. januarja poročila Tomaž Be-lavič in Vesna Mišjak, oba iz Novega mesta. Brežice Na gradu Brežice sta se 25. januarja vzela Danijel Bačelič iz Zagreba, Hrvaška, in Samira Hodžič iz Radovljice. V skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov objavljamo samo tiste mladoporočence, ki so z javno objavo soglašali. Smelo zastavili delo ci rf’e*a Pri Dobovi - Gasilke in gasil-J.Mostovni,npcrn oadkl«*«. Hmštva gl JV zbralo se jih preko 80, prelci delo v preteklem letu in sme-tj Stavili načrte za leto 2003, hkra-za nov mandat potrdili dosedanje društva. Sleklo leto in tudi zndnje petlet-Udobje, odkar je društvo znova vJVel° in postalo gonilna sila n*ega družbenega življenja, pre-bilo ^°m Pa središče dogajanj, je nadvse plodno, saj so uspešno delo z mladino, nabavili r|0 v avtomobil, motorno brizgal-^JP^ko, svečane in delovne gasil-H^hteke oziroma kombinezone, Pqj 11 J*> orodjarno, na strokovnem žan'^U Pridobili 20 gasilcev, ene-tera,^e§a častnika in vodjo skupine Vkl jučili evidenco, popolnoma so obnovili gasilski dom z okolico, stalna naloga pa je sodelovanje z lokalno skupnostjo in pridobivanje novih članov. Med aktivnosti PGD Sela, ki so bile izpeljane v preteklem letu, hkrati pa predstavljajo tudi načrtovane aktivnosti za leto 2003, so požarna preventiva, požarne sektorske vaje v oktobru - mesecu požarne varnosti, udeležba na Floijanovi maši, svečanosti ob obletnicah, kot prioriteta pa je še vedno delo z mladimi, ki se že udeležujejo gasilskih tekmovanj. Prav najmlajši so za svoje marljivo delo prejeli tudi bronaste in srebrne značke. Predsednik PGD Sela pri Dobovi Ivan Molan ugotavlja: “Danes lahko s ponosom povemo, daje društvo ponovno cenjeno in ugledno. Dokaz za to je povečanje števila članstva in vse več aktivnosti, katerih nosilec je društvo.” R.Z. Podmladek PGD Sela pri Dobovi, ki ga vodi mentor Branko Zorko. Levo predsednik PGD Sela pri Dobovi Ivan Molan. (Foto: R. Zorko) Zoran Predin osvojil sevniško publiko Sevnica - Zadnjo januarsko soboto je romantični lovec na sanje Zoran Predin v Kulturnem domu Sevnica s svojim glasbenim nastopom pričaral čudovito vzdušje, ki ga je začinil z Veliko mero šarma in odličnim smislom za humor. Na koncertu se je predstavila tudi mlada brežiška jazz zasedba La Skarpa, ki je z improvizacijo s Predinom ob koncu koncerta dala svoj čar Zarjavelim trobentam. Koncert je organiziral Mladinski svet občine Sevnica. Z vašim ustvarjanjem se prepleta kar sekaj glasbenih skupin; ' nekatreimi ste samo sodelovali, nekatere pa ste ustanovili - nazadnje Zoran Predin band, po novem Žive legende. Kdo so Žive legende? Žive legende so dobile ime po basistu dr. Andreju Vebletu, ki je eden od ustanovnih članov legendarne skupine Buldožer. Poleg njega sodeluje še najboljši tolka-bst Nino Mureškič z vzdevkom Zoran Predin Nino di congo”, Igor Bezget, eden najhitrejših solo-kitaristov Pri. nas, na trobenti je Izidor Lei-'nger, na klaviaturah glasbeni Producent in tonski mojster Dani- 0 Ženko ter Mario Modrinjak na °bnih. Mislim, da smo vsi sku- Paj kar dobra ekipa, tako kot smo di pred mnogimi leti Lačni Franz, •no sorodne duše po glasbi. Z Živimi legendami ste sprejeli Ponudbo Croatia Records, da iz-fjte zgoščenko za hrvaško tržišče, boste ponudili hrvaški publi- . Na Croatia Records so ugoto-'T da mlajša generacija ne enači mojega imena s starimi hiti, ki p01 jih napisal v skupini Lačni ranz. Zato bom posnel svoje Pesmi, npr. Praslovan, Ne mi di-at za ovratnik, vse tiste zadeve, p1 jih na Hrvaškem že dobro jj^najo ter jih povezal s tem, kar Pečnem zdaj. Tako bomo naredili b°r šestnajstih pesmi. Zdi se mi, aJe to neka dobra povezava med 'nulim delom in aktualnimi 1 'adbami. To bo torej neke vrste . ne best of’, ki ga bodo poslu- 'ci izbrali sami po svojem spo-'nu in okusu, jaz pa bom dodal rjaj aktualnih pesmi, ki jih vnokar snemam. Zanimivo je še ’ da se je kolega Gibonni zelo jJ.Srel. ko sem še igral z Mar Jango Quartetom in kasneje z Jbestrom adijo pamet, da bi ’aia skupaj. Tako bo ravno na tej plošči priložnost, da narediva kakšen skupen projekt. Ta mesec se je rodil vaš novi izdelek z naslovom “Praslovan”. Kakšna so navodila za njegovo uporabo? Navodila so napisana tako kot na vsakem zdravilu - na priloženem listku, tukaj so pač na ovitku. Gre za to, da sem tokrat naredil MP3 format. To je v bistvu prva slovenska MP3 zgoščenka, ki je dolga 5 ur 18 minut in 58 sekund. Obsega šest albumov; legendarnega Mentol bombon s skupino Sukar, Ljubimca iz omare (slovensko in angleško-francosko verzijo), kompilacijo Tretji človek, album Lovec na sanje, živi album V živo gre zares in pa gledališko glasbo iz predstave Ste-lla. Moram reči, da sem kar ponosen na zadevo. Zakaj ste to zgoščenko naslovili “Praslovan ”? Dosti ljudi me pozna pod tem vzdevkom in nekako se tudi najbolje enačim z njim, je kot neka vrsta osebne izkaznice. Sicer pa se letos spomladi obeta tudi prvi album z Živimi legendami... Aprila. To bo deset popolnoma novih pesmi za slovensko poimenovali “Koncert za polno luno”. Kaj nam lahko zaupate o tem projektu in zakaj takšno ime? Z naj večjim veseljem vam povem, da gre za dva koncerta, ki sta že razprodana. Tri tedne pred koncertom sem za 14. in 15. februar razprodal veliko dvorano Cankarjevega doma, zato smo zdaj organizirali 18. februarja še dodatni koncert za vse tiste, ki niso pravočasno kupili vstopnic, kar se mi zdi izjemna pohvala mojemu delu. To bo koncert z Živimi legendami, gost bo Mag-nifico. Naslov “Koncert za polno luno” pa zato, ker smo takrat ljudje drugačni, boljši, bolj odprti, drzni, bolj za “hece” in jaz bi rad v svojem programu publiko spravil v takšno stanje, da ne bodo šli naravnost domov, ko bo konec koncerta. Valentinov koncert pa naj bi pomenil tudi začetek “vsejugoslovanske” turneje. Katera mesta nameravate obiskati in kdaj? Turneja bo v mesecu aprilu. Zdaj smo dogovorjeni za Reko, Zagreb, Beograd, Novi Sad in Skopje. Verjetno pa se bo pojavilo še kakšno mesto. Se že veselim, da bomo šli tako kot v starih časih, z avtobusom in vso opremo in ostalimi zadevami... Zoran z brežiško zasedbo La Škarpa tržišče. Nekatere se že da slišati, npr. balado o Praženem krompirju, Šal za zaljubljene ter pesem Se en gumb, ki je v teh dneh dobila tudi videospot, ki bo kmalu na televiziji. Delovni naslov albuma je sicer “Živci, zbor!”, verjetno pa si bomo izmislili kaj boljšega. Bliža se praznik zaljubljencev. Za Valentinovo pripravljate tradicionalni, že osmi koncert v Cankarjevem domu, ki ste ga tokrat In ko smo že pri mednarodnih nastopih, me zanima, kakšne so izkušnje s pete celine? Pred dobrimi tremi meseci ste namreč nastopili v Avstraliji... Čudovite! Tam bi lahko živel. Komaj čakam, da gremo letos spet tja. Velike “šanse” so, da tam tudi izdamo ploščo. Tanja Grabrijan' Kulturni Zimski večer Leskovec - Kulturno društvo Leskovec pri Krškem je z namenom odtajati ledene sveče z glasbo in branjem pridig izvedlo “Zimski večer”. Gostitelji so bili Leskovški oktet, Mateja in Jerneja Zam, Kristina Lovšin, Stanka Hrastelj in Benjamin Siter. Slednja sta večer pesmi popestrila z odlomki pridig “Na noviga lejta dan” Janeza Sveto-kriškega. S. V. Igor Lunder trio Krško - V Klubu za mlade Zvezda je minuli petek nastopil Igor Lunder trio v zasedbi Igor Lunder - kitara, Nikola Matošič - kontrabas in Aljoša Jerič - bobni. Lunder je končal Visoko šolo za jazz kitaro in kompozicijo v Gradcu. V programu koncerta je bil poudarek na skladbah velikega jazz pianista Theloniousa Monk-a. S.V. Sa KULTURA “Rezervni deli” po predpremieri v Krškem tudi v Sloveniji in v Evropi Krško - V petek se je v Kulturnem domu Krško zbrala množica ljudi, ki je že težko pričakovala predpremiero “Rezervnih delov”. Nad filmom domačina, scenarista in režiserja Damjana Kozoleta o slovenskih tihotapcih in ilegalnih prebežnikih so bili obiskovalci navdušeni, čutiti pa je bilo tudi ponos Posavcev, posebno Krčanov, saj se v filmu poleg aktualne problematike odraža tudi utrip Krškega in kraj predstavlja širši Sloveniji in Evropi. Če si filma “Rezervni deli” še niste ogledali in se sprašujete, zakaj takšen naslov, boste to razbrali iz naslednjega dialoga iz filma: Ludvik: “Itak jih polovica konča za rezervne dele. ” Rudi: “Za kakšne rezervne dele?" Ludvik: “Za rezervne dele. Na italijanski strani jih omamijo, zakoljejo, potem pa jim vse, kar se da, ven poberejo: srce, ledvice, jetra, vse kar se da presadit. Ena ledvica je 15.000 evrov. ” Rudi: “Zajebavaš? ” Ludvik: “Mi smo turistični vodiči v primerjavi s tistimi tam preko...” Rdeča nit filma je torej usoda prebežnikov, oropanih slehernega dostojanstva. Ta aktualna pro- Kristijan Janc, župan občine Sevnica: Film je bil krasen, čudovit! Zelo sem vesel, da sem si danes lahko ogledal delo našega Posavca Damjana. Vsebina je kruta realnost današnjega časa in verjamem, da se bodo ilegalni prehodi pri nas z vstopom v EU počasi končali ali vsaj zmanjšali. Damjanu pa želim veliko uspehov in mislim, da smo Posavci lahko ponosni, daje bila predpremiera tega filma ravno v Krškem, v polni dvorani. Zagotovo je film velik uspeh! Prizor iz filma: Angela (Aleksandra Balmazovič) in Rudi (Aljoša Kovačič) blematika pa je prepričala tudi mednarodno komisijo, saj so “Rezervni deli” uvrščeni v tekmovalni del 53. mednarodnega filmskega festivala v Berlinu, kjer se bodo v naslednjih dneh potegovali za Zlatega medveda. V neodvisni Sloveniji tovrstnega uspeha še ni dosegel noben celovečerni film, nazadnje pa so bili na uradnem mednarodnem tekmovalnem programu, prav tako v Berlinu, leta 1988 predstavljeni Slakovi “Hudodelci”. V očeh publike gre torej za dober film in tako “držimo pesti” za čim boljšo uvrstitev na berlinskem festivalu in za dober sprejem na Evropskem filmskem sejmu. Tanja Grabrijan Janez iz Sevnice: Sam sem tudi sodeloval pri filmu, bil sem voznik na speed-way dirki in že na samem snemanju je bilo super. Danes sem si film prvič ogledal in zdel se mi je zelo dober. Želim mu veliko sreče v Berlinu! Gorenjska na Kozjanskem Podsreda -V slovensko-bavarski hiši so odprli razstavo o 40-letnem delu spomeniško-varstvene službe Kranj. Gre za izmenjavo razstav dveh institucij, ki se vsaka na svojem koncu Slovenije ukvarjata s podobno dejavnostjo. In medtem ko je v Podsredi na ogled razstava o Gorenjski, je v Kranju na ogled razstava z naslovom “Odmaknjena bližina”, ki prikazuje naravno in kulturno dediščino Kozjanskega parka. Gre za prvo sodelovanje, ki naj bi ga v prihodnje še nadgrajevali. N.Č.C. Igralec je lahko vse Brežice - S povabilom Ziada A. Sokoloviča je Mladinskemu centru Brežice do poslednjega kotička napolnjeni dvorani ponovno uspel veliki met. Sokolovič se je z izvrstnim monologom občinstvu predstavil v igri “Kobajagi don-jela me roda”. Igro je razdelil v tri dele; v prvem govori, da je igralec lahko vse, od smetarja, zdravnika, glasbenika, politika, kuharja... V drugem delu poskuša gledalca prizemljiti z resnim razmišljanjem o odnosu človeka do narave oziroma narave do človeka, ko se mu ta daje do onemoglosti in ko od lastnega Zijah A. Sokolovič hlastanja do onemoglosti izčrpanemu človeku da na koncu še tisto, kar ji je dopustil, da ji je ostalo. Nemalo poglobitve v naša bistva, od človeškega mikro začetka, pa razmišljajočim ponudi v tretjem delu, ko na burlesken način opozori na psihofizičen razvoj otroka in njegovo življenje v materinem trebuhu. Življenje se namreč ne začne na tem svetu, ampak z vsemi čutenji in dojemanji že v telesu ženske. Na kar ženske pozabljaj(m)o in se premalo zavedamo, kaj pravzaprav s svojo voljo in nejevoljo prenašamo na bitje, ki živi pod srcem. Vse tri dele je Sokolovič odlično začinil s satiro in humoijem oziroma črnim humoijem. N. Jenko S. Sava{HM K/ musssmmmmmmkj* slovenski dom - naš drugi dom _______________________ Ni miru za Slovence na Hrvaškem Razmere pogojuje dnevna politika z nerešenimi problemi med državama, življenje vseeno teče dalje v razumevajočih odnosih med normalno mislečimi ljudmi, meni predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc. Po njegovih besedah so člani Slovenskega doma Zagreb, upravni odbor in on sam, ko je leta 1994 prevzel funkcijo predsednika Kultumo-prosvetnega društva (KPD) v Zagrebu in Zveze slovenskih dmštev (ZSD) na Hrvaškem, mislili, da se bodo ukvaijali z registriranim primarnim delom kulture in prosvete. Enako so mislila tudi vsa ostala ustanovljena slovenska društva na Hrvaškem (na Reki, v Splitu, Šibeniku, Pulju in v Dubrovniku). A se je v to delo začela vpletati tudi politika, ker so kot manjšina edini organizirani dejavnik, brez ustanovitve kakšne svoje stranke, s čimer slovenska in hrvaška stran lahko kontaktirata. Darko Šonc pravi: ”V začetku je bil problem v pomanjkanju časa, da bi dosledno spremljali vso nastalo problematiko, ki ne pojenja, ampak se vedno prebudi kaj novega, da ni napredka v meddržavnih odnosih. Tako smo bili primorani spremljati politiko, literaturo, vse informativne medije, ki o tem poročajo, in smo danes po pridob- ljenih izkušnjah že kos vsej problematiki slovenske in hrvaške dnevne politike, ki ne najde pravega načina, da bi rešila vsa medsebojna odprta vprašanja. To čutimo na svoji koži Slovenci na Hrvaškem in tudi Hrvati, ki živijo v Sloveniji. Četudi državi želita dobronamerno pospešiti kultumo-gospodarske odnose, se enostavno zatakne, ker je v ozadju toliko drugih nerešenih problemov. To se je nazadnje spet izkazalo v zvezi s prodajo hotelske verige Sunčani Hvar Termam Čatež. Ni prijetno na ulicah in v trgovinah slišati burnih reakcij in vprašanj, zakaj pa bi prodajali prav Slovencem?” Slovenski poslanec v saboru? To vprašanje še naprej ostaja odprto, je pojasnil predsednik Šonc. Slovenci na Hrvaškem, ki so bili pred dobrimi petimi leti brez obrazložitve črtani iz preambule ustave, bi lahko dobili svojega poslanca, če bo sabor z novim volilnim zakonom razširil krog manjšin, upravičenih do predstavnika v sabom. Novi zakon, ki so ga dolgo pričakovali in tudi sami sodelovali pri njegovi izdelavi, vendar njihovi predlogi niso bili upoštevani, ni prinesel nič novega o zastopanosti manjšin v saboru. 15. člen hrvaške ustave vsem pripadnikom nacionalnih manjšin zagotavlja enakopravnost, toda te enakopravnosti iz takšnega ustavnega involilnega zakona, kot je sedaj, ni. Šonc pojasnjuje: "Avtohtonosti Slovencev na Hrvaškem res ne bi bilo potrebno pojasnjevati, o tem so že zgodovinska dejstva dovolj zgovorna. Zaradi diskriminacije slovenske manjšine razmišljamo o ustavni tožbi, pri tem pa bi potrebovali večjo pomoč pravnega lobija, ki problematiko dobro razume, in upamo, da bo ta ideja padla na plodna tla tudi na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.” Pomladiti članstvo -poiskati svoje naslednike Vzgojiti podmladek je ena od prioritetnih nalog ne le Slovenskega doma Zagreb, temveč tudi ostalih pet slovenskih društev na Hrvaškem. V Zagrebu slednje poskušajo s slovenskimi študenti, ki tam študirajo, z mladimi iz Brežic in drugih posavskih krajev, uspešno pa so navezali stike tudi z mladimi iz Novega mesta in Maribora. Slovenski dom je že nekdaj imel lepo skupino sloveaskih študentov, ki seje tam sestajala, samostojnost obeh držav pa je to v precejšnji meri spremenila Jedro sedanjih študentov in slovenskih potomcev je konec januaija pripravilo prvo klubsko srečanje imenovano ‘Žurka”. Ob srečanjih se bodo ideje dopolnjevale z novim ciljem povezovanja s slovensko mladino, saj so vrata na Masarykovi 13, kjer je dom, vedno odprta poudarja predsednik Šonc. N at j a Jenko Sunčič Brez donacij bi bila kulturna ponudba skromnejša Krško - Leta 1977, ko je mesto praznovalo 500-letnico, je bi postavljen Kulturni dom (KD). Gradnja je bila zaključena v pol leta, financirali pa sta ga takratna republiška kulturna skupnost in krajevna skupnost s samoprispevkom. Ker je dom v lasti Krajevne skupnosti Krško, ni organiziran kot klasični javni zavod, ampak kot kulturni zavod s pravico javnosti. To pomeni, da si morajo glavnino sredstev za delovanje priskrbeti sami, občina Krško pa iz proračuna namenja denar za delno pokrivanje programa. Direktor Kulturnega doma Krško Adolf Moškon je povedal, da ekipa šestih, ki upravlja dom, s svetom doma načrtuje vsebino ponudbe, letno potrebuje 56 milijonov SIT. Občina Krško je lani prispevala 18 milijonov, dvanajst milijonov SIT stane program abonmaja, ki od septembra do aprila, kolikor traja gledališka sezona, obiskovalcem ponuja tudi opero ali opereto, ne le komedij in dram velikih postavitev. Med starši in otroki je bil zelo dobro sprejet tudi Sončkov abonma z lutkovnimi predstavami in igranimi pravljicami. Adolf Moškon Razliko sredstev mora seveda uprava doma poiskati na trgu, zato vstopnice za obiskovalce niso tako poceni, kot bi si ti morda želeli, in tudi najem prostorov za najrazličnejše druge prireditve ne. Moškon se kot direktor doma srečuje s kritiko zaradi visokih cen predvsem pri društvih in drugih predstavnikih ljubiteljske kulture. Kolektiv KD si zato močno prizadeva, da bi se jim uspelo registrirati kot javni zavod, saj so z dosedanjim statusom edina taka ustanova v Sloveniji. Medtem ko morajo danes 70 odstotkov potrebnih sredstev poiskati sami in pri tem so jim v veliko pomoč donatorji, bi se s statusom javnega zavoda to razmerje spremenilo-Tako bi lahko v obsegu potrebnega letnega finančnega plana računali na 40 odstotkov proračunskih sredstev. Po podatkih zadnjega desetletja, ko izvajajo abonmajske predstave za odrasle in otroke, se letno zvrsti v domu najmanj 45 tisoč obiskovalcev. Samih abonentov je nad 400, od tega jih je tretjina iz sosednjih občin. S svojo ponudbo “velikega teatra” je krški kulturni dom prerasel Vezanost na samo mesto in postal zanimiv širši skupnosti. Branka Dernovšek Lepote Slovenije v štirih letnih časih Sevnica - Medtem ko nekateri zimo preklinjajo, drugi prisegaj0 nanjo; belina snega, modrina oblakov, smreke, odete v sneg Pa ledene sveče... Vse to je lahko umetnost, le motive je potrebno naj ti in jih upodobiti. Preizkušeno fotografsko oko Francija Horvata iz Celja v vseh letnih časih najde motiv za dušo in ... za zaslužek-Horvat si namreč že tri leta služi kruh s fotografijo. Svoje diapozitive, ki jih je poimenoval s skupnim naslovom “Lepote Slovenije v štirih letnih časih”, je ob glasbi in komentarju predstavil tudi obiskovalcem galerije Ana. N.C.C. napovedi 7. februar Podsreda - večer s Štefko Drolc, ob 17. uri, grad Podsreda Boštanj - komedija Pridi gola na večerjo, KUD F. StiplovŠ°k Gimnazije Brežice, ob 19. uri, dvorana TVD Brežice - odprtje razstave fotografij Sebastjana Popelarja Paraoa klovnov, ob 20. uri, Mladinski center 8. februar Brežice - odprtje razstave čmo-belih fotografij iz cikla Podob0 zvoka, mlade Polone - Pike Mlakar; literarno glasbeni večer Ga Gjurin in Projekt mesto, ob 21. uri, Mladinski center .. Razbor - odprtje razborskega doma, slavnostni govora1 prof.dr.Janko Prunk, ob 14. uri 11. februar Krško - koncert Dedci zmorejo, Andrej Šifrer in The DublinefS’ ob 19.30, Kulturni dom 12. februar Brežice - koncert Glasbene šole “Naša prihodnost”, Prosvetni 14. februar Brežice - blues večer MOJO H AND in DJ blues, ob 20. uri, dinski center 15. februar Brežice - gledališka predstava Škuc teatra “Ime mi je Damjul1 (komi-mono tragedija), ob 20. uri, Mladinski center : Krško - veseloigra Zupanova Micka, Prešernovo gledališče Kra°- ’ ob 19.30, Kulturni dom REPORTAŽE, NASVETI ... avtomobilizem Hyundai Getz 1.6 GLS 3v Hyundai smo pred leti spozna- trivratni, 1.6-litrski model, kije li predvsem, ko je na slovenskem po našem mnenju namenjen bolj trgu ponujal Ponyja, s katerim se dinamičnim kupcem, kar nekaj Slovencev še dandanes S svojimi tremi vrati in najmo- vozi. Danes sem na ceniku pod- čnejšim motorjem se Getz pred- letja Hyundai avto trade d.o.o., ki v Sloveniji zastopa to korejsko paniko, naštel kar štirinajst raz-'čnih modelov. Ti ponujajo tudi Uzlično opremo, motorje... Ni kaj, Hyundai je v Sloveniji zra-J®!, postal resna in popolna znamka, ki obenem ponuja resne, nikakor cenene, pač pa kakovostne avtomobile. Tak je tudi Getz, ki ■!e še popolnoma sveža možnost '2bire za vse “ljubimce” malih, a Praktičnih in prostornih vozil. Izberete ga lahko z različnimi Motorji, opremo in številom vrat, na fotografijah pa je testirani Motor: ' linijski štirivaljnih ' Prostornina: 1599 cm3 -največjamoč: 105 KM (77,2 kW) ' navor 143 Nm pri 3200/min. stavlja zahtevnejšim kupcem, obenem pa ohranja odlike, ki jih ponujajo tudi šibkejši in več vratni modeli. Prostor v notranjosti je namreč glede na velikost kar velik. Predvsem na prednjih sedežih se lahko voznik in njegov sopotnik udobno namestita, medtem ko se potniki na zadnji klopi pač prilagajajo tistim spredaj. Če so ti večji, je prostora zadaj manj, če ne, pa več. V vsakem primeru ga je toliko, da se Getz v primerjavi s konkurenti dobro “odreže”. V stopanje je trem vratom primemo. Armaturna plošča je lepo oblikovana. Narejena je iz kakovostnih, čeprav na prvi pogled nekoliko dolgočasnih materialov. Hvale vredna je postavitev stikal in preglednost instrumentov, medtem ko je odlagalnih prostorov povprečno dovolj. Razporejeni so Derma Art laserski kabinet i M. . Trajno lasersko odstranjevanje kapilar poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401) Pozdravljeni bralci vse bolj priljubljenega in uveljavljenega Posavskega časopisa SavaGlas. Olika zahteva, da se najprej pred-stavim in povem, o kateri tematiki bom pisala v naslednjih izvodih. Sem direktorica in lastnica firme Derma art, kjer svoje delo 0Pravljam tudi kot laserska terapevtka med.ses.. Derma art ima Sv°je prostore - laserski kabinet v Brežicah, ki je opremljen po evj'opskih standardih z najmodernejšo lasersko tehnologijo naj-v,sjega medicinskega razreda. Ustreznega znanja o laserskih tehnikah še ni moč pridobiti doma Sloveniji, zato sem teoretično in praktično znanje pridobila v PPni. Osnovno edukacijo sem opravila pri prof.docent dr. Neu-nerju na Dunaju, kar pa sem nadgradila s praktičnim delom v lanskem centru Erlangen pri dr.med. Langu, kije vodilni evropski strokovnjak na tem področju. V naslednjih številkah vam bomo podrobno opisali potek laserskega tretmaja, pravilno pripravo kože pred ter nego po laserskem posegu. Pisno in slikovno vas bomo seznanili z uspešnostjo laserske metode. Pisali bomo o samem delovanju laserja, tehnologiji z medicinskega in fizikalnega stališča. O težavah, boleznih, motnjah, zdravljenju in odpravljanju teh boste v posameznih člankih lahko brali mnenje in strokovne razlage ustreznih specialistov. Moteča poraščenost, žilne |. spremembe - drobne rdeče ži- in 6 na °*3razu in nogah, pigmentne spremembe - pigmentni madeži starostne pege, najrazličnejše tvorbe na koži - bradavice, fibro-I 1 ,s° predvsem estetske težave, ki jih s pomočjo laserske tehno-§'je hitro, učinkovito, trajno in predvsem varno odstranimo. Predat laserskih posegov je v tem, da so posegi dokaj neboleči in ne sčajo posledic na koži. Na področju odstranjevanja kapilar in °teče poraščenosti pa so edina učinkovita metoda. Tako je danes do lepe in zdrave kože preprostejša. Daniela Truden, www.dermaart.si na vrata, sredino in drugod. Zanimiva so tudi vzvratna ogledala, ki s svojo obliko “ravnega dna” vplivajo na občutke opazovalcev iz notranjosti. Zunanja oblika je kljub korejskemu poreklu že popolnoma evropska. Stežka bi za katerega od delov rekli, da je značilen za kak drugi kontinent. Tudi zato se za uspeh Getza v Evropi ni bati. Nje- Z Getzom se lahko udobno peljete kamorkoli, čeprav mu bolj pristojijo krajše, mestne poti. Velikim količinam kilometrov se najbolje prileže različica s sodobnim turbodieselskim motorjem. 1.6-litrski motor bo v kombinaciji s petstopenjskim menjalnikom navdušil predvsem na začetku omenjene dinamične uporabnike, obenem pa toliko lažje zadovol- gov prednji del skuša kazati pripadnost Hyundaju, kar mu tudi uspeva, medtem ko je zadnji del zanimiv, čeprav ne izstopajoč. Silhueta ali bočni pogled je klasičen za trivratna vozila te velikosti in skladno s trendi današnjega časa skorajda spominja na enoprostorsko zasnovo. Taje pri petvratni različici še bolj očitna. Zmogljivosti: - najvišja hitrost 176 km/h - pospešek 0-100 km/h: 9,6 s - poraba po podatkih proizvajalca: 8,3/5,4/6,51/100 km - testno povprečje: 8,11/100 km jil povprečne voznike. Lega na cesti je dobra in pričakovano predvidljiva tudi zaradi prednjega pogona. Od načina uporabe, da ne rečem le od hitrosti vožnje, bo v veliki meri odvisna gospodarnost simpatičnega malčka. V vsakem primeru ne boste razočarani, le pravega boste morali izbrati. Getz sicer ne nosi zvenečega evropskega “imena in priimka”, ima pa veliko dobrih lastnosti, zaradi katerih ga vsekakor uvrstite med kandidate, ko boste izbirali avto njegove velikosti. Aleksander Krebelj Foto: Avto fokus Prav tako kot pri drugih stvareh, so tudi pri filmih okusi precej različni. Eni so za bolj napete akcijske filme, drugi se radi nasmejijo, tretji radi odnesejo kak nauk... SHOWTIME Zdolgočasen detektiv Mitch (Robert de Niro) vestno opravlja svoj poklic, njegovo nasprotje pa je policist Trey (Eddie Mur-phy), ki sanjari o bleščeči igralski karieri na eni strani in o detektivskem poklicu na drugi. Zaradi incidenta z mediji se mora policija odkupiti s televizijskim šovom. Naloga doleti Mitcha in Treya, ki se mu izpolnita obe želji - postati medijska zvezda in detektiv. K-PAX Ko izkušenemu psihiatru Marku Powellu v bolnišnico pripeljejo moškega po imenu Prot (Kevin Spacey) je prepričan, da gre zgolj za zdravljenje halucinacij. Ko imata razgovor, Prot je banano z olupki in pripoveduje o planetu K-PAX, s katerega prihaja. Počasi mu začnejo verjeti vsi, razen Powella, a prepriča tudi njega, ko začne zdraviti ostale bolnike in se sestane s skupino astronomov ter jim razloži neverjetne teorije o oddaljenem planetu iz nekega drugega osončja, ki pa se izkažejo za resnične. DIRKA (Driven) Film, kije bil napovedovan že nekaj let predenje doživel premiero, obljublja veliko adrenalinskih in-vratolomnih akcij, hkrati pa tudi nauk o tem, da je to le šport in da moraš biti človek tako na progi kot zunaj nje. Kljub temu je zdaj, v sezoni zatišja hitrostnih športov, film prava poživitev, in ne moremo si kaj, da ne bi pomislili: “Ko bi bile vsaj resnične dirke tako zanimive in sezone do zadnjega milimetra tako napete.” Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah za lepši videz PUBERTETA - mastni lasje in prhljaj V obdobju pubertete se lasje veliko bolj mastijo in pojavlja se prhljaj. Zato imajo številni pubertetniki težave, a se jih žal nekateri lotevajo na napačen način. Uporabljajo preveč agresivne šampone ali pa za to ne naredijo nič. Poglejmo težavo dekleta, ki jo je zaupala preko foruma: Nega las. Spoštovani! Vljudno prosim za nasvet Moja sestra, 11-letnica, prihaja v puberteto in ima zadnje pol leta izjemno mastne lase s prhljajem. Lase si umiva 2-krat tedensko, zadnji vodi za izpiranje doda jabolčni kis. Ima srednje dolge, močne in goste lase. Prhljaj kar nekako ne gre z las tudi po umivanju. Zdi se mi premlada za kakšen medicinski šampon; uporablja L’orealov šampon, Schauma ali Head&Shoulders šampon. Imate kakšen nasvet? Zavedam se, da nagajajo hormoni, vendar ima že naslednji dan po umivanju las prhljaj. Problem je tudi v tem, ker si lase suši na zraku, brez fena in to traja več kot tri ure. Odgovor: Sama si ugotovila, da je vzrok puberteta. Pri tem žal ne moremo nič. To obdobje mora prerasti. Lahko ji svetujem nežen šampon iz lekarne, ki ni ravno proti prhljaju, je pa primeren za nežno umivanje las, imenuje se Pregain. Ali pa ji lahko kakšen šampon kupiš tudi pri frizerju. Profesionalni šamponi so prav tako zelo učinkoviti in niso agresivni. Lahko ti samo povem, da so šamponi, ki jih uporablja sedaj, bolj agresivni. Pomembno je tudi, da si lase čim bolj spere, saj se pogosto na lasičše nalagajo razni izdelki in to se kasneje odlušči in izgleda kot prhljaj. Pranje 'las naj bo res temeljito, pazi naj na prehrano, nič mastnega, nič čipsov, nič takšnega, kar v teh letih najstniki radi konzumirajo.Fen ji pri tem ne bo kaj dosti škodil, le na previsoki temperaturi naj si ne suši. Fen bolj uničuje lase, ne vpliva pa toliko na prhljaj. Podobnih primerov je zelo veliko. Če imaste težave s prhljajem in mastnimi lasmi tudi vi, poiščite strokovni nasvet in se prhljaja skušajte vsaj malo znebiti. Kar zadeva puberteto, je to obdobje, ki hitro mine. Lep pozdrav do prihodnjič! Alenka Dimbek moda Modni oblikovalci se morajo spoznati na modo, imeti morajo veliko domišljije in znanja o oblačilih oziroma materialih, pomembno pa je tudi, da imajo t.i. “umetniško žilico”. Nekdo izmed njih jo zagotovo ima in ne samo to, trenut-noje tudi eden najbolj priljubljenih modnih oblikovalcev - ROBERTO CAVALLI. Najbrž ste že kaj slišali o njem in videli njegova dela, če ne, pa boste več izvedeli danes. Roberto je eden starejših modnih kreatoijev, po horoskopu je škorpijon, star 63 let, rojen v Italiji. Odrasel je v umetniški družini. Že njegov dedek je bil zelo znan slikar. Sam Roberto je obiskoval akademijo za umetnost. Zelo zgodaj je bilo jasno, da ga zanimata slikarstvo in moda. V svoji tiskarni je raziskoval različne stvari, na primer materiale in različne tehnike. Posledica tega so potiskano usnje in raznovrstne modne tehnike, ki se še danes uporabljajo Vir njegovega uspeha na področju modne ustvarjalnosti je narava in živali, ki ga obdajajo, živi s svojo ženo in otroki. Leta 1972 je njegova kariera zablestela. Danes je eden najbolj inovativnih kreatoijev. Njegov slog in kreativnost sta ga naredila “ljubljenčka jetset-a” in seveda tudi ustvarjalca trendov. Najbolj priljubljene svetovne zvezde nosijo njegove kreacije. Danes ima celo svojo dišavo. Njegova dela morate videti, opisati se jih ne. Lea Šinko Štraus RADI O P> . /BREŽICE f na 88,7 in 95,9 MHz ŠPORT rokomet Mnenja so deljena Portugalska, Brežice - Slovenski rokometaši so se v drugem delu rokometnega svetovnega prvenstva poslovili od tekmovanja, potem ko so naprej izgubili s Francozi, v nadaljevanju pa jih je premagala še Madžarska. Kljub temu, da so prvi zastavljeni cilj na tem prvenstvu - uvrstitev v drugi del tekmovanj - uresničili, pa so v nadaljevanju morali priznati premoč dvema reprezentancama in sanj o uvrstitvi na olimpijske igre v Grčiji 2004 je bilo konec. In kako ocenjujejo igro naše izbrane vrste na tem svetovnem prvenstvu nekdanji in sedanji rokometaši? Mnenja so deljena. Žarko Bužančič, nekdanji rokometaš RK Brežice, dve sezoni je igral tudi v italijanskem Prattu: Svetovno prvenstvo sem spremljal. Moram reči, da so me rokometaši razočarali že na sa- Žarko Bužančič mem začetku. A. po začetnem razočaranju je bilo toliko večje veselje, ko so dobili igro proti Švedom. Z dobro igro in borbenostjo so se na tej tekmi izkazali. Potem pa sem bil, vsaj jaz osebno, zelo razočaran nad igro proti Madžarski, prav tako so me igralci razočarali, ko so se merili z Alžirijo. Še posebno tisto izvajanje 7-metrovske Simonoviča tik pred koncem tekme. Tako se ne igra in ne izvaja 7-metrovke, še posebno ne na odločilnih tekmah. Najbolj pa me je razočarala igra proti Madžarom. To je bila tekma za uvrstitev na olimpiado in naši so igrali zelo slabo. Še posebno, ker so bili tudi Madžari slabi. Lahko bi jih premagali, posebno takrat, ko je naš vratar odlično branil, igralci pa niso uspeli v nadaljevanju narediti nič posebnega. Po mojem osebnem mnenju cilj ni bil dosežen, kar je velika škoda, saj so naši igralci pokazali, da bi se lahko uvrstili na olimpiado. Sandi Deržič, aktivni rokometaš in trener RK Dobova: Rekel bi, da je bila sama ekipa dobro izbrana, saj vsak trener najbolje ve, kaj se dogaja z njegovimi igralci. Delajo pravilno in naredili so tisto, kar je bilo potrebno. Seveda se je poznala odsotnost Pajoviča, saj je bil to turnirski sistem, ki zahteva menjave igralcev - tudi zaradi poškodb. Kar zadeva Simonoviča, ga poznam osebno, saj je bil član RK Dobova; to je dober igralec z dobro tehniko, odrivom in “šutom’’. Dejstvo je, da ima vse predispo-zicije, ki so potrebne za igro da- našnjega rokometa, dejstvo pa je tudi, da sam ne more igrati vseh tekem in biti na vseh 100-odsto-ten, to je nemogoče. Kar zadeva Sandi Deržič ostale, predvsem mlade igralce, pa bi rekel, da so odigrali dobro in nenazadnje, saj ne bo konec sveta, če se niso uvrstili na olimpijske igre, nenazadnje je imela tudi športna sreča pri tem svojo besedo - te pa naši igralci žal tokrat niso imeli. Dušan Božič, nekdanji rokometaš RK Celje: Spremljal sem svetovno prvenstvo in sem z uspehom zadovoljen, saj je viden velik napredek v igri glede na pre- teklo obdobje. Zdi se mi sicer škoda, da jim ni uspelo nadaljevanje, saj so imeli možnost, čeprav so - vsaj po moji oceni - izpolnili velik cilj. Tudi z delom Markoviča sem zadovoljen, ekipa deluje homogeno, bi se pa našla kakšna izjema med igralci. Predvsem na zadnji tekmi bi rekel, da Dušan Božič je bilo preveč napak, tudi sicer jih je bilo veliko. Današnji rokomet se hitreje igra, pa vseeno upam, da bo reprezentanca še bolj uspešna, ko se vrne v ekipo poškodovani Pajovič. Perspektiva je. Karmen Molan izbor Proglasili bodo “naj športnike'1 Sevnica - V organizaciji Občine Sevnica in Športne zveze Sevnica se bo v petek, 7. februaija, v športni dvorani v Sevnici ob 19. uri začela prireditev “Izbor športnika 2002”. Na prireditvi bodo razglasili najboljše posameznike in najuspešnejši kolektiv v občini ter proglasili športno osebnost leta 2002. Častni gost prireditve bo selektor ženske rokometne reprezentance Slovenije Tone Tiselj, prireditev pa bodo popestrili tudi mladi sevniški športniki in pevec Sebastijan. šah Pokal Krmelja Krmelj - Šahisti DKŠD “Svoboda” Krmelj so začeli z letošnjim tekmovalnim ciklusom za “Pokal Krmelja”. Tako se je njihovega januarskega hitropoteznega šahovskega prvenstva udeležilo 13 šahistov. Zmagal je Zvonko Mesodejec z 12 točkami, drugi je bil Bojan Smerdel (11 točk), 3. mesto pa sta si delila Jože Hočevar in Branko Keber (oba 9 točk). Pokal Krke Novo mesto - Šahovsko društvo Novo mesto je organiziralo hitropotezni šahovski turnir za “Pokal Krke 2003”. Tekmovanja se je udeležilo 37 šahistov in šahistk. S 100-odstotnim izkupičkom je zmagal mojstrski kandidat Robert Rudman iz ŠD Novo mesto, kije zbral 13 točk, drugi je bil mojstrski kandidat Marjan Kastelic, ŠK Branik Maribor (11,5 točke), tretji pa prvokategornik Peter Voglar, ŠD Novo mesto (9,5 točke).' Zvonko Mesojedec iz ŠK Milan Majcen Sevnica je zbral 7,5 točke in tekmovanje končal na 8. mestu. Mladi šahisti Novo mesto - Šahovsko društvo Novo mesto je bilo organizator posamičnega državnega prvenstva za dečke in deklice do 15 let v pospešenem šahu za sezono 2002/03. Pravico sodelovanja na prvenstvu so si pridobili mladi šahisti in šahistke na 16 regijskih prvenstvih po vsej Sloveniji. Pri mladih posavskih šahistih je v kategoriji “fantje A” do 15 let, kjer je sodelovalo 16 tekmovalcev, Boris Mitrovič iz OŠ Sevnica s 6 točkami zasedel 4. mesto. Še uspešnejši je bil Primož Kranjec iz OŠ Adama Bohoriča Brestanica v kategoriji “fantje B” do 12 let, kjer je sodelovalo 60 tekmovalcev, Kranjec pa je osvojil odlično 2. mesto. Tudi pri “dekletih B” do 12 let je posavska predstavnica Jelena Topič iz OŠ Savo Kladnik Sevnica osvojila 2. mesto, zbrala je 8 točk, sodelovalo pa je 48 tekmovalk. športno plezanje «... karate M ples Katja in Nejc srebrna Škofja Loka - Ob koncu tekmovalne sezone 2002 je bila na škofjeloški umetni plezalni steni v dvorani Poden zadnja tekma za državno prvenstvo, kjer seje zbrala vsa športno plezalna elita v mlajših, srednjih in starejših kategorijah. Med njimi so bili tudi mladi plezalci Posavskega alpinističnega kluba, ki so prikazali odlično pripravljenost in segli tudi po kolajnah. V kategoriji cicibanov je Ambrož Novak s 7. mestom dosegel doslej svojo najboljšo uvrstitev, v skupnem seštevku vseh tekem za DP pa je osvojil 18. mesto Tomaž Perčič, ki na zadnji tekmi ni tekmoval, pa je bil enainštirideseti. Izkazala seje tudi Katja Krejan, ki se je v kategoriji mlajših deklic z 2. mestom povzpela na stopničke in prav tako dosegla svojo letošnjo najboljšo uvrstitev na tekmah DP. Najvišjo stopničko je zgrešila le za las, kajti dotaknila seje predzadnjega oprimka, njena nasprotnica pa je dosegla vrh smeri. Skupno je Katja osvojila 7. mesto. Pri mlajših dečkih je Matic Trebušak zasedel solidno 8. mesto, prav tako je bil osmi v skupnem seštevku. Izak Kelek je bil enajsti in skupno dvanajsti. Med starejšimi dečki je bil Jaka Bernardič enaindvajseti, skupno pa šestindvajseti. Simon Perčič je bil v isti kategoriji skupno devetindvajseti. Izjemen uspeh pa je med močno konkurenco v kategoriji kadetov dosegel tudi Nejc Pozvek, saj je zasedel odlično 2. mesto, v skupnem seštevku pa je bil četrti. V kategoriji članic sta nastopili Tjaša Zakšek in Alenka Krejan, ki sta zasedli 1L in 14. mesto. Plezalec v steni mali nogomet Dan malega nogometa Sevnica - V sevniški športni dvorani je potekal malonogomet-ni dan. Ze dopoldne so se zbrali reprezentantje pod vodstvom selektorja Križmana in opravili lažji trening, nato pa je sledila še tekma z domačo ekipo KMN Sevnica. Rezultat za reprezentanco ni bil primarnega pomena, saj je šlo le za uigravanje ekipe, domači igralci pa so prikazali dobro igro in na koncu častno izgubili z 1:2. V nadaljevanju je sledil turnir mladih petih ekip s področja MNZ Celje. Sodelovale so ekipe Sevnice, GIP Beton MTO, Dobovec, Oplotnica in Brežice. Prvo mesto so zasedli igralci GIP Betona, ki so zbrali 9 točk, drugi z 8 točkami pa so bili Sevničank Oboji so se uvrstili med šest najboljših ekip v ligi. kegljanje Spet zmaga Ptuj - Člani Kegljaškega kluba Krško so v 11. krogu 3. slovenske kegljaške lige vzhod zabeležili novo zmago. Tokrat so bili v gosteh pri ekipi KK Elite na Ptuju. Krški kegljači so zmagali s končnim rezultatom 6:2. Srebrna Marija Anglija - Članica KBŠ Rajhenburg Marija Jeler je zelo uspešno nastopila na trenutno enem naj večjih turnirjev, v Evropi in na svetu v karateju - English Open za kadete in mladince. Marija je dosegla izjemen uspeh, saj je v športnih borbah osvojila srebrno medaljo. S tem rezultatom je dokazala, da sodi v sam vrh svetovnega karateja in da si namerava s trdim delom priboriti medaljo na junijskem svetovnem pokalu ter na februarskem evropskem prvenstvu 2004. Na svečani podelitvi priznanj ji je osebno čestital in ji medaljo podelil Vic Charles, večkratni svetovni prvak in selektor članske reprezentance Anglije, ki je aktualni ekipni viceprvak sveta. Obenem jo je še povabil, da nastopi na istem tekmovanju tudi prihodnje leto, njenega trenerja Saša Vaša pa, da nastopi na Odprtem prvenstvu Anglije za člane, ki bo septembra. Croatia Grand Prix Samobor - Na močnem mednarodnem karate turnirju Croatia Grand Prix je člansko ekipo KBŠ Rajhenburg zastopal Martin Hriberšek, kije nastopil v težki in absolutni kategoriji. V slednji si je priboril bronasto medaljo. Tekmovanja seje udeležilo 7 evropskih držav. Martin se bo -če bodo v klubu pridobili dovolj sponzorskih sredstev - skupaj s trenerjem Sašom Vašem letos udeležil še odprtega prvenstva Italije v Milanu, odprtega prvenstva Nemčije v Bonnu, odprtega prvenstva Nizozemske v Rotterdamu in Big Apple Challenga v New Yorku. košarka Rekreativna liga Artiče - Zadnje dni januarja se je že 28. leto zapored začela tradicionalna posavska rekreativna liga v košarki. Tekmovanje poteka v športni dvorani Artiče, ob sobotah od 17. do 21 ure pod okriljem Društva študentov Brežice in Telovadnega društva Partizan Artiče. Prav to, da seje v organizacijo lige vključilo Društvo študentov Brežice, je letošnja novost; z njegovo pomočjo bodo poskušali dvigniti kakovostno raven lige in tekmovanje narediti še bolj privlačno za igralce in gledalce. Tako kot vsako leto tudi letos v ligi sodeluje okoli 100 igralcev iz celotnega Posavja. Letošnje ekipe pa so: Športno društvo Reaktor Krško, Veterani Fuchs Brežice, Sadjarska zadruga Posavja Arnovo selo, Boom efekt Artiče, Krško Reaktor, Nuklearna elektrarna Krško in Rock coffe Sopikon Kostanjevica. Po 1. krogu vodi ekipa Reaktor Krško pred Nuklearno elektrarno Krško, Boom efektom iz Artič in Rock coffe Sopikonom iz Kostanjevice. Dva para v najvišjem razredu Maribor - Državnega kvalifikacijskega plesnega tumiij a v standardnih (STA) in latinsko ameriških (LA) plesih so se udeležili tudi štirje plesni pari Posavskega plesnega kluba Lukec Krško. V naj višjem A razredu v standardnih in latinsko ameriških plesih sta prvič tekmovala Simon Cerjak in Maja Omerzel. Po lanski uvrstitvi v standardnih plesih pa sta tokrat v latinsko ameriških plesih v A razredu tekmovala tudi Dejan Baliban in Zala Zorenč. Tako imajo v klubu po paru Luka Vodlan in Amadeja Plevel že tri pare v najvišjem tekmovalnem razredu. Sicer pa sta Luka Vodlan in Amadeja Plevel, ki tokrat nista tekmovala zaradi Amadejine poškodbe gležnja, z letošnjim letom prestopila v višjo kategorijo (mladinci). V višjo starostno skupino (p1' oniiji) pa sta se preselila tudi para David in Valentina Romih ter Leon Strok in Karmen Kobe. Pari so zabeležili naslednje rezultate; med pionirji C je bil plesni p& David in Valentina Romih zmagovalec v STA in drugi v LA plesih, par Leon Štrok in Karmen Kobe pa sta bila tretja v STA in LA plesih-Pri mlajših mladincih A je plesni par Simon Cerjak in Maja Omerze* osvojil 2. mesto v STA in 4. mesto v LA plesih, Dejan Baliban in Zulu Zorenč pa 3. mesto v STA in 5. mesto v LA plesih. streljanje Ostala je pred vrati Ruše - Na močnem mednarodnem turnirju v streljanju z zračni11’ orožjem v Rušah je barve slovenske ženske članske reprezentanc zastopala tudi brežiška mladinka Vesna Kržan in nalogo solidn opravila. Oba dneva je s 367 oziroma 365 krogi zasedla 9. mesto, k pomeni, daji je za uvrstitev v finale najboljših osmih manjkal le drob sreče. Čeprav je po letih še mladinka, je bila drugi dan tekmovanja 0 slovenskih reprezentantk od nje boljša le Ksenija Maček. Izenačila državni rekord Trebnje - V srečanju 3. kroga jugovzhodne skupine 3. državj'lj lige v streljanju z zračno pištolo je druga ekipa Strelskega klu Brežice v Trebnjem premagala tamkajšnje moštvo z izidom 1 958. V vrstah Brežic, ki nastopajo s samimi mlajšimi mladincu J tokrat blestela 15-letna Kristina Grubeša, kije s 358 krogi izenad državni rekord klubske kolegice Vesne Kržan. V vrstah Trebnjega bil s 349 krogi najboljši David Rajkovič. mali nogomet Korak za korakom ,dr< Voličina - Malonogometni klub Mavi Brežice je v 1L krogu u*^j slovenske malonogometne lige gostoval v Voličini pri ekipi MaC ž bad Vratko. Brežičani so z borbeno igro dosegli pomembno zmag.., rezultatom 6:4. Tako so z 22 točkami na 3. mestu in še naprej °staJ. a v boju za sam vrh v drugi ligi. Strelci za Mavi so bili Bizjan in Lub - po dva zadetka - ter Rozman in Mirkac s po enim. KRONIKA Kaj je eksplodiralo v Krškem? Krško - Močna eksplozija, ki je pred dobrim tednom odjeknila na Kovinarski ulici, je močno prestrašila stanovalce. V Povsem novem naselju je v stanovanjskem bloku eksplodiralo neznano eksplozivno telo in hudo poškodovalo stanovalca, ki je še vedno na zdravljenju v ljubljanskem kliničnem centru. Nesreča se je zgodila sredi Nedeljskega dne; ob 13.14 je bil Operativno komunikacijski center Policijske uprave Krško ob-veščen, daje v enem izmed stano-vanj v stanovanjskem bloku na Kovinarski ulici 11 v Leskovcu Pri Krškem prišlo do eksplozije. Stanovalci bloka, ki so brezgla-vo zapuščali stavbo, so bili sprva Prepričani, da je prišlo do nesreče faradi uhajanja plina, a seje kma-izkazalo, da je v enem od stano-vanj razneslo neznano eksplo-rivno telo. Do eksplozije je prišlo v stanovanju, v katerem je dom-Jevno neprijavljen bival 30-letni *tok Baronik. V nesreči se je “kronik hudo poškodoval, saj fuje odtrgalo roke in ožgalo ob-Najprej so ga odpeljali v breško bolnišnico, od tam pa v ljub-tenski klinični center, kjer je os-na zdravljenju. Baronik, ki se JePo družinskem brodolomu pred .rstkim iz Brežic preselil v Kr-5°, seje ukvatjal z grafično dednostjo, saj je imel registrirano Ujetje Proart. Sosedje v novem Oselju v Krškem, s katerimi se ni družil, sumijo, da seje ukvarjal če. Policisti policijske uprave z izdelovanjem eksplozivnih teles Krško pa so nam povedali, da se in daje zato tudi prišlo do nesre- doslej z Baronikom zaradi kakr- Razdejanje v stanovanju po eksploziji šnihkoli prekrškov še niso srečali. Kraj dogodka na Kovinarski 11 so si ogledali tehniki laboratorija za kriminalistične preiskave iz Ljubljane ter krški kriminalisti, ki skušajo ugotoviti, za kakšno eksplozivno sredstvo je šlo oz. zakaj je do nesreče sploh prišlo. Do danes rezultati preiskav še niso znani. Na kraj dogodka so prišli tudi gasilci Poklicne gasilske enote Krško, ki so preverili, ali so skupne inštalacije v bloku ostale nepoškodovane. Eksplozija je bila namreč tako močna, daje vrata stanovanja vrglo na stopnišče, steklo pa je letelo več deset metrov daleč. Povsem uničeno je samo stanovanje na Kovinarski 11, do večje škode na ostalih napravah v bloku pa ni prišlo. Stanovalci v bloku, ki neprijavljenemu gostu očitajo, da je po nepotrebnem ogrožal varnost vseh stanovalcev, pa pravijo, da je sreča v nesreči, da ni prišlo še do večje katastrofe in več žrtev. Nada Černič Cvetanovski Zakaj je zagorel Gomilškov Audi? ^rško - V zadnjih dneh smo v Posavju priča za to okolje neobičajnemu kriminalu. Po eKspioziji v stanovanjskem bloku na Kovinarski v Krškem, je dva dni kasneje zagorel še ayto na Trubarjevi ulici. Požar je bil najverjetneje podtaknjen. Lastnik meni, da gre za Svarilo, ker je opozoril na nepravilnostih v Nuklearni elektrarni Krško (NEK). Okoli pol pete ure zjutraj je na v°rišču stanovanjske hiše zagodi osebni avto Audi A6 Zlatka .°*nilška, kije pred nekaj mese-! opozoril na domnevne nepra-'hosti pri oddaji naročil v NEK. ^aj spomnimo, da je pismo s ede organiziranega kriminala v uklearki (gre za oddajo javnih kaj letih takega poslovanja prislužila milijone evrov. Ministra želi spodbuditi, da bi naročil pregled poslovanja. Zato je po zažigu avtomobila prepričan, da ga hoče nekdo utišati. Na PU Krško so pojasnili, da so zaradi podanih razlogov na sum, da bi lahko bil požar posle- ^i A6 2,5 TDI je v celoti uničen. ^r°čil mimo zakona) pred nekaj tu. Sec> poslal na različne državne Mne, tudi na policijo, ki dom-(; nepravilnosti še preiskuje. ^ *hilšek nam je pojasnil, da na pr ^Pravilnosti opozarja še na-jjj.by januarju je poskušal osve-t01 ','upana občine Krško, ponov-rr)]Nije z dopisom na to opozoril J"stra za okolje in prostor Ja-L*a Kopač. Trdi, da v NEK de-sjSj Po istem protizakonitem emu kot prej. Opozoriti želi, . s° si posamezna podjetja v ne- dica kaznivega dejanja, s kriminalisti v ogled vključili tudi strokovnjake iz Centra za forenzične preiskave generalne policijske uprave. Med ogledom zaenkrat ni bilo mogoče ugotoviti povsem natančnega vzroka požara in bo ugotovljen z nadaljnjimi preiskavami. Požar so pogasili gasilci PGE Krško. Vozilo je v celoti zgorelo, materialna škoda pa znaša okoli 2,5 milijona SIT. Suzana Vahtarič Požar na osebnem avtomobilu v £asap, 30 - V večernem času je 50-letni R.M. iz okolice [j skega s Škodo Felicia na lokalni cesti iz smeri Zasapa proti riiovem zapeljal na poljsko pot in nato na njivo. R.M. je poskušal l *'lo spraviti nazaj na pot, vendar so se zaradi vztrajnega vrtenja r, 5S Pregrele pnevmatike in so pričele goreti. Ogenj pa seje nato ji Slfil na vozilo. Vozilo je v celoti zgorelo in je nastala materialna <*«. ki po nestrokovni oceni znaša okrog 1.100.000 SIT. Požar ^Pogasili gasilci PGE Krško. Policisti so na kraju tudi ugotovili, voznik pod vplivom alkohola, saj je napihal kar 2,64 g/kg Na dogodek se je odzvala Stranka ekoloških gibanj. Kot ekološko angažirana stranka zavrača tak brutalen poskus ustrahovanja človeka, ki je z dokumenti opozoril na korupcijo in nepotizem v NEK pri oddajanju poslov ter na nevzdržno povezanost med direktorjem Uprave za jedrsko varnost Andrejem Stritarjem in nuklearko. Stritar je namreč še do nedavnega preko zasebnega podjetja opravljal posle v elektrarni, zdaj pa naj bi nenadoma v javnem interesu nadziral njeno brezhibno delovanje. Enako obsojajo nestrokovno in enostransko izjavo policije v Krškem, kije še isti dan in pred zaključkom forenzičnih raziskav na sežganem avtomobilu izključila možnost zažiga avtomobila in zatrdila, da je šlo za samovžig. Domnevajo, da zato policijska preiskava požiga tega avtomobila v Krškem ne more biti uspešna Zahtevajo, da se primer odvzame policiji v Krškem in prenese v pristojnost druge policijske uprave, je med drugim zapisal generalni sekretar stranke Karel Lipič. Na PU Krško je^ predstavnik za stike z javnostjo Stefan Hren pojasnil, da še nimajo rezultatov forenzičatjev in zato o vzrokih požara na avtomobilu ne more govoriti. Enako na policijski upravi še niso bili seznanjeni s pismom Slovenskega ekološkega gibanja, ki ga v prispevku povzemamo, in obtožbami, ki so jih uperili glede preiskave omenjenega primera na krško policijo. Pridržanje do streznitve Raka, 28. - V večernem času so krški policisti interevenirali v okolici Rake, kjer je vinjeni 47-let-ni S.M. ogrožal varnost domačih. Ker je tudi ob intervenciji s kršitvami nadaljeval, so policisti zoper njega odredili pridržanje do streznitve. Zoper kršitelja so podali predlog sodniku za prekrške. Kateri od bratov je morilec? Novo mesto - Sodni senat okrožnega sodišča v Novem mestu je razsodil, daje obdolženi Rudolf Smajgl iz Bukovja na Bizeljskem kriv za umor na Češkem in mu izrekel 13-letno zaporno kazen. Septembra 2001 naj bi Smajgl v Pragi umoril nizozemskega državljana. Že pred tem je bil kaznovan zaradi umora, ko je leta 1985 iz koristoljubja z udarci do smrti pobil 60-letnega Janeza Petermana na Višelnici pri Zgornjih Gorjah. Z bratom sta takrat z avtom umorjenega pobegnila do italijanske meje in naprej v Španijo. Po dveh letih so ga španske oblasti izročile Sloveniji, prestal je 8-letno zaporno kazen. V tem primeru je zanikal očitani umor, njegov brat Marjan je ves čas zatrjeval, da je moril on, tudi Rudolf je trdil, daje streljal Marjan. Izrečena kazen še ni pravnomočna. Zagovornica je napovedala pritožbo. S.V. Namerno poškodoval avto? Senovo, 27. - Neznani storilec je okoli 23. ure v neregistriran osebni avto Zastava 128 Skala 55 namestil plinsko jeklenko, odvil ventil in zanetil ogenj. V avtomobilu, kije bil parkiran na travniku v bližini stanovanjskih blokovne prišlo do eksplozije plina. Vozilo je zagorelo, natala je manjša materialna škoda. Ogenj so pogasili gasilci PGE Krško. Tatvina gradbenega stroja Malo Mraševo, 30. - Ponoči je z delovišča na krožišču v Malem Mraševu neznani storilec vlomil v priročno skladišče. Odtujil je vibro nabijalo - t.i. žabico. Lastnik je s tatvino oškodovan za okoli 500.000 SIT. kompas po pravnih labirintih Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin Izterjava denarne terjatve Vprašanje: Rad bi po čim krajši poti izterjal dolg, ker imam vso potrebno dokazno gradivo. Ali mi lahko svetujete, kateri postopek je najenostavnejši? P. iz Brežic Odgovor: Najenostavnejši za izterjavo denarnih terjatev je postopek za izdajo plačilnega naloga. Ta se razlikuje od običajnega pravdnega postopka zato, ker sodišče tožbenemu zahtevku ugodi, čeprav tožba tožencu še ni bila vročena, niti mu ni bila dana možnost, da se o zahtevku izjasni. Torej je za razliko od pravdnega postopka v tem primeru izključeno temeljno načelo, da mora vsaka stranka imeti pravico, da se izjasni. Plačilni nalog je odločitev sodišča o določeni denarni obveznosti toženca-dolžnika v korist upnika-tožnika, ne da bi se spuščalo v razpravljanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka in ne da bi zaslišalo nasprotno stranko. Šele če toženec ugovarja zoper izdani sklep o plačilnem nalogu, začne sodišče z obravnavanjem utemeljenosti zahtevka. Toženec pa kljub temu ni prikrajšan za pravno obrambo. Po izdaji plačilnega naloga lahko ugovarja in navaja svoje argumente v odgovoru na tožbo ali v pripravljalnem naroku. Toženec lahko ugovarja, da sodišče ni pristojno za odločanje, dopustnost same tožbe, utemeljenost tožbenega zahtevka, nedospelost terjatve itd.. Izpodbijani plačilni nalog zaradi ugovorov ne izgubi pravne veljavnosti. Njegova pravna veljavnost je s tem samo postavljena pod vprašaj, zato se bo na glavni obravnavi pokazalo, ali je bil plačilni nalog upravičen in izdan v skladu z, zakonom. Postopek za izdajo plačilnega naloga ima velik, predvsem praktičen pomen za pravno življenje. Je najkrajša upnikova pot za ugotovitev obstoja njegove terjatve zoper dolžnika, poleg tega pa je tudi povezana z manjšimi stroški od rednega pravdnega postopka. Hitreje se ob skoraj enakih pogojih ugotovi terjatev in hkrati dovoli izvršba za poplačilo take terjatve. Postopek za izdajo plačilnega naloga se začne z mandatno tožbo, s katero se zahteva, da sodišče izda nalog tožencu, da v roku osmih dni ^meničnih, v čekovnih sporih pa v treh dneh, plača dolžni znesek denarja in hkrati povrne pravdne stroške v višini, kot jih določi sodišče. Sodišče se pri vložitvi tožbe omeji samo na presojo, če so za tako tožbo izpolnjeni zakonski pogoji za sojenje. Posebnost tega postopka je tudi ta, da sodišče ne odloči s sodbo, kot v pravdnem postopku, temveč s sklepom. Kadar toženi vloži ugovor, pa ta skrajšani postopek preide v pravdo. V tem primeru sodišče ne izda odločbe, s katero bi plačilni nalog zavrnilo, temveč izda sklep, v katerem izreče, da se predlogu za izdajo plačilnega naloga ne ugodi in se postopek nadaljuje po običajnih pravilih pravdnega postopka. Sedaj zakon o izvršbi in zavarovanju (velja od 15.oktobra 1998) dopušča vložitev plačilnega predloga ne samo pravnim, temveč tudi fizičnim osebam. Za izdajo plačilnega naloga morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: - da se tožbeni zahtevek glasi na plačilo denarne terjatve, druge nadomestne stvari se z mandatno tožbo ne morejo zahtevati; - da je terjatev iz tožbenega zahtevka zapadla, kar mora biti razvidno iz priloženih listin; - daje terjatev izkazana z verodostojno listino, ki se priloži v izvirniku ali v overjenem prepisu. Ta postopek je tudi zato enostaven, ker se lahko kupijo obrazci za izdajo plačilnega naloga, v katerega se vpiše zahtevane podatke. Predvsem pa boste morali paziti, da bodo res priložene vse verodostojne naštete listine, sicer boste vse podražili s tem, ko ne boste uspeli s plačilom terjatve, stroške postopka pa boste morali vseeno plačati. Glede obračuna obresti je zakon o izvršbi in zavarovanju v 21. čl. določil, da se šteje za verodostojno listino tudi obračun obresti, ki ga je potrebno priložiti. Možno pa je, da sodišče izda plačilni nalog tudi, če k tožbi niso priložene verodostojne listine, so pa v njej navedeni podlaga in višina dolga ter dokazi, s katerimi se lahko ugotovi resničnost tožbenih navedb. Vendar v tem primeru zapadla denarna terjatev ne sme presegati zneska 200.000 SIT (nedokumentiran plačilni nalog). Alkohol - problem na cesti Posavje - V minulem letuje od 1083 povzročiteljev prometnih nesreč v Posavju kar 119 imelo v krvi oz. izdihanem zraku več alkohola kot je to dopustno. Problematika udeležbe vinjenih voznikov v prometnih nesrečah je bila tako v letu 2002 skoraj 11 -odstotna, ugotavljajo v Uradu uniformirane policije PU Krško, zato bodo policisti s poostrenimi aktivnostmi nadaljevali tudi v prihajajočih mesecih. V času zadnjega poostrenega nadzora prometa na področju PU Krško so ustavili 100 voznikov motornih vozil in zoper 65 odredili preizkus z alkotestom. 11 voznikov je vozilo pod vplivom alkohola, en voznik pa je odklonil strokovni pregled na mamila. Najvišja stopnja alkoholiziranosti -2,91 promila - je bila ugotovljena pri vozniku osebnega avtomobila iz Brežic. Policisti so ugotovili še 10 dmgih kršitev, zaradi katerih so kršiteljem na kraju prekrška izdali plačilne naloge in izrekli štiri pisna opozorila. S.V. Pridržnaje do streznitve Dobova, 24. - Brežiški policisti so v gostinskem lokalu v Dobovi poskušali umiriti 20-letnega S.J.M. iz okolice Brežic. V lokalu je pod vplivo alkohola kričal, razbijal pohištvo in ostali inventar. Ker tudi ob intervenciji policistov s kršitvami ni prenehal, so zoper njega odredili pridržanje do streznitve. Prislužil sije še kazensko ovadbo in predlog sodniku za prekrške. RAZVEDRILO HOROSKOP OVEM Nič pretirano novega ne bo, a to še ne pomeni, da boste morali biti razočarani. Sicer pa znamo ljudje najti dovolj zadovoljstva tudi v okoljih, na katera smo že navajeni. Ravno ta obsedenost z novim je nevarna. Bik Drugi naj kar v nedogled “blefirajo”, vam res ni treba. Ne čutite se pod pritiskom, ravno to razlikovanje od okolja bi vas moralo navdajati s samozaupanjem. Ne pustite se zavesti, znašli se boste točno tam, kjer ne želite biti. DVO JČkA Vaš predlog bo vendarle prišel na dan in najprej doživel precej pridušen odziv. A to še ne bo čisto vse. Počakajte na drugega, ta bo skorajda rušilen v pozitivnem pomenu besede. Lahko boste zaživeli tiste naj-večje sanje. RA k . Predvsem preudarno in šele potem vse drugo. Mudi se vam res nikamor, čeprav so nekateri okoli vas že hudo nepotrpežljivi in hkrati tudi nevzdržni. Če tako vztrajajo, gredo lahko tudi po svoje. Slediti jim, bi bilo nemodro. LEV Mogoče vso stvar jemljete nekoliko premalo resno. Že res, da ima veliko stranskih učinkov, ki spravljajo v smeh, a še vedno bi v mislih morali ohraniti tisto generalno sliko. Taje edina pomembna, poskušajte se osredotočiti. DEVICA Tega zapletenega čustvenega položaja se očitno res ne da razrešiti tako, da bi bile vse strani srečne. To vas seveda lahko spravlja v žalost, a morate vedeti, da so drugi še vedno bistveno bolj zagrenjeni od vas. Previdno z besedami. TEHTMICA Nekaj prepiha vašemu okolju res ne bo škodilo. To seveda ne pomeni, da se morate iti revolucijo, tako ali tako je nemogoča, toda nekaj odločnih potez vseeno lahko potegnete. Seveda se vsi ne bodo strinjali, a to vas pač ne zanima. Skorpi jom Vedno pač ne morete biti tako navdušeni. Konec koncev, kdaj je bil nazadnje zagret znanec, kije opazil, da ste tokrat nekoliko brezbrižnejši? Ne pustite se provocirati, preveč dobro veste, za kaj gre, da bi se dali. STRELEC Kar nenadoma vas bo spreletelo, da ni še nič izgubljeno in daje v resnici še čisto vse pred vami. Če vas ne bo, potem vas prej ali slej mora. Drugače ne gre. Našli boste srečo, morda celo na kraju, od katerega si najmanj obetate. KOZOROG Takšen odnos vas zagotovo ne bo privlekel pretirano daleč. Kakorkoli pogledate, se tistega ne da več spremeniti, zato lahko kar odnehate, kar pa še ne pomeni, da se mora temu reči obup. Prav nadaljevanje bi bilo obup. VODMAR Te dni boste bolj na tesnem, toda na tesnem, kot bo vam ustrezalo. Na tesnem, ki bo pomenilo bližino. Na tesnem, ki bo pomenilo neobstoječo razdaljo med ljubljeno osebo in vami. Kot na nebu bo, a vendar boste na Zemlji. RIBI Ne znate uživati v svobodi? Morda pa imate celo prav, morda je svoboda res le iluzija. Prepuščajo seji tisti, ki ne vedo, da so že ves čas v zaporu. Vseeno pazite, da ne zapadete v preveč ekstremno črnogledost. Ne pristaja vam. tet.: 07/39 30 860 trženje: 07/39 30 872 faks. 07/39 30 870 e-pošta: uredniki@tv-nm.si splet: www.tv-nm.si o ' ( v ... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju nagradna križanka ■B Nagrade Nagrade, kijih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada -knjižna nagrada Avgust Ratej, Cesta na Dobravo 49, 8290 Sevnica 2. nagrada -zgoščenka Ivan Preskar, Rozmanova 16, 8270 Krško 3. nagrada -kaseta Margareta Malus, Drenovec 38, 8259 Bizeljsko Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: ATIKA, VARAN, ABANO, LAKt ŠAL, BO, KAZAČOK, APAČ, ASTRAHAN, RAI, VT, AROMUNI, ARAK, PŠENAR, TOKAVA, ABOTA, ILINDEN, ISOS, NOB, ORALNINA, AGA, RONDELA. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 14.2.2003, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! ODLOK o proglasitvi dneva Prešernove smrti /n kol*urni praznik slovenskega naroda. Osmi ftbraar, dan smrti dr. Franceta Prešerna. osrednjega slovenskega književnega genija, se proglaša ta kulturni praznik slovenskega naroda. Ta Jan na/ se poslej s proslavami in svelanostmi praznuje pa vseh slovenskih prosvetnih In kulturnih ustanovah ter zavodih. Ves slovenski narod naj se proslavam svojih kulturnih in prosvetnih ustanov pridruži trt pri njih sodeluje. Za Predsedstvo SNOS-a Sekretar PrtuseOntk Boris Kidrič I. r, Josip Vidmar !. r. One i. jearvarja ion- PRIVR- ŽENEC' ‘ROTEST. LOČINE SPOLNO SAMOZA- DOVOLJE- VANJE OBKRA- JEK PRJ OBLA. -ŽML- MEONAR. VOJAŠKE ENOTE V BiH VINOGRAD (pogov.) LIVIU REBREANU MOHAMED. DINASTIJA KAUFOV KMERIltd UACISf* KDOR ZNA 'VEČ JEZIKOV VOJAŠKA OBLEKA GORA V JULIJSKIH ALPAH 2601 m PREBI- VALCI ITALIJE AMERICIJ NZTRAJ- NOSTV FIZIKI PESNIK UJEVtČ POVELJNIK PRED TROJO NEPRIJETEN VONJ MESTO V MAVRET. NAPRAVA ZAČETEK ABECEDE PESNICA Negri AVTOR BOJAN MACUR OBLASTA BAKTERIJA KOK BREZA NOŽEC HRVAŠKI ŠAHIST Ivan NADAV ŽENSKO IME ROPARICA ČAŠČENO BITJE KAVČ, ZOFA PISATELJ Cankar .... ET ORBI INDIJSKA RASTLINA VRSTA PLAZILCA K1RURŠK POSEG TERMIN TIBET. GOVEDO NADLE- ŽEN INSEKT VEZNIK HRVAŠKO ŽENSKO IME SLOV. ZGODO- VINAR Lojze GLAVNO MESTO STARE BABILONIJE PEVKA Turner SLOV. PESNIK France TVORBA V PANJU IZSTOP PREBAVIL ' \ I3 i4 I2 5 1 7 mmrn kino Kino Brežice Četrtek, 6.2., ob 18. uri Toxida, akcijski, ob 20. uri Lahki dekleti, komedija; petek, 7.2., ob 18. uri Toxida, ob 20. uri Lahki dekleti: sobota, 8.2., ob 18. uri Lahki dekleti, ob 20. uri Toxida; nedelja, 9.2., ob 18. uri Lahki dekleti, ob 20. uri Toxida; četrtek, 13.2., ob 18. uri Planet zakladov, risani, ob 20. uri Poziv za Saro, romantična komedija; petek, 14.2., ob 18. uri Planet zakladov, ob 20. uri Poziv za Saro; sobota, 15.2., ob 16.30 Planet zakladov, ob 18.15 Pozabljeni zaklad, slovenski mladinski, ob 20. uri Poziv za Saro; nedelja, 16.2., ob 16.30 Planet zakladov, ob 18.15 Pozabljeni zaklad, ob 20. uri Poziv za Saro; četrtek, 20.2., ob 18. uri Jaz, vohun, akcijska komedija, ob 20. uri Lomilki src, komedija. Kulturni dom Krško Četrtek, 6.2., ob 18. uri Gospodar prstanov: Stolpa, akcijski spektakel; petek, 7.2., ob 17. in 20. uri Gospodar prstanov: Stolpa; sobota, 8.2., ob 20. uri Gospodar prstanov: Stolpa; nedelja, 9.2., ob 17. in 20. uri Gospodar prstanov: Stolpa; četrtek, 13.2., ob 18. uri Jajca na verigi, akcijska komedija, ob 20. uri Absolutnih sto, akcijski triler; petek, 14.2., ob 18. uri Jajca na verigi, ob 20. uri Absolutnih sto; sobota, 15.2., ob 18. uri Jajca na verigi; nedelja, 16.2., ob 18. uri Jajca na verigi, ob 20. uri Absolutnih sto; četrtek 20.2., ob 18. uri Princesa Mononoke, fantazijska risanka, ob 20. uri Formula 51, akcijska komedija. nZ i . č> j/. novosti knjižnice brežice Našim najmlajšim “bralcem” tokrat ponujamo pravljice Dog0" divščine kraVe Rozine, Babičini metulji, Pazi se varuške, Zlati rog. Njune zgodbe in Španska princesa. Vroče poletje pa je najstniški ljubezenski roman o privlačni najstnici Rosani in njeni vroči poletu1 avanturi, ki pa prerase v pravo, resno in globoko ljubezen. V Vodniku praktične aromoterapije avtoija govorita o široke01 spektru zdravilnih učinkov rastlinskih olj in o boleznih, pri katerj11 lahko pomagajo. Dajeta tudi recepte za doma pripravljene napitke111 mazila, raziskujeta uporabo eteričnih olj za sprostitev in regeneracij0 pri masaži ter v dodatkih za kopeli. Milan Jazbec v knjigi Diplomacij3 in varnost obravnava razvoj varnostnih procesov na širšem evropskem proštom in evolucijo diplomacije na primeru evropskih nov1 majhnih držav, nastalih po padcu berlinskega zidu. Če se želite nauci°-kako izdelati sistem za loto in športno napoved, vam priporočan'0 priročnik Loto sistemi in športna napoved. Avtorica v mistič"0 biografskem romanu Posvetitev opisuje veliko staro egipčansko p° svetitev in podaja izbor naukov svečenika Ptahhotepa. Bralec bo knjigi našel bogastvo misli, doživetij in izkušenj, ki zajemajo v« področja mistike in pojasnjujejo zakone karme in reinkarnacije. . Nov roman avtorice Maeve Binchy z naslovom Prijatelji govor1 prijateljicah Benny in Eve, ki že v otroštvu postaneta neločljivi. De lici poznata vse skrivnosti vaščanov, le svojih ne. Krog prijateljev p razširi na univerzi v Dublinu, kjer med drugimi Spoznata lepo, družaW Nan in čednega zdravnikovega sina Jacka. Toda kmalu se vsi srečajI z bolečino, razočaranjem in izdajstvom. Na dan pridejo dolgo skn laži, ki postavijo ljubezen in vdanost prijateljev na preizkušnjo. Brutalni umor pretrese angleško vasico, toda leto zatem policij3 vedno tava v temi. Nerešeni primer nazadnje dodelijo inšpektuJL Morsu. A zakaj se Morse tako krčevito upira, da bi ga sprejel, hkr3 pa na lastno pest poizveduje o njem? Ali morda sluti, da bo zapleteI ■ raziskava zadnja v njegovem življenju? Odgovor na zastavi) vprašanji boste našli v novem kriminalnem romanu Colina De*10 ' Umor se ne pozabi. tj V četrtek, 6.2.2003, ob 17. uri vabimo otroke od 3. leta dalje na predstavo JABOLKO v izvedbi Lutkovnega gledališča FRU iz Ljubljane. .// Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice www.bre.sik.si/). v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v pr°S ■, mu Radia Brežice in Radia Sevnica v petek, 7. februarja, ob 9-na oglasni deski v Knjižnici Brežice. j Sabina Strmecki, univ. dipl-"1 Pišeta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan stran 17 IZ MAJHNEGA ZRASTE VELIKO Pridi gola na večerjo Brežice - Dijaki Gimnazije Brežice, ki so člani gimnazijske skupine KUD Franjo Stiplovšek, spet navdušujejo na gledališkem odru. Tokrat z igro Pridi gola na večerjo. Kot nam je povedala mentorica in režiserka novega dramskega projekta prof.Alenka Šet, se je dela avtorja Marca Camolettija “Pridi gola na večerjo” lotila lani med prvomajskimi počitnicami. Takrat je besedilo dramaturško obdelala in pripravila, meseca junija 2002 je zbrala ekipo dija- kov, s katerimi so začeli prve bralne vaje. Dijaki so imeli v nadaljevanju med poletnimi počitnicami čas, da so si zamislili like, ki jih igrajo, z intenzivnimi vajami pa so začeli takoj ob začetku novega šolskega leta. Vaje so potekale ob rednem pouku, takoj po končanih šolskih obveznostih, pa tudi ob sobotah. Pred dnevi so se dijaki oziroma člani KUD Franjo Stiplovšek - Gimnazija Brežice predstavili občinstvu. Najprej so zaigrali v dveh dneh po dve predstavi za vrstnike iz Brežic, sledila pa bo še predstava v Krškem. “Pridi gola na večerjo” je komedija, v kateri se v enem samem večeru zgodi toliko neverjetnih situacij, da se zdi pomirljiv konec nemogoč. Sceno je oblikoval prof.Alojz Konec, za razsvetljavo skrbi Miha Lenič, za zvok Josip Gašparinčič, za pričeske Katja Pečnik, za ličenje Kim Lah, Bojan Povh pa ima nalogo šepetalca. In kdo so igralci? Klemen Slakonja se predstavlja v vlogi Bernarda, Ajda Baškovič kot Jacquelin, Simon Šubič je Robert, Maja Hribernik igra Suzanne, Tina Tomažič Suzette, Niko Zagode pa George. Mladi igralci oziroma liki, ki jih predstavljajo, so torej nosilci situacijske komedije, nad katero je bilo občinstvo izjemno navdušeno. Bili smo na zimovanju Smučanje v lepem sončnem vremenu je res užitek. Petindvajset otrok Vrtca Mavrica Brežice s tremi vzgojiteljicami - Metko, Gordano in Andrejo ter asistentko Ireno - je Preživelo pet nepozabnih dni v Planinskem domu Tromeja nad Ratečami. Vsak dan smo smučali, sankali, se igrali na snegu 'n sprehajali po gozdu. Obiskal nas je gorski reševalec z lavinskim psom Arijem, nam pokazal in povedal, na kaj teoramo paziti pozimi v gorah 'n kaj moramo imeti na sebi in s seboj, da bomo vami. Na koncu sta nam z Arijem prikazala tudi teševanje ljudi izpod plazu, kar je vse otroke najbolj navdušilo. S svetilkami smo se podali v čarobno noč in ob budnem spremstvu polne lune ter zvezd-nega neba iskali gozdnega škrate- ki nam je nastavil vrečko sladkarij. Planinec in gozdar Kostja pa nas je popeljal na pohod na 1508 metrov visoko Peč, kjer se stikajo tri meje - Slovenije, Italije in Avstrije. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na prijazne oskrbnike doma, pri katerih smo se počutili kot doma, saj imajo zelo čist in urejen dom ter odličnega kuharja. Ko smo se zadnji dan vsi zdravi in “celi” vračali proti domu in se s sončnih planin pogrezali v vedno gostejšo meglo, smo se kljub privlačnosti domačega ognjišča v spominih vračali nazaj, na jaso sredi gozda pod Tromejo. Zimovanje je sicer dodatna dejavnost vrtca, ki je staršem in njihovim otrokom, ki so starejši od pet let, ponujena kot oboga-titveni program in ga morajo v celoti financirati. Kot zanimivost naj povemo, da imamo skoraj vsako leto srečo z vremenom, ki nas tudi letos ni razočaralo. Otroci in vzgojiteljice Vrtca Mavrica Brežice tako smo se fotografirali za spomin. Vsi skupaj. Ce bi odšel v deželo snežne kraljice... j y ledenih gorah je živela Snežna kraljica. Bilo ji je dolgčas. Z njo •j, *ivel tudi škratek. Nekega dne seje odločila, da ga pošlje v dolino. 'J,tl naj bi pregovoril otroke, da gredo z njim. Otroci so bili navdušeni, saj še nikoli niso slišali za Snežno kraljico. Vzeli so sani in se odpravili v gore. Ko so prispeli, jih je Snežna kraljica že čakala. Bila je zelo prijazna. Z njo so se otroci igrali. Oblikovali so tudi sne-žake. Čas je hitro minil in otroci so se morali vrniti domov. Pomahali so Snežni kraljici in škratku, sedli na sani in se odpeljali v dolino. Domen Krnc, OŠ Blanca Snežinke Snežinke potepinke koliko vas je, kje ste ves ta čas bile? Kmalu boste odšle, drugo leto pa se vrnile boste vse. Danijel Zupanc Snežinka Snežinka potepinka je povzročila zamet in zasula celi svet. Zdaj veseli se celi svet, saj zunaj pada sneg. Darja Požun Spet so se izkazali V dobovski športni dvorani je 14. 1. 2003 potekal šolski turnir v namiznem tenisu. Tekmovanja so se udeležili učenci treh šol in sicer Velike Doline, Dobove in Kapel. Učenci naše šole so bili zelo uspešni. Tako so v kategoriji od 1. do 4. razreda bili dobitniki medalj Anja Beloševič (1. mesto), Martina Lubšina (2. mesto), Simona Skvarč (3. mesto). Pri dečkih sta se najbolje odrezala Marko Blaževič in Simon Volčajnk. V kategoriji do 12 let je med dečki Gregor Baškovič osvojil 1. mesto, Peter Ferlan 2. mesto, Nejc Kovačič 3. mesto. Pri dekletih pa je medaljo za 1. mesto prejela Tea Hotko. Pri učencih in učenkah letnikov ’89 in ’88 sta se pri dekletih najbolje odrezali Tea Škvarč (2. mesto) in Ines Jerkovič (3. mesto), pri fantih pa si je 1. mesto priigral Kristjan Topolovec, 2. mesto Marko Skvarč, 3. mesto pa Rok Kež-man. Skratka, Dobovčani so blesteli ter se z odličnim men-toijem Brankom Vidmarjem in uspešnimi igrami uvrstili v drugi krog tekmovanja. Vsem tekmovalcem od 5. do 8. razreda želiva na področnem tekmovanju čimboljše dosežke. Martina in Ines, 8. b, OŠ Dobova Snežinka potepinka Snežinka potepinka, snežinka potepinka je z. ledene gore šla. Tam je druge snežinke srečala in spet naprej odšla. Domen Krnc Zima Zapadel je sneg, pobelil ves breg. Kepamo se, sankamo, smučamo. Zakaj se nič ne kepamo, sankamo, smučamo? Zato, ker pomlad je tu. Jerneja Pavlič Smučanje na Cerknem Kot vsa leta dosedaj smo tudi letos imeli zimski športni dan. Izbirali smo lahko med kopanjem v toplicah, fitnesom, pohodom ali pa smučanjem na Cerknem. Smučat smo se odpravili že navsezgodaj. Po skoraj treh urah vožnje z avtobusom smo prispeli na cilj. Skupaj s sošolkami in sošolci smo smučali po različnih progah različne težavnosti. Neštetokrat smo se peljali z dvosedežnico, prav tako pa tudi s štiri-in šestsedežnico, ki pripelje na vrh najzahtevnejše proge. Med smučanjem so se nam pripetile tudi kakšne nevšečnosti. Tako je ena od sošolk med vožnjo s sedežnico izgubila smučko in palico, vendar smo kasneje obe brez težav našli. Čeprav je bilo do popoldneva megleno, kasneje se je sicer zjasnilo, smo smučali ves dan, tako da smo se odpravili domov kar precej utrujeni. Jerneja Bohm, 8. b, OŠ Dobova Mladinski SOS Sevnica - Mladinski SOS ni klic na pomoč, ampak se je prvič v sevniški zgodovini dogodilo, da se je pod enim krovom združilo več organizacij; rodil seje namreč Mladinski svet občine Sevnica (MSOS), ki ima trenutno sedež v Dolenjem Boštanju, od koder prihaja tudi predsednik sveta Dejan Kmetič. MSOS je na ravni občine organizirana asociacija prostovoljnih mladinskih združenj in organizacij, ki delujejo med mladimi ne glede na različne interesne, nazorske ali politične usmeritve. Trenutno povezuje športno kulturno društvo Mladi Boštanj, društvo Salezijanski mladinski center, Socialdemokratsko mladino Sevnica, Klub Mladega foruma Združene liste socialnih demokratov ter Mlade liberalne demokrate in demokratke Sevnica; za vključitev v MSOS pa se zanimajo že tudi druge mladinske organizacije. Mladi, ki imajo povsod približno enake interese, so ugotovili, da lahko z združenimi močmi naredijo veliko več in lažje pridejo tudi do kakšnega tolarja. Ta njihova ugotovitev se je izkazala za pravilno, saj je župan Kristijan Janc, kije pozdravil tovrstno povezovanje mladih, občinskim svetnikom predlagal, da se za financiranje MSOS iz proračuna letos nameni tri milijone SIT. Svetnik David Tušar iz Posavske unije mladih je ob obravnavi proračuna sicer menil, da bi morala biti sredstva za delovanje mladine večja in bi se morala deliti na tri dele: program za mlade, Mladinski center in MSOS. Mladi, povezani v MSOS, ki ga vodi Dejan Kmetič, podpredsednika pa sta Marko Lisec in Matija Milanič, naj bi se ne preštevali na leve in desne, temveč naj bi delali v duhu in interesu mladih. V programu imajo okrogle mize o NATU in EU, redno bodo organizirali koncerte, pripravljali različne tečaje in izobraževali prostovoljce za delo z mladimi; prav pri tem so še neslutene možnosti, saj v okviru EU potekajo najrazličnejši projekti za mlade, a sredstva prav zaradi nepoznavanja stvari ostajajo na računih in jih Slovenija ne zna izčrpati. Nada Černič Cvetanovski Tudi Krški otroci na Tromeji Vrtec Krško že vrsto let organizira zimovanje za predšolske otroke in to v planinski koči na Tromeji nad Ratečami. Samo zimovanje pomeni za otroke nujno potrebno zdravstveno utrjevanje, higiensko nego, duševno in telesno sprostitev, umik od vsakdanjih skrbi in mestnega vrveža, onesnaženega zraka, mestnih ulic. Zimovanje dvanajstih otrok sva izvedli dve vzgojiteljici, Hetti in Jožica, v prijetni okolici na svežem in čistem zraku, kjer smo si nabrali novih duševnih in telesnih moči. Razgibavanje na snegu Kaj vse smo počeli ? Dopoldne in popoldne smo bili na snegu. Že prvi dan smo se povzpeli na daljši pohod na vrh Tromeje in stopili v Avstrijo, Italijo in nazaj v Slovenijo. V naslednjih dneh smo se učili smučati in sankali smo se. Doživeli smo tudi pravo zimo, ker je snežilo. Vendar nas to ni ustavilo in napravili smo snežaka Martina in snežno deklico Tino. Kaj je lepšega kot drčanje po “ritki” na svežem snegu. Tudi sami sprehodi so bili ena sama igra, po stopinjah v snegu smo iskali lisico (eno od vzgojiteljic), iskali smo tudi kočo tete Pehte... Med našim zimovanjem smo obiskali tudi teto Pehto v Kranjski Gori (na fotografiji) in vozili smo se s kočijo. Tudi večere smo popestrili z različnimi dejavnostmi kot na primer ples v pižamah, pa hoja z baterijami po gozdu med smrekami, pa “pica party” zunaj na snegu... Seveda pa tudi večera brez pravljic, poljubčkov in “crtlanja” ni bilo. Nihče od otrok ni imel domotožja, vsi so se dobro počutili. Ves trud so nama otroci poplačali z nasmejanimi in srečnimi obrazi in ne nazadnje s prošnjo, da zimovanje podaljšamo. Mislim, da so otroci pridobili dobre izkušnje za življenje in se bodo še dolgo spominjali petdnevnega bivanja na zimovanju. Jožica Pavlin, vzgojiteljica v Vrtcu Krško OGLASI stran 18 Sava Glas, 6.2.200: v mesecu februarju odprodaja razstavnih eksponatov do 60% popusta ZA VAS DENAR VAM NUDIMO NAJVEČ I velika izbira sedežnih garnitur na zalogi s 4 I tipske kuhinje že za neverjetnih 59.900 sit mladinske sobe že od 49.990 SIT s t p & u a a < 3- Mostec 6, Dobova. Tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško. Tel.: +386 (0)7 48 80 390 Zakaj ne bi dobili kredita v trenutku? N -2. I Zakaj ne bi letos vaše počitnice trajale kak dan dlje? "Kredit takoj" - do enega milijona tolarjev, čas vračila od šestih mesecev do treh let, denar dobite takoj in ga odplačujete s trajnim nalogom s tekočega računa Nove KBM. www.nkbm.si Informacije: Nova KBM, Ekspozitura Brežice, 07 4961932 in Agencija Krško. 07 4922 877 ""s^Nova KBM GARY CHAPMAN 5 Jezom ljubezni WCE * ~ ■_•_‘__ Ivan iz Krškega je zbodel glede čiščenja snega za OS Leskovec pri Krškem. Pred šolo je sneg bil očiščen, za šolo pri telovadnici pa ne, zato je vprašal, zakaj je tako. Iz Kostaka Krško je pomočnik direktoija za tržne dejavnosti Miljenko Muha v odgovor Pojasnil, da je Kostak d.d. res izvajalec zimske službe v občini Krško. Po pogodbi je podjetje dolžno posipavati samo del okolice OS, in sicer dovozno cesto do glavnega vhoda in Parkirišče pred glavnim vhodom, tako da avtobusi in starši, Li pripeljejo otroke, lahko varno °bračajo in otroci pridejo varno v šolo. To delo je naročila občina kot investitor, predel za šolo pa ni v njihovi pristojnosti, temveč mora čiščenje zagotovi šola. Silvo z Bizeljskega zanima, Laj je z denarjem z naslova stečaja Agrarie, ki je bil obljubljen upravičencem že oktobra lani. Stečajni upravitelj Zdravko tiroboljšek je povedal, da so vsi delavci Agrarie v stečaju, ki s° bili zaposleni pred začetkom Postopka, dobili konec leta 1^99 in junija 2002 izplačane Plače, zanje pa so bili tudi plahni potrebni prispevki. Ker so tele plače poplačane z zamudo, §redo vsem delavcem zamudne presti, ki pa bodo izplačane ob delitvi stečajne mase. Kdaj se tej to zgodilo, še ni znano, saj se še vedno vnovčuje premoženje nekdanje Agrarie. Do delit-Ve stečajne mase bo namreč Prišlo, ko bo celotno premoženje prodano. . Marija iz okolice Sevnice Je izpostavila cestni problem n® cesti Orehovo- Sevnica, J^ier potekajo pripravljalna 'lela za hidroelektrarno. Opo-*°Hla je na gost promet ka- mionov, po njenem mnenju nepravilno postavljene prometne znake in zato jo je zanimalo, kako je poskrbljeno za varnost. Vlado Starešinič iz službe za stike z javnostmi pri Cestnem in gradbenem podjetju Novo mesto je povedal, daje za varnost v cestnem prometu na omenjenem gradbišču poskrbljeno na podlagi elaborata, ki gaje potrdila upravna enota. Novomeška družba je zadolžena samo za postavitev ustrezne zapore, izvajalec na gradbišču pa je dolžan dnevno skrbeti, da so razmere vame in ne ogrožajo udeležencev v cestnem prometu. Jožica iz Brežic je pripombo usmerila na našo medijsko hišo (skupni program Radia Brežice in Radia Sevnica) in ob tem izpostavila še eno bodico glede postavitve krajevnega napisa “Silovec”. Poslušalki se zahvaljujemo za dobronamerno pripombo; že doslej smo voditelje na napačno izgovorjavo krajev in nekaterih priimkov opozarjali; žal včasih še vedno prihaja do napak, zato se bomo potrudili, dajih bomo v čim večji meri odpravili. Na drugi del bodice so na Oddelku za gospodarske javne zadeve in gospodarske službe na Občini Brežice pojasnili, daje bila omenjena cesta na Silovec leta 1999 prekategorizirana iz lokalne v regionalno cesto in so vse prometne označbe, med katere sodijo tudi table za naselja, v pristojnosti ministrstva za promet. Njihovo komisijo so z občine obvestili z izraženimi željami po krajevni tabli, vendar so vsi nadaljnji postopki v pristojnosti komisije pri omenjenem ministrstvu. Marinka iz okolice Kostanjevice na Krki je opozorila na težave na cesti pri šoli, kjer že dve leti na cesti stoji voda. Na Oddelku za komunalno in- frastrukturo Občine Krško je Romana Pečnik pojasnila, da problem stoječe vode na cesti Kostanjevica - Čemeča vas poznajo in ga občasno sanirajo z dosipavanjem bankin. Vendar je lega ceste in frekventnost prometa taka, da sanacija traja krajši čas. Dokončna rešitev te ceste bo z rekonstrukcijo ceste, projekt zanjo je že v izdelavi. Rekonstrukcija ceste ni ovrednotena v letošnjem proračunu občine, zato ne more pojasniti, kdaj bo omenjena cesta rekonstruirana. Anica s Studenca ni zadovoljna z izvajanjem dimnikarske službe. Pravi, da dimnikarji pridejo vsaka dva meseca in za čiščenje dimnika računajo 7 ali 8 tisoč SIT. Pravi, da je to prepogosto in da je cena previsoka. Direktorica Dimnikarstva Jelančič Ana Jelančičje odgovorila, da ima gospa po njihovi evidenci centralno kurilno napravo na trdo gorivo, štedilnik in dva dimnika. V letošnji kurilni sezoni jo je dimnikar obiskal dvakrat, 15. oktobra 2002 je bila očiščena centralna kurilna naprava na trdno gorivo, dimnik in pripadajoči dimni priključki, račun je znašal 3.723 SIT, ter 10. januarja 2003, ko je bil očiščen štedilnik z dimo-vodom in dimnikom, račun pa je tokrat znašal 3.118 SIT. Jelančičeva poudarja, da omenjena gospa zavaja poslušalce z lažnimi izjavami o ceni 7 do 8 tisočakov za dimnik vsak drug mesec. Čiščenje naprav je obvezno, na trdna goriva v kurilni sezoni vsak drug mesec, na tekoča in plinasta pa enkrat letno in enkrat letno merjenje dimne emisije. Vse, ki ne bodo dovoljevali čiščenj, bodo prisiljeni prijaviti pristojni inšpekcijski službi, saj je vse več dimniških požarov zaradi neočiščenih dimnikov. NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tek: 07-49-91-254.07-49-91 -250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciaIa@mdio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS Itee in priimek_________________________________ ^°djetje(naziv in naslov) ______________________ ^avčna številka podjetja _______________________ Rezanec za DDV ifl % toM pr? mm SRCmAČSN KUC - VSAK O AN OD DO 20' mali oglasi 48-letni samski moški iz okolice Brežic želi spoznati preprosto in skrbno žensko, ki bi prišla živet na njegov dom. Otrok ni ovira. Samo resne ponudbe oddajte na telefonski številki 041-380-589. V centru Bizeljskega oddamo v najem frizerski salon z vso opremo. Pokličite 031-586-775. Vzamem v najem ali kupim eno in pol oziroma enosobno stanovanje na Vidmu v Krškem. Pokličite 49-21-314. V Brežicah kupim enosobno stanovanje. Pokličite 031-841-062. Prodam okoli 700 litrov rdečega vina - cvička. Pokličite 041-453-500. Prodam mulčer in koso za mo-tokultivator Agria. Prodam tudi starejšo stiskalnico za grozdje na kamen. Pokličite 07-49-64-527. Prodam 12-colski dvobrazdni plug in sejalnico Amazone DL, tip 225. Pokličite 031-289-545. Kupim glasbeni inštrument bariton, lahko je tudi starejši. Za ponudbe pokličite 040-370-368. Ek/mrik WMm Qmqpm^‘ zaposli asistenta prodaje - telemarketing za področje Posavja in Zasavja Pričakujemo izpolnjevanje naslednjih pogojev: vsaj IV. stopnjo izobrazbe, veselje do terenskega dela in . timskega dela, komunikativnost, urejenost in zanesljivost ter pozitivno usmerjenost. Vaše naloge bodo dnevna potovanja in asistiranje na predstavitvah, vodenje prodajnih evidenc in komunikacija s strankami. Nudimo vam profesionalno izobraževanje, stimulativno nagrajevanje, redno delovno razmerje z enomesečnim poskusnim delom ter delo v regiji bivanja. Javite se na naš oglas, napišite prošnjo, kratek življenjepis in vse pošljite na naslov: Bavaria Wolltex Company d.o.o. Zidanškova 17, 2314 Zgornja Polskava telefon 02/8035211, faks 02/8035012, email: hr@bavaria-wolltex.com ZAHVALA “Ta klic, ki me je vabil, bil je tako opojen, blag, da me vso je premamil; pa sem vseeno kljub temu dolgo se borila ... ” Ob boleči izgubi naše najdražje, ljubeče mamice, žene, hčerke, sestre, snahe, svakinje, tete, sestrične, nečakinje, botrce ter dobre prijateljice in sosede NATAŠE MEDVED s Trebeža se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem od blizu in daleč, ki so se prišli poslovit od naše drage Nataše, nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, nam izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter za svete maše in za Bolnišnico Brežice. Hvala njenim sodelavcem iz Komunalno stanovanjskega podjetja Brežice, sošolcem iz osnovne in srednje šole Brežice, pa tudi Katjinim in Marušinim sošolcem in razredničarkama iz OS Artiče. Lepa hvala vsem, ki so našo Natašo obiskovali in jo bodrili med njeno težko boleznijo. Hvala zdravnikom in osebju Zdravstvenega doma Brežice ter Bolnišnice Brežice. Hvala g. župniku iz Artič ter g. Ivanu Hercegu za lepo opravljen obred in mašo, vsem govornikom za izrečene besede slovesa, pevcem iz Artič, praporščaku, izvajalcu Tišine ter pogrebni službi Žičkar. Vsem še enkrat hvala in ohranite našo Natašo v lepem spominu. V globoki žalosti: vsi njeni ZAHVALA Ob bridki izgubi moje drage žene SILVE CEGNAR rojene Smrekar iz Brežic ^ Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. U ar°čniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic \lr'>čnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. J se najlepše zahvaljujem vsem, ki so mi v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje ter podarili cvetje in sveče. Lepa hvala g. župniku s Čateža za opravljen pogrebni obred in ganljiv nagovor, g. Zičkarju za organizacijo in izvedbo pogreba, praporščakom ter čateškim pevcem pod vodstvom g. Slakonje za zapete žalostinke. Zahvaljujem se gospe Mariji Bogovič za darovane svete maše, dr. Zorkovi in dr. Trajkoviču ter ostalemu medicinskemu osebju Bolnišnice Brežice, Domu upokojencev Brežice za skrb in nego ter Društvu upokojencev in Društvu izgnancev Brežice. Hvala Olgi in Milanu Žibert, ki staji posvečala vso pozornost in jo obiskovala, dobrim sosedom Silvi Kljajič, Veri Korošec, družinama Rožič in Germovšek ter dobremu sosedu Ediju. Dobrotnike spoznaš v najtežjih trenutkih. Žalujoči: mož Izidor in ostalo sorodstvo N Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.0.0., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Damijan Korošec Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 240 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. > Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. DVAJSETA stran 20 špranje in okenca posavcev Dr. Borut Smrekar: “V operi je Prešernov dan vsak dan!” V ta svet je pogledal v Kostanjevici na Krki leta 1959 v družini, kjer sta in še kraljujeta kultura in umetnost. Tam je končal osnovno šolo, v Krškem nižjo glasbeno šolo, pa v Brežicah gimnazijo in hkrati Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Študiral je pravo in klavir pri Dubravki Tomšič, po obeh diplomah je doštudiral še dirigiranje pri Antonu Nanutu, opravil sodno pripravništvo na Višjem sodišču v Ljubljani, iz dirigiranja pa seje izpopolnjeval na Dunaju na visoki glasbeni šoli Dr.Smrekar nadaljuje: “Potem sem se vrnil v Ljubljano, kjer sem bil na Akademiji za glasbo asistent s področja dirigiranja, ob tem sem opravil magisterij iz glasbene pedagogike in kasneje še doktorat iz glasbene teorije.” Na gimnazijo ima zelo “luštne” spomine na krasne sošolce - Gorana Šalamona, Darjo Teppey, Igorja Tomažina, Danico Vidmar in prav tako na celo vrsto izjemnih profesorjev, izpostavil je Cvetko Hladnik, Antona Tasiča, Dušanko Lipej, Nika Živiča. Vprašanje študija glasbe in prava pojasnjuje: “V času moje pubertete je oče ves čas poslušal opere, to so bile za mladostnika ne preveč lahke stvari, sčasoma pa se obrusiš in začneš drugače gledati na kakovost stvari. Zadnja stvar pa je ta, da bi si kdaj mislil pristati v operi.” Je direktor Javnega zavoda Opera, katere ustanoviteljica je država, potrjen pa mu je že drugi mandat in pravi: ”To, da sem v tej ustanovi tudi pravnik, še kako prav pride, saj je ogromno pravnih poslov na področju kulture in tranzicija še dolgo ne bo končana. Želimo, da bi normalizirali sistem dejavnosti, ki bi deloval na način, kot je v veljavi v svetu. Poglavitne težave so ostanki samoupravne in socialistične zakonodaje. Še huje je, da je pri delu ansambla močno vidna mentaliteta, da. ko gre za dol- žnosti, smo umetniki, ko gre za pravice pa najbolj zadrti birokrati. Eksistenca pa je odvisna od kakovosti dela in pomeni, da slabega dela ne morem sankcionirati in dobrega ne adekvatno nagraditi. Dogaja se, da ima izvrsten solist, nosilec repertoaija, bistveno nižjo plačo od kolega, ki ga ne morem brez sramu spustiti na oder. Ampak vem, kaj hočem in zato tudi moram imeti pravniško podlago.” A si dr. Smrekar s kolektivom, po številnih umazanih pripetljajih slovenskega medijskega prostora, v izredno čast šteje verodostojno predstavitev nacionalnega programa avstrijskega radia kot primer uspešne ustanove. V njegovem petletnem mandatu so obisk v operi povečali za 250 odstotkov, dokaz za to je, da kakovost vleče. Zdajšnjemu Faustu v Cankarjevem domu ne morejo dati toliko predstav, kot bi jih občinstvo želelo. V okviru ustanove je tudi premiera opernega studia, ta se pripravlja za njihove bodoče soliste, ki delajo po posebnem programu, del tega programa pa je sedaj samostojna predstava opere. Učenka dr. Smrekarja je bila Marjetka Podgoršek Horžen in o njej pravi: “Njen glas bi močno potrebovali, za marsikaj bi bila nebeška, ima močno karizmo. Žal mi je, daje nimamo.” In kako ocenjuje slovensko glasbeno raven: “Rekel bi, da smo na čisto normalni ravni. Zavedati se moramo, da je v svetu malo držav s tako dobro urejenim glasbenim šolstvom, kot je pri nas. Je pa ena bistvenih nalog glasbenih ustanov ta, da pritegnejo občinstvo predvsem s kakovostjo svojega dela in to se da.” Ob Prešernovem slovenskem kulturnem prazniku pa dr. Smrekar dodaja: “Je dober zgolj toliko, da se Slovenci vsaj enkrat letno spomnimo kulture. Posebno pa je v tem, da imamo “prešernova-nje” vsak dan in gaje veliko vrst. Pri nas je vsak dan, če praznik je ali ga ni.” Ob vstopu v pisarno dr. Smrekarja se ne dajo zgrešiti prva umetniška dela hčerk Nine in Eve, s staršema se večkrat slišijo, kot vidijo v Kostanjevici, to pomanjkanje nekako kompenzirata z bratom Andrejem v Ljubljani. Ko sem mu dejala, da ima pravo razkošje, ker dela v kulturi, mi je v pojasnilo navrgel vprašanje: “Kaj ko bi to vprašali ženo Natašo?”, ki je tudi pravnica. Natja Jenko Sunčič Nuša spet na EMI Ljubljana - Letošnja EMA 2003 se bo odvijala v soboto, 15. februarja, ob 20. uri.z neposrednim televizijskim prenosom. Pred dvema letoma je bilo Posavje ponosno na zmago Nuše Derenda, ki si je tako pripela tudi nastop na Evroviziji. S pesmijo Ne, ni res oziroma Energy je takrat zasedla 7. mesto. Nuša Derenda lani sicer ni sodelovala na izboru pesmi za nastop na Evroviziji, zato pa bo sodelovala spet letos s pesmijo “Prvič in zadnjič”, avtor glasbe je Matjaž Vlašič, besedila Urša Vlašič, priredba in aranžma pa sta delo Matjaža Vlašiča in Boštjana Grabnarja. To je tudi ekipa, s katero Nuša v zadnjem času največ sodeluje. In kaj je pred nastopom za izbor letošnje pesmi za nastop na Evroviziji Ema 2003 povedala Nuša Derenda: “Letos sem se prijavila na Emo zato, ker je to najodmevnejša zadeva na področju pop glasbe pri nas. Zato se je dobro udeležiti takšnega festivala. Skladba, ki jo bom tokrat pela, je živahna, energična pesem, takšna, kot sojih poslušalci pri meni vajeni. Nič nismo eksperimentirali s kakšnimi baladami. Pesem za Evrovizijo mora biti zanimiva in v treh minutah je potrebno čim več pokazati. Takšne pesmi mi tudi sicer ležijo”. Pred nastopom na letošnji EMI 2003 je spregovorila tudi o pričakovanjih: “Vedno pravim, daje pomembno sodelovati. Če pa bo še kakšen večji uspeh, potem je to še toliko boljše. Bo pa konkurenca kar močna, kar je tudi prav. Verjamem, da se bodo vsi zelo potrudili. Sicer pa bomo videli, kar bo, pač bo. Upam pa, da bom čim boljše zapela in da bomo imeli čim boljši nastop.” Karmen Molan Marinškovi dnevi Podsreda - Mario Spinel, God Franca Frančeškina, Žbaradori-ja Pepi in še mnogi drugi liki so po zaslugi primorskega kantavtorja Iztoka Mlakarja zaživeli na gradu Podsreda. Koncert, ki je bil že v predprodaji razprodan, je navdušil številne ljubitelje primorskih balad in štroncad. Večer z Iztokom Mlakarjem je bila le ena od treh prireditev v sklopu t.i. Marinškovih večerov, ki jih je v sodelovanju s Kozjanskim parkom pripravil direktor Kulturnega centra Velenje Marjan Marinšek. 7. februarja bo na gradu Podsreda večer s Štefko Drolc, ki že 50 let stopa po slovenskih gledaliških odrih. Tretji Marinškov večer pa bo 8. februarja v Velbani gorci nad Virštanjem. Gosta večera bosta Matija Bari, igralec ter filmski in gledališki delavec, ki je leta 1951 igral prvega Kekca, in Zdenka Logar Povšič, ki je takrat igrala Mojco. N.Č.C. Rebekin uspeh v Ženevi Ženeva - Miss Slovenije 2001 Rebeka Dremelj vedno bolj uspešno jadra skozi glasbene vode. Tako je s svojim nastopom navduševala tudi v Švici, točneje občinstvo v Ženevi. Sama seje zelo veselila uspeha, ki ga je požela, povedala pa je, da je bil ta nastop zanjo zelo velik izziv, saj je bil to njen prvi promocijski koncert v tujini. Nastopila je v povezavi z založbo Sonny records, ki jo že dobro leto vabi, da bi z njo podpisala pogodbo za skupno sodelovanje. Tako sta se skupaj z njenim manager-jem Zdravkom Geržino odločila za ta korak, odpotovali so torej v Švico in tam predstavili projekt “Rebeka Dremelj” in sicer v nekoliko drugačni luči, kot jo poznamo v Sloveniji. Rebeka je na ta nastop zelo ponosna, verjame, da bodo z založbo Sonny records v prihodnje še sodelovali, hkrati pa upa, da se ji bodo končno vsaj v neki meri uresničile sanje, kijih sanja že od takrat, ko je bila še majhna deklica. Karmen Molan Literarni maraton Brežice - Po krajšem premoru, nabiranju moči, idej in snovanj so člani Žarka maraton pričeli v OŠ Globoko, ko so učencem zadnjih treh višjih razredov pripravili pesniško - prozni in glasbeno kulturni program v počastitev Franceta Prešerna in Slovenskega kulturnega praznika. Z avtorskimi deli je sodeloval le del članov vedno bolj številčnega društva, ker so nekateri imeli delovne obveznosti, branje svojih del pa so zaupali kolegom. 5. februarja so bili gostje v OŠ Velika Dolina, sledijo pa še obiski po šolah v Artičah, Cerkljah ob Krki, v Brežicah, Pišecah, na Bizeljskem, v OŠ Boštanj in gostovanje v Galeriji Ana v Sevnici. N. Jenko S. Srečanje gasilk Brežice - Gasilska zveza (GZ) Brežice je v okviru letnega programa GZ Slovenije in Sveta članic GZ Slovenije na matični gasilski zvezi pripravila posvet za članice Prostovoljnih gasilskih društev (PGD) in gasilskih zvez iz Brežic, Krškega, Ševnice, Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ob Savi. V strokovnem delu so poslušale predavanje Vinka Sentočnika o pravilih tekmovanj, Mira Šraj je predavala o organiziranosti in delovanju članic v gasilski zvezi, spremljale pa so še predavanje o prvi pomoči pri opeklinah. Solidno število udeleženk so pozdravili predsednik GZ Brežice Mihael Boranič, predstavil je brežiško GZ, ki je kos zahtevanim nalogam tudi s podporo lokalne skupnosti, zatem župan Andrej Vizjak, ki je poudaril, da brez izobraževanja tudi v gasilstvu ni napredka, v imenu komisije pa je zaželela udeleženkam dobro počutje v brežiški občini predsednica Martina Živič. Sicer delovno srečanje je bilo združeno še s predstavitvijo kulturnih in turističnih znamenitosti občine ter ogledom repnic na Bizeljskem v organizaciji Zavoda za turizem občine Brežice in ogledom gasilskega doma PGD Kapele. N. Jenko S. Sava Glas, 6.2.20® Če imate zabavo ali prireditev, vam ansambel Brežiški flosarj' polepšajo večer in to - ne boste verjeli - kar zastonj. Tudi na predvolilnem zboru oz. zabavi ob Krki v Brežicah, ki je bil Že davnega 28. avgusta 2002, so zabavali prisotne z Barbaro Brezigar na čelu. Do danes še niso videli niti tolarja, pa čeprav so se dogovorili za mizerno nizko ceno. Tudi Lojzeta Peterleta (na fotografiji) lahko pripeljejo s seboj, do Z njimi zaigra na orglice. Brežiške flosarje naj bi za nastop najel eden “glavnih ” v krškem SDS-u. Pred Santa Lucijo v Brežicah so posekali slivo, baje sedaj vsak dan kot specialiteto hiše strežejo slivov kompot. Glede na to, da se naša država intenzivno pripravlja za vstop v EU i" glede na to, da nam je celo Romano Prodi obljubil, da bo slovenščinO gotovo ostala eden od jezikov EU, se bo tudi Dušan Vaupatič-Dule moral najprej naučiti slovensko, če se bo želel “S ” srcem zavzemat' za Slovenijo. Zelo nerodno bi namreč bilo, če bi nas s podobnimi tako napačno napisanimi - plakati pozdravljal po Evropi. Po Sevnici seje pred časom šušljalo, da bo zaradi neuspeha u3 občinskih volitvah Andrej Štricelj kot vodja občinske liberalni demokracije ponudil odstop. Nato pa smo njegovo ime zasledil' med mnogimi, ki so se “dali na razpolaganje” v kandidacijski*1 postopkih za vrhovnega šefa stranke. Očitno se kolegi v strank med seboj visoko ocenjujejo ne glede na mnenje volilnega teles3’ Na ustanovnem sestanku mladinskega sveta v Sevnici je žup33 Janc povedal, da se pogosto mudi v beli Ljubljani in tudi n1*3 dincem je položil na dušo, naj se povezujejo z Ljubljano. Predse3 nik slovenskega mladinskega sveta Matjaž Štolfa pa je pripolT1 nil, naj se Sevničani raje povezujejo z Brusljem; Ljubljana J namreč le vmesna postajo do Bruslja. Kako oblast vrednoti sevniški radio, je natančno razvidno občinskega proračuna. Za zapuščene posavske pse bodo let°s ■ občinske malhe namenili 900 tisoč SIT, za (zapuščeni) sevnis radio pa 700 tisoč SIT! Za društvom eno najuspešnejših let Loče - Kulturno društvo Gasilska godba na pihala LoCe in sekciji Trobilni kvintet - sekstet ter mažuretke so 3^' tivno delovali skozi celo minulo leto. Za njimi je eno o najbolj delavnih in prav tako uspešnih let. Dosedanji predsednik godbe Ivan Žibert je izpostavil, do) v letu 2002 godba imela 34 pomembnejših nastopov, mažuretk 14 in Trobilni sekstet 18. Če k temu prišteje še vaje godb in sekcj.3 so aktivnosti izvajali več kot vsak drugi dan, kar je velik trud 1 prizadevnost članov ter veliko odrekanj v družinah. - Godba je maja na 22. tekmovanju slovenskih godb v treJ^ težavnostni skupini v Ilirski Bistrici osvojila zlato odličje tem pridobila pravico na tekmovanju v drugi težavnostmi skup1' maja letos. Za uspehe seje predsednik posebej zahvalil dirig3’ tu Danielu Ivši. Konec aprila jih čaka revija posavskih g°~ ' konec junija pa gostijo srečanje godb iz Avstrije in Dravogr3^ . Društvo je imelo lani za približno 4 milijone SIT prometa, k1^ je spoštovanja vreden znesek, leto so zaključili pozitivno, sreds pa so v glavnem že rezervirana za nove aktivnosti. Zbor je volilen in Žibertovo mesto na čelu godbe je prevzel M|f Peteline. S.V. ^