1*1 1«!
Leto XIX. - Štev. 7 (937)
Gorica - četrtek, 16. febr. 1967 - Trst
Posamezna številka L 50
PET LET BIVANJA V GORICI
Nadškof msgr. Pangrazio je 5. februarja, ko je javnost že zvedela za njegovo premestitev v Rim, podal za radijsko oddajo »II Fogolar« več izjav, ki nam kažejo njegovo lastno gledanje na skoro petletno dejavnost v Gorici, katero je razvijal kot višji duhovni pastir zaupane mu goriške nadškofije.
Leta bivanja v Gorici so bila leta dela, ko si je Cerkev z zadnjim koncilom dala nov obraz in odločno nastopila pot notranje preobnove. To je imelo tudi odjek v dejavnosti msgr. Pangrazia. Ker ga je bremenila vrsta obveznosti v izvenškofijskem okviru, je mogel za škofijo storiti manj kot bi bilo potrebno ali koristno.
So pa bila ta leta kljub temu pomembna zanj. Skušal je doumeti svojski značaj škofije; navezal je stik z vsemi župnijami, verskimi in vzgojnimi zavodi, z mestom in deželo, z duhovščino in redovniki, s podjetji, njih gospodarji in delavci. Vsako leto je za veliko noč obiskal 70-80 takih industrijskih ustanov. Rad je poudarjal občestvenega duha, tako škofijskega kakor župnijskega, vabil k apostolatu laikov in pobijal duha individualizma, ki je tako škodljiv za versko življenje.
Veliko mu je bilo do tega, da je ustanavljal nove župnije. V petih letih je nastalo pod njegovim vladanjem deset novih farnih sedežev. Blagoslovil je tri nove cerkve in pet kapel. Skoro simbolično je, da je bilo njegovo zadnje opravilo v goriški nadškofiji blagoslovitev temeljnega kamna nove župnijske cerkve v Vermi-glianu 5. februarja.
GORICA — STIKALIŠČE DVEH SVETOV IN MESTO NA MEJI
Vsaka meja ima svoj odjek tako na cerkvenem kot civilnem področju.
Cerkev se pri svojem delu poslužuje predvsem ljubezni, zato je vesela ysake sprostitve onstran meje. Priznava svojstveni značaj narodne manjšine in jo z vso odločnostjo brani, da je tako možno modro sožitje z večinskim narodom. Msgr. Pangrazio meni, da je v tej smeri mnogo napravil, čeprav tega ni obešal na veliki zvon.
Na civilnem področju mora biti Gorica most, ki veže mesto, katero meja reže na dvoje. Ni si mogoče misliti njenega razvoja brez sodelovanja na gospodarskem in kulturnem področju. Ne gre Za kake odpovedi lastni svojstvenosti, gre za modro in konkretno oceno dejstev in položaja.
Tudi sodelovanje obeh narodnostnih skupin na upravnem polju je velika stvar, katere je bil msgr. Pangrazio vedno iskreno vesel. To sodelovanje ni vedno lahko, toda razvoj sam mu bo dal Zrelost in plodovitost.
Predvsem je važno, da smo vsi resnični kristjani tako v trditvah kot v življenju, da imamo pristnega demokratičnega duha in ljubosumno varujemo svobodo ter da se vsi trudimo za socialni dvig te zemlje.
Težave vlade leve sredine
, Trgovina in londonski sporazum
Sredi januarja so v Beogradu prekinili Pogajanja za novo trgovinsko pogodbo 'fied Italijo in Jugoslavijo. Hoteli so izboljšati dosedanjo pogodbo, ki je še vedno v veljavi in se torej trgovina med obema državama normalno nadaljuje. Isto velja za mali obmejni promet, če ne bodo sklenili nove pogodbe, bodo odpadla le izboljšanja, ki jih na obeh straneh želijo.
Po neuradnih vesteh prekinitev pogajanj nima gospodarskega, ampak širši poetični značaj. Prišla je celo pred parlament. O njej so že govorili v jugoslovanskem in slovenskem parlamentu. V rim-skeni parlamentu so vložili vprašanja poslanci Franco Franchi, Randolfo Pacciar-in Giacomo Bologna, v tržaškem deželnem sveu pa svetovalec Slovenske skupnosti dr. Jože Skerk.
Iz vsebine teh vprašanj bi lahko sklepali, da so v ozadju politična vprašanja, ^ posebno zanimajo Tržačane in sploh obmejne prebivalce na obeh straneh. Po-v°d za prekinitev beograjskih pogajanj je rr’enda treba iskati v novih osebnih izkaznicah na Koprskem in v težavah pri Razmejitvi morja ob istrski obali. V ozaid-je torej različno razlaganje londonskega sporazuma. Iz odgovorov na vprašanja ^ rimskem parlamentu in tržaškem de* Zelnem svetu bomo torej zvedeli za statve rimske vlade ne samo glede razlogov za prekinitev pogajanj, ampak tudi o možnosti za njihovo nadaljevanje in za njeno 'azlag0 londonskega sporazuma o razde-'tvi bivših con A in B.
članka, ki ga je napisal ližaški poslanec Giacomo Bologna v tržaškem »Pic-colu«, h; izhajalo, da je italijansko zastopstvo prekinilo pogajanja v znak pro-
'OSt;
obl;
a, ker na Koprskem (bivša cona B)
astva izdajajo nove osebne izkaznice . krUvo »Socialistična republika Sloveni-"■ kar naj bi pomenilo, da ima Jugo-
slavija bivšo cono B za sestavni del svojega državnega ozemlja. Poslanec Bologna postavlja trditev, da so prebivalci bivše cone A italijanski državljani (a ne na podlagi londonskega sporazuma), prebivalci bivše cone B pa niso jugoslovanski državljani. Znano je, da italijanski parlament še ni ratificiral londonskega sporazuma, s katerim sta si Italija in Jugoslavija med drugim razdelili ozemlje, ki je prej sestavljalo »Svobodno tržaško ozemlje«.
SMISEL INTERPELACIJE DR. SKERKA
Svetovalec dr. Škerk je naslovil interpelacijo na predsednika deželnega sveta dr. de Rinaldinija. V njej vprašuje, kakšne korake je naredila dežela glede trgovinske izmenjave in industrijskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Sklicuje se na člen 47 deželnega statuta, po katerem mora rimska vlada vprašati za mnenje d(?želo, kadar gre za trgovinske dogovore, ki zadevajo obmejno trgovino dežele ali tranzit čez Trst. Ker pri razpravljanju o novi trgovinski pogodbi omenjajo tudi londonski sporazum — menimo, da je v tej točki težišče dr. Škerkove interpelacije — ugotavlja svetovalec Slovenske skupnosti, da se določila tega sporazuma, ki so važna za slovensko narodno manjšino, z izjemo nekaterih ukrepov za slovenske šole še niso izvedla. Zato želi dr. Škerk vedeti, ali misli deželna vlada posredovati pri rimski vladi, da se izvedejo določila londonske spomenice glede slovenske narodne manjšine v Tržaški pokrajini.
Prav bi bilo, da bi obe podpisnici londonske spomenice pazili ena na drugo, da točno izpolnjujeta vsa določila, tudi tista, ki se nanašajo na Slovence na Tržaškem.
Kronist
Nad vlado leve sredine — ki ji načeljuje Aldo Moro — so se pretekli četrtek zvečer nenadoma zgrnili temni oblaki, ki danes, ko to pišemo, še vedno grozijo, da jo pahnejo v ulico brez izhoda in tako povzročijo njen odstop.
Začelo se je prav na nedolžen način. V četrtak, 9. t. m. je prišel pred senat zakonski predlog o ureditvi gospodarskega položaja uslužbencev in nameščencev zavarovalnih ustanov. Nihče ni predvideval, da ta predlog ne bi bil sprejet. Toda ko je prišlo do glasovanja, je bilo presenečenje veliko. Predlog je bil odbit s 110 glasovi proti 108.
Vladna politika, ki so je sprejele vse koalicijske stranke, je politika varčevanja na vseh področjih, krčenja izdatkov v javni upravi in zmanjšanja uvoza. V duhu te politike je bil zamišljen tudi zakonski predlog glede zavarovalnih ustanov, ki se tiče koristi stotisočev, kateri od njih dobivajo prejemke. Vladni predlog je naredil njenim članom že dovolj težav. V zvezi z njim je vlada že dvakrat zahtevala zaupnico od senata, v poslanski zbornici je morala popustiti glede enega najbolj perečih vprašanj zakonskega odloka in končno je sedaj glede istega v senatu doživela poraz.
Nepričakovani izid glasovanja je vladne kroge čisto presenetil. Opozicija, na čelu komunisti, je seveda priložnost takoj izrabila in postavila zahtevo po odstopu vlade. Vodstva strank leve sredine so se takoj zbrala k posvetovanju. Moro je spočetka že hotel podati ostavko svoje vlade, pa so ga nekateri prijatelji v lastni stranki pregovorili, naj se ne prenagli, ker bi bil tak korak za splošno politični položaj v Italiji zelo kočljiv. Nato sta se srečala Moro in Nenni. Kasneje sta vsaik zase poročala vodstvu svojih strank.
Na osnovi sklepa ministrskega sveta, ki se je sestal 13. februarja dopoldne, je predsednik Moro istega dne pred senatom prečital krajšo izjavo, v kateri je ugotovil, da po mnenju vlade ostavke ne zahtevajo ustavna določila, prav tako pa ostavka ni politično umestna. Pri tem se je skliceval na člen 94 ustave in da je le slučajni izostanek nekaterih članov vladne večine povzročil, da je bil zakonski načrt zavrnjen. Komunistični senator pa je ugovar-jel, češ da so bili izostanki namerni in da vlada sama ne ve, kaj hoče. Po njegovem mnenju bi vlada že morala odstopiti.
Moro je naslednji dan prečital isto izjavo tudi pred poslansko zbornico. Senat je o izjavi že glasoval. To glasovanje je imelo značaj nekake zaupnice vladi, če bi
ostala v manjšini, bi to brez dvoma povzročilo njen odstop. Senatorji vladne večine so bili to pot bolj disciplinirani. Za vladno izjavo je bilo oddanih 156 glasov, 114 pa proti.
Kljub ugodnemu glasovanju pa čakajo vlado že nove preizkušnje. Gre za zakon o polaganju računov, ki jih izdajajo uprave za oddajo kmetijskih pridelkov, reformo kmečkih zadrug in ustanove »Federcon-sorzi«. Glede vsega tega socialisti in krščanski demokrati nimajo enakih pogledov.
Komunisti so to nesoglasje uspešno izrabili, pa so v poslanski zbornici predložili resolucijo, v kateri ostro grajajo vse dosedanje delovanje na področju kmečkih zadrug in ustanove »Federconsorzi«. Ker bo nujno prišlo do glasovanja, bodo morale vladne stranke doseči neko soglasje že pred to preizkušnjo, ker se utegne drugače ponoviti primer iz senata in v hipu podreti to, kar Moro in Nenni s tolikim trudom gradita.
Preveč ljudi v javnih službah
Minister za finance Preti se je nedavno v poslanski zbornici potožil, da številne krajevne ustanove slabo upravljajo denarna sredstva in da imajo preveč zaposlenega osebja. V letu 1965 so občine in pokrajine porabile v celoti 2.500 milijard lir, medtem ko so znašali dohodki samo 1.627 milijard lir.
Dežele trenutno zaposlujejo 10.000 oseb, občine 339.000, pokrajine 70.000, bolnišnice, dobrodelne in druge ustanove 162.000. Skupno je torej v krajevnih ustanovah zaposlenih 581.000 oseb. Ker je državnih uradnikov milijon in pol, je tako v Italiji nad dva milijona ljudi zaposlenih v javnih službah. Ker šteje Italija 12 milijonov raznih uslužbenih oseb, predstavlja dva milijona zaposlenih v javnih službah kar 20 odstotkov vseh zaposlenih v Italiji, odstotek, ki predstavlja rekord med bolje razvitimi državami.
Po mnenju ministra Pretija bi bilo treba finance krajevnih ustanov tako urediti, da bi se nehalo zviševati število zaposlenih, davčna reforma pa naj bi prinesla občinam, pokrajinam in deželam nekaj sto milijard novih dohodkov.
Tito na Dunaju
Predsednik vlade leve sredine prof. Aldo Moro Je te dni v zvezi s krizo, v katero je zašla vlada po glasovanju v italijanskem senatu, v ospredju domače in inozemske pozornosti
Od nedelje 12. t.m. se mudi na Dunaju predsednik Jugoslavije Tito s svojo ženo kot gost predsednika avstrijske republike Franca Jonasa. V avstrijski prestolnici bo ostal pet dni. V Titovem spremstvu sta poleg zunanjega ministra tudi predsednika izvršnih svetov Hrvatske in Slovenije dr. Vladimir Bakarič in Janko Smole, kar vse daje upanje, da bo na dnevnem redu govora tudi o slovenski in hrvaški manjšini v Avstriji.
Že pred odhodom iz Beograda na Dunaj je Tito izjavil časopisni avstrijski agenciji, da so odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo zelo prijateljski in da imata tako Avstrija kot Jugoslavija marsikaj skupnega še iz preteklosti. Tito je poudaril pomen gospodarskega sodelovanja in omenil skupne interese, kot so vloga malih držav na mednarodnem področju, delo za mir in zavračanje varuštva ter dominacije večjih in močnejših držav. Dejal je, da odhaja na Dunaj kot star znanec (saj je po letu 1919 dalj časa z Dunaja vodil podtalno delo komunistične partije v Jugoslaviji in z Dunaja pobegnil v Moskvo, ko so mu tla postala vroča), da pa prihaja sedaj čisto v drugem svo j st vu: kot predsednik države in se veseli, da bo mogel ugotoviti spremembe, ki jih je doživela Avstrija ter napredek, ki ga je bilo deležno njeno glavno mesto. »Naš obisk — je poudaril Tito — nima namena reševati nekih spornih vprašanj, temveč je odraz razvitosti naših odnosov in obojestranske želje, da se to sodelovanje razširi in obogati.«
GLAS TOŽBE IN PRITOŽBE KOROŠKIH SLOVENCEV
Za Tita, bivšega komunističnega internacionalca, morda res ne obstajajo »neka sporna vprašanja«, pečejo pa ta zato tem bolj v živo slovenski narod, ki že od leta‘1919 prav po brezbrižnosti beograjskih krogov nemočno prisostvuje, kako nekdaj cesarski in sedaj republikanski Dunaj brezobzirno tlači slovensko manjšino na Koroškem in jo na prefinjen način polagoma uničuje.
Ne vemo, če bosta prišla Titu v roke poziva, ki sta ju prav nanj v času obiska naslovili glasili katoliško in levičarsko usmerjenih Slovencev na Koroškem.
Narodni svet, ki združuje katoliško opredeljene slovenske Ko-
rošce, je priobčil izjavo, v kateri pravi med drugim sledeče: »Dejstvo, da je Jugoslavija priznala kot sopodpisnica avstrijske državne pogodbe avstrijsko-jugoslovan-sko mejo iz leta 1938, je omogočilo med drugim obisk predsednika Jugoslavije na Dunaju. Gotovo se bodo državniki obeh držav kakor pred časom v Beogradu ob priliki obiska kanclerja dr. Klausa razgovarjali tudi o vprašanjih manjšinske zaščite na Koroškem in Gradiščanskem. Do sedaj so ostala nerešena: vprašanje osnovnega šolstva, dvojezičnih napisov, uradnega jezika ter stalne podpore avstrijske vlade v kulturne in gospodarske namene manjšine. Stvarna ureditev teh manjšinskih vprašanj bo omogočila avstrijski državi utrditi njen politični položaj v zvezi z južno tirolskim vprašanjem proti Italiji ter dvigniti njen ugled kot miroljubne države na svetu.«
Glasilo levičarskih koroških Slovencev »Slovenski vestnik« pa poudarja naslednje misli:
»Koroški Slovenci kot del slovenskega matičnega naroda ob priliki obiska visokega gosta iz Jugoslavije razumljivo pričakujemo na tem področju konkretnih korakov, zlasti ker smo tudi mi doprinesli svoj delež k razvoju dobrih sosedskih odnosov in k postopni odpravi raznih mejnih in narodnostnih problemov. Zato manjšina ne sme biti predmet barantanja in kamen spotike, marveč kot samostojen nosilec svojih življenjskih teženj naravni povezovalni člen med sosednima državama ter obogatitev kulture državnega naroda. Sklicujoč se na številna zagotovila prejšnje vlade in sedanjega zveznega kanclerja dr. Klausa, da bodo čimprej rešena odprta vprašanja naše narodnostne skupnosti, pričakujemo prav v zvezi s prihodom predsednika Jugoslavije končne ukrepe za njihovo pravično ureditev. Le v tem primeru bo visoki obisk ne le simbolično, temveč dejansko pomenil konec iz vojne in povojne dobe izvirajočih težkoč med obema deželama.«
Katedrala v Liverpoolu
V	Liverpoolu v Angliji dovršujejo katedralo, ki bo posvečena Kristusu Kralju. Originalna, stožčasta konstrukcija cerkve se končuje v kraljevsko krono. Katedrala bo posvečena meseca maja.
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNISTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina.............L	1.250
Letna naročnina................L	2.500
Letna inozemstvo...............L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Društvo rimskih Slovencev »Slomšek« v letu 1966
Volitve cerkvenega odbora
Iskati rimske Slovence, jih povezovati, jih utrjevati v veri in. slovenskih narodnih izročilih ter jih ljubiti kakor brate in sestre: to je cilj društva »Slomšek« v Kirnu.
Dne 9. januarja 1966 je bil izvoljen novi odbor društva, ki je na seji 12. januarja določil posamezne funkcije in izbral za predsednika g. Stanka Dekleva.
Seje so bile posvečene organizacijskemu delu, zbiranju članov, izdajanju glasila Med nami, pripravi zunanjih prireditev, posredovanju slovenskih časopisov in knjig ter stikom z drugimi Slovenci po svetu. Stalen predmet sej je bilo tudi vprašanje duhovniškega zavoda Slovenika. Vseh sej je bilo deset.
Zunanje delo. Odbor je organiziral ali sodeloval pri organiziranju številnih prireditev.
Dne 30. januarja smo imeli prvo prireditev v novem poslovnem letu, med katero smo predvajali zabavni film »Fra diavolo«. Sledila je prosta zabava.
Dne 27. februarja je bila družabna prireditev s tombolo. Izkupiček 130.000 lir je šel v korist Slovenika.
Dne 13. marca je bil izlet na sneg na Čampo Catino. V kapelici na snežišču je daroval sv. mašo v slovenskem jeziku č. g. Valenčič, gojenec Slovenika. Tudi na ta izlet imajo udeleženci najlepše spomine.
Dne 7. marca je odbor organiziral žalno sv. mašo za pok. p. Antona Prešerna ob prvi obletnici njegove smrti.
Dne 27. marca je bila duhovna obnova za člane in prijatelje društva, ki jo je vodil p. Žitnik. Udeležba je bila zelo velika, nad 100 oseb. Prav ta udeležba je pokazala, da »Slomšek« ni samo kulturno, marveč tudi duhovno središče rimskih Slovencev.
V	prvi polovici aprila se je mudil nekaj dni v Rimu koprski škof in apostolski administrator za Slovensko Primorje Janez Jenko. Odbor ga je naprosil, da je napisal nekaj vzpodbudnih besed za društveno glasilo. S prevzvišenim je tudi razpravljal o vseh problemih, ki zanimajo rimske Slovence.
Dne 24. aprila je bila slovesnost za jubilejni odpustek v prvem letu po koncilu. Po naklonjenosti nadškofa dr. Fogarja je odbor mogel organizirati v glavni ladji lateranske bazilike prvo slovensko sveto mašo, odkar obstaja cerkev in slovenski narod. V govoru je prof. Janez Vodopivec prikazal koncilsko delo in naloge, ki izhajajo iz njega za vse vernike. Isti je tudi daroval slovensko peto sv. mašo. Pevski zbor pod vodstvom podpredsednika dr. Šegula je poskrbel za ubrano slovensko petje.
29. maja je bil tradicionalni majniški izlet v Assisi. S tem je odbor izpolnil dolgoletno željo številnih članov. Sv. mašo je daroval in pridigal na grobu sv. Frančiška Asiškega prof. J. Vodopivec. Umetnine je razlagal prof. R. Vodeb. Izleta se je udeležilo nad 100 oseb, ki so bile z njim nadvse zadovoljne.
29. junija se je odbor udeležil skupno s številnimi člani nove maše p. Romana žužka, podpredsednik pa se je ob isti uri ta dan z nekaterimi drugimi člani udeležil 25-letnice mašništva č. g. Antona Iskre.
Dne 26. junija popoldne je odbor organiziral proslavo novomašnika p. Romana Žužka. V teku proslave so govorili med drugimi novomašnikov brat jezuitski pod-provincial iz Slovenije, in njuni sestri misijonarki. Ob zaključku je govoril tudi novomašnik in podelil vsem novomašniški blagoslov. Posebej smo počastili na tej prireditvi tudi njegovo prisotno mater, s čemer smo se poklonili vsem zglednim slovenskim katoliškim materam.
Dne 7. julija je bila podpisana pogodba za nakup zemljišča za Slovenik. Pri pogajanjih in sklenitvi pogodbe so v odločilni meri sodelovali odborniki Slovenika, ki so istočasno odborniki in člani društva Slomšek, med njimi sam predsednik g. Dekleva, g. asistent, dr. Belej in drugi.
11. oktobra je odbor sodeloval pri organiziranju nove maše č. g. Aleksandra Rajšpa. Skupno z romarsko skupino, ki jo je vodil mariborski škof msgr. Držečnik, so se tudi rimski Slovenci udeležili nove maše.
27. novembra je bila prireditev posvečena 1100-letnici svetih bratov in slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda v Solunu. Na proslavi je govoril prof. Janez Vodopivec.
Dne 18. decembra je bilo božičevanje, ki privabi vedno vse rimske Slovence, ki utegnejo priti k društvenim jaslicam in k božičnemu dreveščku. Tudi ta prireditev je bila zelo obiskana in je potekla v pravem slovenskem božičnem razpoloženju.
Povprečna udeležba pri prireditvah je bila nad 80 oseb, kar je za rimske razmere izredno veliko.
Število članstva sedaj že precej presega številko 100. Od teh se jih nad 60 udeležuje vseh prireditev.
Člani odbora so sodelovali tudi pri izdaji prve slovenske dokumentarne knjige
o	2. vatikanskem koncilu, ki je izšla kot redna knjiga Celovške Mohorjeve družbe za leto 1966.
Iz povedanega je razvidno, da je odbor skušal izpolniti nalogo, ki jo je prejel. Članstvo je soglasno potrdilo dosedanji odbor tudi za poslovno leto 1967.
OKNO V DANAŠNJI SVET
Nenavadna motnja bogoslužja
John Tamplin iz Detroita, ZDA, star 57 let, in njegova hčerka Margaret sta dobra vernika: vedno hodita k službi božji, dajeta v dobre namene in sodelujeta v farnem občestvu. Toda zadnje čase sta postala nemima. Uvedba angleščine pri sveti maši ju je globoko vznevoljila. »Midva veva — sta trdila — da sv. oče latinščino visoko ceni in da so le naši škofje tisti, ki je ne marajo, ker je pač dobro ne znajo.« In potem se je začela obstrukcija (nasprotovanje): duhovnik je molil angleško, onadva sta si pa pri tem mašila ušesa; in ko so verniki odgovarjali po angleško, sta ona na ves glas, tako da sta vse prevpila, odgovarjala v latinščini. To se je ponavljalo nekaj nedelj. Glas o teh »latinistih« se je razširil daleč naokrog in vsako pot je bilo v cerkvi več radovednežev, ki so želeli prisostvovati tej »živahni« maši. Župniku se je končno tega hrupa zazdelo dovolj, pa je poklical redarja, da je oba sitneža odstranil iz cerkve. Sedaj se bosta morala zagovarjati pred sodiščem zaradi motnje javnega bogoslužja.
Laiki v vodstvu župnije
V	mestu Alicante v Španiji so ustanovili novo župnijo. Posebnost te nove župnije je v tem, da so vse upravne zadeve izročili laikom, tak6 zbiranje in upravljanje sredstev za novo cerkev, dela in pozneje še upravljanje imetja. Vsi ljudje te župnije imajo možnost, da se prepričajo o resnosti in gotovosti uprave.
V enem mestu 29 novih župnij
Na periferiji mesta Guatemala so ustanovili 29 novih župnij. Mesto ima že nad
pol milijona prebivalcev. Na eno župnijo bo sedaj prišlo 10.000 vernikov, doslej pa jih je prišlo 24.000. Nove župnije, ki so bile prvotno kaplanije in katere so vodili redovniki različnih kongregacij, bodo isti oskrbovali tudi v bodoče.
Pomoč ameriških katoličanov Italiji
Iz Rima je odšel v Združene države msgr. Laindi, ki je 22 let razdeljeval v Italiji pomoč, ki so jo zbrali ameriški katoličani. Skozi njegove roke je šlo v tem času 246 milijonov dolarjev. Mesto msgr. Landija v Rimu je prevzel msgr. Hairnett, ki je bil več let v Trstu in nato v Vietnamu.
Koncil je pozval laike, naj čim bolj sodelujejo pri odrešilnem delu Cerkve. To odrešilno delo izvršujejo laiki najprej s svojim pristnim krščanskim življenjem, zgledom, molitvijo, besedo in podobno. Izvršujejo pa ga tudi tako, da čim bolj sodelujejo v župnijskem apostolatu. Koncil je v odloku o laiškem apostolatu navedel precej načinov, kako naj bi verniki sodelovali z duhovniki, pa tudi samostojno delali za reševanje duš na raznih področjih sodobnega življenja. Koncil tudi spodbuja vernike in duhovnike, naj sami najdejo primerne načine za dejavnost vernikov v cerkvenem življenju.
Eno izmed možnosti, s katerimi se more v vernikih zbujati zavest njihovega dostojanstva v Cerkvi, jih zainteresirati za cerkveno in s tem končno za odrešilno delo, so izkoristili v župniji Gomilsko na štajerskem. Na dan farnega žegnamja, 26. decembra so imeli volitve v cerkveni odbor oziroma v nekakšen župnijski delavni svet. O teh volitvah je poročal verski list »Družina« iz Ljubljane. Volitve so bile tajne. Pravico sodelovanja do njih je imesl vsak župljan, ki je dopolnil 18 let. Potek volitev je bil vzoren. Verniki so se zavedali, da opravljajo pomembno župnijsko dolžnost. Volilo je 85,2 odstotka vseh prebivalcev župnije. To je gotovo visok odstotek, če pomislimo, da so take volitve v Cerkvi velika novost, na katero verniki niso vajeni. Odstotek bi bil še višji, če
nekateri župljani ne bi bili zadržani zaradi bolezni, onemoglosti in službe.
Novi cerkveni odbor, h kateremu je bilo avtomatično priključenih 8 (!) cerkvenih ključarjev, bo imel raznovrstne naloge: širil bo župnijsko zavest in zavest, da so k apostolatu poklicani vsi verniki; sam bo pri župnijskem apostolatu najbolj pomagal, seznanjal bo dušnega pastirja z duhovnimi potrebami družin in posameznih župljanov, vodil bo gospodarske zadeve župnije, odločal bo o raznih nakupih, obnovah in zidavah v župniji, sodeloval bo z župnikom pri urejevanju dušnega pastirstva npr. v času božje službe, skrbel bo, da bo župnija imela potrebna finančna sredstva itd.
* * *
To je res zanimiv poskus. Če želimo, da bo prišlo po naših župnijah do večje razgibanosti, bo treba poskrbeti za tak po^ doben svet ali odbor. Gre za nove možnosti, za katere pa je potreben pogum. A tem možnostim se danes ni mogoče več dolgo izmikati. Majhno število duhovnikov je nam vsem prav resen opomin.
Ponekod si morda mislijo ,da zadostuje dobra organizacija v župniji. Pa nikakor ne zadostuje. Organizacija namreč ne zajame vseh ljudi, ki so dobri, odkriti in prizadevni ter pripravljeni za delo. Večkrat zajame le majhen del in le omejeno področje. To je poskus, iskreno in odkrito iskanje poti.	Msgr. Lojze Škerl
NOVICE IZ SLOVENIJE
ZASEDANJE TAJNIŠTVA ZA NEVERNIKE
V	dneh 30. in 31. januarja je bilo v Rimu generalno zasedanje Tajništva za nevernike. Zasedanja se je udeležilo 18 škofov iz različnih dežel, med njimi tudi škof dr. Jenko iz Kopra. Zasedanje je vodil predsednik tajništva kardinal Ko-nig. Poti, ki vodijo v nevero, so zelo različne. Zbrani škofje so preučili predvsem tri vrste brezboštva: marksizem, humanizem, ki ob današnjem tehničnem napredku in blagostanju prezira vrednote človekove osebnosti in končno verska brezbrižnost, ki se za vprašanje Boga in večnosti ne zanima.
Na zasedanju je bilo sklenjeno, da bo Tajništvo izdalo posebno pastoralno in-strukcijo, ki bo dajala navodila, kako voditi razgovor z ljudmi, ki ne verujejo, v spoštovanju svobode in v zvestobi do evangelija.
Službeni jezik je srbohrvatski
Neki potnik je lani sredi septembra padel pri Rakeiku iz vlaka, ki je peljal iz Trsta proti Ljubljani. Poškodba je bila huda, a ker je bila pomoč pravočasna, se je vse dobro končalo. Zdravstveni dom Cerknica je poslal ponesrečencu račun za prevoz za razdaljo 115 km od Cerknice do Ljubljane, katere je moral rešilni avto prevoziti tja in nazaj.
Ponesrečenec je bil socialno zavarovan, pa je poslani račun predložil socialnemu uradu v Beogradu, da dolžno vsoto izplača zdravstvenemu domu Cerknica. Pa je čez čas prišel iz Beograda ne denar, temveč predloženi račun in na njega zadnji strani je stalo zapisano: »Ne razumem slovenač-ki, službeni jezik je srpskohrvatski; prosto neverujem, da od Cerknice do Ljubljane ima 115 km, možda ima i 300 km, ali po mapi nigde, jer znate kako je kartografi su nepismeni; puno pozdrava a platiču kada budete poslali tačan račun
i	da mogu pročitati na srpskom. — Miljkovič Predrag, Beograd.«
Po slovensko bi se to reklo: »Slovensko ne razumem; službeni jezik je srbohrvatski. Sploh pa ne verjamem, da je od Cerknice do Ljubljane 115 km; lahko jih je tudi 300, saj je znano, da so izdelovalci zemljepisnih kart nepismeni (neizobraženi); plačal pa bom, kadar mi boste poslali točen račun in da ga bom lahko srbsko prebral.«
V zdravstvenem domu Cerknica so vse to razumeli, čeprav je bilo vse pisano v cirilici in čeprav je bilo v srbohrvaščini. Ne vejo pa zdaj, v kakšen službeni jezik naj prevedejo račun, da bi ga razumeli tudi v Beogradu. In ne vedo, kako prevesti v službeni jezik številke, ki jih uradnik v jugoslovanskem glavnem mestu ne more razumeti in hoče brati po srbsko.
»Tedenska tribuna« iz Ljubljane dodaja: »Spet bi lahko spregovorili o slovenščini v naši republiki in o naši zvezni ustavi, ki jo priznava za enakopraven državni jezik, toda dovolj smo že pisali o tem. Cerkniška zgodba je samo ena izmed ilustracij tega važnega vprašanja«
Dela na koprski železnici napredujejo
Na progi Prešnica-Koper, ki naj bi bila izročena prometu letos 29. novembra, že vozi vlak. Ne sicer daleč, le 4 km, a to pomeni, da so že postavljene tračnice na začetnem delu proge. Sedaj si bo vlak sam dovažal novi material in postopno drsel navzdol proti morju. Medtem nadaljujejo s polaganjem tračnic proti Črnemu kalu, kar pomeni nove 4 kilometre od celotnih 33, kolikor je namreč proga dolga. Vsi večji objekti: dva predora in most preko Rižane pri Mostičju so že končani, manjka le še nadvoz in nasip od griča Srmina do pristanišča v Kopru.
V pristanišču gradijo z vso naglico novih 120 km operativne obale, ki mora biti dovršena do dneva, ko bo pripeljal v Koper prvi vlak. Promet v pristanišču nenehno narašča, tako da je moralo pretekli mesec vsak dan tudi po več ladij čakati, da so prišle na vrsto za iztovorjenje. Te
dni so dogradili ob obali do strehe tudi večnadstropno in zelo obsežno skladiščno poslopje. V pristanišču so v januarju ialo-žili tudi zelo velike količine južnega sadja, ki ga potem razvažajo po vsej državi.
Trinkov koledar za leto 1967
Konec januarja je spet izšeil v Gorici ; Trinkov koledar za leto 1967, namenjen beneškim Slovencem doma in po svetu. Izdali so ga beneški slovenski delavci, ki živijo v Beigiji, uredil ga je pa prof. Rado Bednarik.
Trinkov koledar je lična knjižica, kij prinaša na 116 straneh poleg običajnega: koledarskega dela vrsto kratkih spisov in; raznih zanimivosti. Tudi to pot zažari v vsej lepoti svetli lik buditelja beneških Slovencev msgr. Ivana Trinka. Prikazani' so slovenski beneški duhovniki med prvo svetovno vojno, iz Napoleonove dobe je [ objavljen dokument, ki priča, da so Slo-! venci v beneški Sloveniji samobitni in že! stoletja in stoletja prebivalci zemlje pod Matajurjem, tudi članek »Iz naše prazgodovine« je zanimiv, ker pove, da je bila ta deželica naseljena že v pradavnih časih, to se pravi, gotovo že 4000 let predi Kristusom. Izkopanina to nedvomno iz-; pričujejo.
Ne manjka slik ličnih beneških vasic in cerkva; objavljena je tudi fotografija; msgr. Pizzonija, ki je lani postal videm-1 ski pomožni škof. Verjetno bo enkrat zasedel tudi nadškofijski sedež v Vidmu. Ker gre o njem sloves, da je pravičen na vse strani, upravičeno beneški Slovenci; pričakujejo, da se bo že sedaj zavzel za njihove pravice v cerkvi, da bodo mogli in smeli moliti in peti v vseh svojih svetiščih v materinem jeziku.
Vsakdo, ki slovensko čuti, bo dal prav: Koledniku, ki koledar zaključi s temi željami: več volje do umnega in vztrajnega; dela na domači zemlji; več resnične ljubezni do rodne grude in povezanosti doi nje; več samozavesti za dosego jezikovnih pravic v šoli, javnosti in cerkvi; več krščanskega razumevanja za te naše pravice od svetnih in cerkvenih oblasti!
Trinkov koledar 1967 se dobi v naših knjigarnah, v Gorici v Katoliški knjigarni na Travniku (Piazza della Vittoria 34).
iiiniiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!
Kosigin obiskal London
Teden dni se je mudil predsednik sovjetske vlade v Londonu in ko je pretekli ponedeljek odhajal v Moskvo, je bilo oči-vidno, da ja obisk uspel. Britanski ministrski predsednik Wilson je ob slovesu izjavil: »Kosigin je sedaj vključen v britansko življenje.«
Vsi razgovori so potekali v izredno toplem vzdušju. Dasi sta oba sobesednika ugotovila, da so še važna nesoglasja pri ocenjevanju nekaterih glavnih mednarodnih vprašanj, sta pa istočasno prišla do zaključka, da osebni stiki mnogo koristijo za medsebojno razumevanje. Tako Wilson kot Kosigin sta izrazila željo, naj bi se sklicevali periodični sestanki, zato da bi se še bolj utrdili odnosi med obema državama. Kosigin je šel še dalje: predlagal je sklenitev pogodbe o prijateljstvu in miroljubnem sodelovanju, kar je britanska vlada z naklonjenostjo sprejela. Wil-son je bil uradno povabljen na obisk v Sovjetsko zvezo, britanski zunanji minister Brovvn pa bo šel v Moskvo enkrat v maju. Kmalu se bodo sestali gospodarski ministri obeh držav, da se pogovorijo o povečanju sedanje trgovine.
Seveda je bilo zelo veliko govora tudi o Vietnamu. Obe strani sta prišli do zaključka, da trenutno ni načina, da bi mogli pripraviti prizadeti strani k takojšnjemu sporazumu za začetek pogajanj. Bi-
la pa je ves čas Kosiginovega obiska britanska vlada v neposredni zvezi z ameriško vlado; zatrjuje se celo, da je pretekli teden Harold Wilson dolgo govoril s predsednikom Johnsonom in mu sporočil srn1 j jetski načrt v zvezi z Vietnamom.
Na tiskovni konferenci v ‘Londonu je Kosigin dal izjave tudi o Nemčiji in Kitajski. Glede Nemčije je dejal, da je po njegovem mnenju nemška Zvezna republika glavni vzrok napetosti v Evropi. Njeni predstavniki bi morali takoj sprejeti; dejstvo, da so povojne meje nedotakljive in da se obstoja države Vzhodne Nemčije ne more več zanikati. Sovjetska zveza tudi ne bo nikdar dopustila, da bi dobila1 Zahodna Nemčija dostop do jedrskega orožja. Pogodba o prepovedi širjenja jedrskega orožja bo podpisana, najsi bo Nemčiji všeč ali ne.
Glede Kitajske je Kosigin priznal, da s o' se odnosi zelo poslabšali, a da nosi krivdo izključno Kitajska. Sovjetska zveza bo vse storila, da se izogne prekinitvi odnosov; vsaka možnost oboroženega spopada; pa je izključena. Sedanja borba na Kitaj-, skem je posledica notranjih pomanjklji-. vosti ter težav v zunanji politiki. Sovjet-j ska zveza ceni kitajsko ljudstvo in nje-; govo komunistično stranko, zato goji naklonjenost do tistih, ki se borijo proti Maocetungovemu diktatorskemu režimu.
Pravi in nepravi nacionalizem
Lani decembra se je glasil papežev mesečni molitveni namen: »Da ne bi prevladal duh nacionalizma.« Jezuitski pater Fielder je v zvezi s tem namenom objavil v Glasniku Srca Jezusovega, ki izhaja v Innsbrucku na Tirolskem posebno razmišljanje, ki ni morda aktualno le za južnotirolsko manjšino, temveč tudi za našo slovensko, tako v Italiji kot v Avstriji in še kje drugod, kjer živi.
Ni krivica, priznavati se k svojemu narodu. Vsak narod ima svojo posebnost, ima svoje prednosti in posebne darove, ki mu jih je dal Stvarnik sam. Kar nas veže z našim narodom, ni samo skupen jezik, marveč tudi enako čutenje in mišljenje, skupna kultura, skupno prenašano trpljenje in pogosto celo enaka verska prepričanja. Kar pripada celemu narodu, pripada v določenem smislu tudi vsakemu posamezniku; nad tem se sme vsakdo veseliti in biti tudi ponosen na to.
Če pa lastni narod povzdignemo tako visoko, da druge ljudi samo zato zaničujemo, ker pripadajo drugemu narodu ali drugemu plemenu; če kak narod porablja svojo moč in premoč zato, da se bogati
na stroške drugih narodov, namesto da bi gospodarsko šibkejšim pomagal; če kak narod zatira kako narodno manjšino in ovira njen prosti razvoj, je to padec v nacionalizem, ki, kakor pravi sv. oče. se je zdelo, da je že premagan. Tu se porajajo klice za nove vojne, zatiranja, preseljevanja in izseljevanja milijono'1 ljudi.
Dela pri cerkvi božjega groba
Obnovitvena dela pri cerkvi božjega gr&\ ba v Jeruzalemu dobro napredujejo. Doslej je romarje motilo pri obisku znam«' nite cerkve mogočno železno ogrodje pre^ cerkvijo in močni železni oporniki v cef kvi sami. Te opornike so morali postavi1'; leta 1933, ker so se v zidovih pokazale ne\ varne razpoke. Ker cerkev upravljajo tP verske skupnosti: katoliška, pravoslavk-in armenska, je šele leta 1959 prišlo podpisa dogovora, kako naj se cerkev pravi. Obnovitvena dela sama pa so začela šele leta 1962. Doslej so obnovil zunanje zidove. Nadaljujejo z deli v n°1 tranjosti in pri kupoli. Upajo, da bod0. tudi ta dela končana do leta 1970.
Politika gorjače in obljub Boljunčani kompaktni proti načrtu EPIT-a
Pod tem naslovom je 31. januarja objavil eden najbolj branih in razširjenih časopisov v Italiji rimski »// Messaggero« članek o koroških Slovencih v Avstriji. Dopisnik Matteo De Monte je hotel brez dvoma s tem člankom podpreti stališče italijanske vlade do še vedno odprtega juinotirolskega vprašanja, toda dejstva, ki jih navaja, so kričeča obtožba tako za politiko avstrijske vlade do slovenske manjšine v Avstriji kakor tudi za brezbrižnost sedanje Jugoslavije do Slovencev na Koroškem.
List najprej bralcem pove, da živijo v okviru Avstrije tako na Koroškem kakor na Štajerskem in Gradiščanskem manjšine slovanskega porekla, do katerih Avstrija ni nič kaj velikodušna. Dunaj skuša dati zadevi manjšin čim manj poudarka. Seveda to ne odstrani dejstva, da slovenska in hrvaška manjšina v Avstriji obstajata. Od časa do časa se njuni predstavniki oglasijo in tedaj se iz njihovih pritožb in zahtev vidi, da niso ravno srečni in enakopravni. Prav konec januarja sta obe politični organizaciji Slovencev na Koroškem (o čemer je naš list že poročal)
—	Narodni svet in Zveza slovenskih organizacij — naslovili na zveznega kanclerja dr. Klausa skupno pismo, v katerem sta opozorili na vrsto odprtih vprašanj.
Nehote se nam vsiljuje primerjava z Tirolsko. Očividno je, da vodi avstrijska vlada dvojno politiko: to, kar zahteva za nemško govorečo manjšino v Italiji, skuša obiti na Koroškem in Gradiščanskem z nekaj obljubami, ki se vlečejo že od leta 1959. Bivši zunanji minister Kreisky je dobro čutil, da ne bo uspel uspešno podpreti zahtev Južnih Tirolcev, če ne bo mogel Italiji pokazati dobre volje do slovenske manjšine v Avstriji, pa je konec leta 1959 predložil dunajskemu parlamentu v odobritev dva zakona: o šoli in dvojezičnosti na Koroškem. Pa sta se izkazala oba zakona le pesek v oči za svetovno javnost. Šolski zakon daje pravico do pouka v slovenščini le otrokom tistih staršev, ki jo izrecno zahtevajo. Dopisnik upravičeno pripominja, da kdor pozna razmere na Koroškem, tudi dobro ve, da se le malokateri Slovenec upa javno izjaviti, da ni Nemec, kajti pritisk, tako gospodarski kot politični s strani avstrijskih nacionalistov je tako hud, da se mu le malokdo upa kljubovati.
Kar se tiče dvojezičnosti, je praktično postala nemogoča, saj vsak poskus oživiti jo, povzroči hrup med nemškimi šovinisti, ki Slovencem očitajo, da skušajo prinesti nepotreben razpor v družbo. Pri tem se sklicujejo na rezultat ljudskega štetja iz leta 1951, ki je prinesel tele številke: na Koroškem je še 40.000 prebivalcev slovenskega izvora, pa še od teh jih govori polovica samo nemško, deset tisoč oba iezika, in deset tisoč samo slovensko. Resnični »Todesmarsch« (Pohod smrti), vzklika »II Messaggero«. Od 110.000 v letu 1850 je zdrknila slovenska manjšina na
40.000	oseb. In potem si upa Dunaj očitati Rimu, da ta spreminja narodnostni značaj Južne Tirolske s tem, da dovoljuje naseljevanje državljanom iz Južne Italije, ko je sam to že zdavnaj brez očitkov vesti izvedel na Koroškem.
te itak žalostni položaj koroških Slovencev še bolj otežkočuje dejstvo, da jih je Jugoslavija praktično popolnoma Pustila na cedilu. Stanje teh ljudi je podobno bolniku, ki hrope in je že vdan v svojo usodo. Njih kruh so udarci z gorjačo in potem božanje z obljubami. Slovenci vsaj še protestirajo, Hrvati na Gradiščanskem pa so že čisto umolknili. Značilno je, kar je dejal zastopnik Narodnega
sveta koroških Slovencev italijanskim časnikarjem, ki so se mudili pred leti v Celovcu ob priliki srečanja Segnija s Krei-skim v zvezi z južnotirolškim vprašanjem: »Zadovoljni bi bili, če bi nam Dunaj dal tretjino tega, kar je Rim dal bocenski pokrajini. Pa nam ne dajo skoro nič. Ste videli kje na cestah dvojezične napise? Vstopite v trgovino in zahtevajte kaj po slovensko! V najboljšem primeru se bodo naredili, da vas ne razumejo. Kdor se tu ne podvrže, mora prej ali slej oditi.«
Edino upanje je še nova slovenska elita, ki že nekaj let prihaja s slovenske gimnazije v Celovcu. Morda bo ta znala bolje uveljaviti slovenske pravice in se upreti dolgoletni podrejenosti nemški gospodo-valnosti.
V	Avstriji se rado poudarja, da Južni Tirolci jočejo; če oni jočejo, se pa Slovenci v Avstriji gotovo ne smejejo. Prav je to povedati na glas v času, ko se toliko govori o svobodi in človeškem dostojanstvu.
’ Članek pomeni res izpraševanje vesti avstrijskim oblastem, državnikom v Rimu pa naj bo v vzpodbudo, da v odnosih do slovenske manjšine na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji ne bodo ostali na pol pota, temveč jo čimprej izenačili s položajem Južnih Tirolcev. Potem bomo lahko rekli vsemu svetu, zlasti pa avstrijski vladi: Italia docet — Italija uči! Kar se pa tiče obtožbe, ki jo je izrekel »II Messaggero« na račun predstavnikov Jugoslavije v zvezi s slovensko manjšino na Koroškem ,pa pričakujemo odgovor na težko obtožbo. Le tega se bojimo, da odgovora ne bo, kajti dejstva dajejo obtožbi prav.
Vinko Levstik, Rim
Odbor za pomoč razlaščencem je minulo soboto zvečer priredil v Boljuncu sestanek za lastnike zemljišč, ki bi jih Pristaniška ustanova (EPIT) hotela razlastiti po načrtih, o katerih je javno poročal predsednik EPIT-a dr. Cecovini na konferenci v Časnikarskem krožku v Trstu 11. novembra lani. Zadevna prošnja leži v Rimu že od avgusta leta 1965 in zahteva razširitev območja EPIT-a na ves ravninski predel pod Dolino in Boljuncem za skupno 1.750.000 kvadratnih metrov.
Zato je razumljivo, da je nastalo zlasti med Boljunčani veliko vznemirjenje, kaj je pravzaprav na dejstvu in zakaj jim hočejo pobrati zemljo in celo hiše. Kajti po omenjenem načrtu bi meja EPIT-a šla po spodnjem delu vasi in vključevala celo boljunsko pokopališče. Zaradi tega je Odbor za pomoč razlaščencem smatral za svojo dolžnost, da napravi vse korake, da ne bi prišlo do uresničitve takšnih načrtov. Njegovemu pozivu v resoluciji Dolin-čanov in Boljunčanov z dne 17. decembra lani se je takoj odzvala Slovenska skupnost, ki je pri nedavnih pogajanjih s strankami levega centra kot pogoj za sodelovanje v tržaškem pokrajinskem in občinskem svetu stavila zahtevo -po blokiranju načrtov za širjenje EPIT-a. Stranke levega centra so po dolgem oklevanju zahtevo sprejele in se obvezale, da bodo delale na to, da se poslovanje EPIT-a preuredi z novim deželnim zakonom.
O zadevnih sklepih, ki so sad stalnih naporov Odbora za pomoč razlaščencem, je na sobotnem sestanku v Boljuncu poročal njegov predsednik dr. Tul. Politične sile levega centra na Tržaškem, ki so odgovorne za nadaljnje delovanje EPIT-a, so se obvezale, da se Pristaniška ustanova
ne bo mogla več samovoljno širiti, ampak se bo morala držati medobčinskega regulacijskega načrta, v našem primeru regulacijskega načrta dolinske občine. Zato je sedaj nadvse važno, kakšen regulacijski načrt bo pripravila občina Dolina. Ce bo EPIT-u dovoljeno se širiti, se bo moral pogajati neposredno z lastniki prizadetih zemljišč. V nobenem primeru ,pa ne bo smel na ta način pridobivati zemljišča za gradnjo naselij. V ta namen bo deželnemu svetu predložen nov zakon, ki bo globalno urejeval delovanje industrijskih
con v Furlaniji-Julijski Benečiji.
Boljunški gospodarji so z velikim zadovoljstvom vzeli na znanje, kar sta Odbor in Slovenska skupnost uspela doseči z velikimi napori, da je namreč nevarnost razlaščanja, ki je grozila njihovim zemljiščem, odstranjena. S svojo izredno številno udeležbo so obenem dokazali, da jim je njihova zemlja pri srcu in da je nikakor nočejo dati od sebe, še najmanj pa Pristaniški ustanovi, ki se je s svojim dosedanjim delovanjem izredno osovražila pri naših ljudeh.
Slovenski zavod je daroval svečo sv. očetu
Tradicionalni običaj je, da na svečnico prinesejo sv. očetu v dar svečo zastopniki kapitljev patriarhijskih manjših bazilik v Rimu, zastopniki narodnih cerkva, semenišč in kolegijev, redov in kongregacij in nekaterih bratovščin, ki uživajo ta privilegij. Letos se je slovesno darovanje sveč vršilo ne v baziliki sv. Petra, kakor navadno, ampak v toplo zakurjeni konzisto-rialni dvorani; sv. oče je namreč pred kratkim imel gripo in je ravno dobro okreval. Po dva in dva zastopnika vsake ko-munitete je sv. oče sprejel zelo ljubeznivo, z njima na kratko izmenjal nekaj besed in podelil blagoslov.
V	vrsti semenišč in kolegijev je daroval svojo svečo tudi naš Slovenski kolegij. Ker je eden najmlajših, je bil na vrsti bolj proti koncu med zavodi. A vendar ne čisto zadnji: za njim sta prišla še dva ali trije poznejši.
Za Slovenik sta svečo prinesla Rafko Valenčič, iz koperske škofije in msgr. Janez Vodopivec, kot podravnatelj, iz ljubljanske nadškofije. Sv. oče se je razmeroma precej dolgo pomudil v razgovoru z njima. Zastopnikov je bilo namreč silno dosti in vsa ceremonija je trajala več ko dve uri.
Najprej je sv. oče vprašal: »Kje pa je vaš kolegij; kje stanujete?«
Odgovor je bi] bolj nenavaden: »Svetost, hiše še nimamo, imamo samo gojence.«
»Ah,« je odgovoril sv. oče, »škoda; potem imate pa dosti skrbi. Le pridno delajte naprej.«
Za pojasnilo sva dodala: »Za zdaj so naši gojenci gostje pri šolskih bratih na via Aurelia.«
Sv. oče se je nekoliko začudil. Pozanimal
se je za oba še osebno, od kod sva in kakšno delo vršiva. Potem pa je dejal: »No, dobro. Jaz mnogo molim za vašo deželo, da, mnogo molim za vas vse. Nadaljujte, delajte...«
Blagoslov, ki ga je sv. oče podelil, velja ne le navzočim, ampak vsem v kolegiju, njih sorodnikom in tistim, ki kolegiju pomagajo.
Pavel VI. je te sveče namenil raznim ženskim redovom. Poslali jih bodo maternim hišam, da bodo sestre bolj goreče molile za mir na svetu in za dejansko izvedbo koncilskih sklepov in odlokov.
Msgr. J. Vodopivec, Rim
RADIO
TRST A
Spored od 19. do 25. februarja 1967
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15	(samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja : 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Lepa Suzanica«, pravljica. — 12.00 Nabožna glasba. — 12.15 Vera in naš čas.
— 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. —
15.30 »Zadeva je končana«. Radijska drama. — 18.30 Sodobne črtice in novele: Zora Tavčar-Rebula: »Odločitev«. — 20.30 Iz slovenske folklore: V starih časih: Le-lja Rehar: »U paštnih nigd’r ne zmanka dejla«. Ponovitev v torek ob 12.00.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole (za srednjo šolo). Ponovitev ob 17,25. — 12.10 Brali smo za vas. — 13.30 Priljubljene melodije. — 18.00 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. — 19.00 Tržaški pripovedniki: (2) »Italo Svevo«. — 19.30 Postni govori: msgr. Lojze Škerl: »Vera ni zame!« — 21.00 Obletnica meseca: »10. obletnica Skupnega evropskega tržišča«.
Torek : 17.20 Italijanščina po radiu: Spo-polnjevalni tečaj: 29. lekcija. — 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. — 20.35 G. Verdi: »Luiza Miller«, tragična melodrama v treh dejanjih.
Sreda: 11.40 Radio za šole (oddaja za prvo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17,25. — 12.10 Pomenek s poslušavkami.
— 13.30 Glasba iz filmov in revij. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.10 Higiena in
Skupina predstavnikov oblasti in javnega življenja na Tržaškem posluša priložnostne besede ob proslavi 20-ietnice Radijskega odra v Trstu
  ........1...........................        mn.....imunimi..n.....iimiim.mmmimmmmi..mm.................minimumu..minimum...mm..........................................  mimmmmm....mm...m...............um...mini.imimimim......minulimi
zdravje. — 19.25 Zbori .gostje v Trstu: Moški zbor »Slava Klavora« iz Maribora.
— 20.35 Simfonični koncert orkestra RAI-TV iz Milana. V odmoru (približno ob 21.10) Socialne vede.
četrtek: 12.00 Za smeh in dobro voljo.
— 17.20 Italijanščina po radiu: Spopolnjo-valni tečaj: 30. lekcija. — 18.30 Stevan Hristič: Ohridska legenda, suita iz baleta. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 2035 »Stalinovi zdravniki«. Dokumentacija v dveh dejanjih.
Petek : 11.40 Radio za šole (oddaja za drugo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17,25. — 12.10 Med tržnimi stojnicami.
— 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta. —
18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.00 Moj prosti čas. — 19.30 Postni govori: msgr. Lojze Škerl: »Bogu, ki se razodeva, smo dolžni poslušnost vere«. — 2035 Gospodarstvo in delo.
Sobota : 11.50 Orkestri lahke glasbe. — 12.10 Dejstva in ljudje v deželi. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste. — 1630 Pregled italijanske dramatike (16. oddaja). Romantično gledališče. Prizori iz tragedij: »Grom iz Carmagnole« in »Adelchi«. — 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. — 19.10 Družinski obzornik: »Družina brez otrok«.
— 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Goriški vokalni oktet, ki ga je vodil pok. prof. Mirko Filej. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. — 22.30 Za prijeten konec tedna.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 19. do 25. februarja
Vsakdanje oddaje: Prvi program: 17.30 novice; 20,30 novice; 23.00 novice; 17,45 oddaja za otroke. — Drugi program: 18.30 Nikoli ni prepozno.
Nedelja: Prvi program: 11.00 Sv. maša; 11.45 Verske novice; 21.00 Zaročenca (nadaljevanje); 22.15 šport. — Drugi program: 21.15 Martinova laž (Menotti); 22.15 Policijski film.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 TV 7; 22.00 glasba; 22.30 lilm. — Drugi: 21.15 Kraljica devica, film (Billy Wilder).
Torek: Prvi: 19.00 govori p. Marijan;
21.00 Komisar, film (A. Sordi). — Drugi:
21.15 Sprint; 22.00 Approdo; 22.45 Beethoven (glasba).
Sreda : Prvi: 21.00 Almanah; 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Onstran teme (avanturističen film); 22.15 iz sveta znanosti in tehnike, četrtek: Prvi: 22.00 Politična tribuna;
22.15 Film. — Drugi: 21.15 Oddaja o mladini; 22.00 Film iz serije »Obtoženec, vstanite!«
Petek: Prvi: 21.00 Tako je, če se vam zdi (Pirandello). — Drugi: 21.15 Obrazi mest; 22.00 Igre v družini.
Sobota : Prvi: 19.45 Duhovni razgovori;
21.15 II tappabuchi; 22.00 Razno. — Drugi: Fioravanti-Cavalli glasbena oddaja; 22.15 Film.
JOSEFINE STEGBAUER 2	------
Prevedel J. P.
ffVeš la število kvczJa •••?**
Rozvita je nosila to svetinjico — Pravzaprav je bil to medaljon — vedno Pri sabi od desetega leta sem. Ta medaljon je bila družinska svetinjica. Do tega dne ga je nosila mati. Na njem je bila >>strašno lepa« kot je Rozvita pravila, podoba Marije Brezmadežne sredi med lilijami. In mati je tisti večer še zadnjič rn°lila z njo in Rozvita je rada obljubila, aa ne bo nikoli pozabila Marijine molitve, k* jo je mati naučila. Še zadnji večer sta Jo molili skupno:
Marija, nebeška Kraljica, —
Ti
vsega sveta si Gospa, oj bodi nam vsem pomočnica, — tolažba, veselje srca.
Ko zgrinja se žalost nad nami, — ne vemo pomagat si kam,
Pa vemo, da ti si nad nami, — ti vidiš naš žalostni stan.
«
Večkrat brez tolažbe živimo, — na svetu nas vse zapusti, a če se v nebesa ozremo, — nam tvoje se lice smeji.
Podeli tolažbo nam, Mati, — ko prosimo te vzdihujoč,
Marija, pri večnem Očetu nam sprosi potrebno pomoč.
Vsak otrok le k materi teče, — pri njej le srce se umiri.
Povzdignimo srce goreče, —
Marija pomagaj nam ti.
In potlej je Rozvita spet jokala. Strah jo je postalo življenja daleč proč od matere. Zato se je pri slovesu trdno oklenila matere in jokala, da so jo kar s silo morali odtrgati od nje in jo peljati k vozu.
Med dolgo vožnjo, ki je prinesla toliko sprememb, je počasi pozabljala na slovo, a čisto pozabiti tistih žalostnih trenutkov
ni mogla. Tudi sedaj, ko je strmela skozi okno, so se povračali spomini nazaj k materi. In od matere pa na vožnjo po oceanu, ki je bila v lepem vremenu kar prijetna in je hitro minila. Sedaj pa se že drugi dan vozi na hrzovlaku, ki jo pelje vedno bliže pravi domovini. Prvo noč je mirno prespala v vlaku. Takoj zjutraj pa je bila pri oknu in občudovala tuje kraje, neznana drevesa in pa valovita žitna polja, ki jih v Avstraliji nikoli ni gledala.
Večerne sence so že začele zastrinjati pokrajino. Utrujena od dolgega gledanja se je obrnila proti vzgojiteljici, ki se je pravkar zbudila in se trudno premikala v kotu oddelka.
»Sto dobro spali, gospodična Marjeta?«
»Malo sem dremala. Pa ti, Rozvita, nisi nič trudna?«
»Se malo ne,« se je zasmejala Rozvita, »pač pa zelo, zelo lačna.«
Marjeta Becker je vstala, da bi vzela kovček z jestvinami raz polico. Že je držala za usnjati prijem, kar je začutila močan sunek, ki jo je vrgel nazaj. Z roko
se je trdno oklenila težkega kovčka in ga potegnila za sabo, videla še, da je ostala prtljaga popadala raz polico. V grozi je zaklicala: »Rozvita!«, potem pa je začutila močan udarec na sence, obenem se ji je zdelo, da ji zmanjkuje tal pod nogami in da se cel vagon dviga. Potem pa je zgubila zavest... Tudi Rozvita je brez zavesti obležala pod težkimi kovčki, ki so jo pokopali pod sabo. Ves vagon je stal močno nagnjen pokonci.
Nenadnemu trčenju obeh brzovlakov na nepreglednem ovinku je sledilo strašno pokanje in hrastanje, ki je zadušilo vsak človeški glas. Zdaj pa se je zaslišalo iz ruševin obeh vlakov strahotno klicanje in stokanje.
Žanjci, ki so baš hoteli domov s polja, so prihiteli od vseh strani in prestrašeni gledali kup ruševin — razbitih vozov, zdrobljenih koles, polomljenih sten in zvitih traverz, izza katerih se je čulo ječanje in klicanje, ki je najbolj trdosrčnim pretresalo mozeg. Najbolj pogumni so priskočili in skušali pomagati ljudem, vklenjenim v ruševine, a nevajeni so le malo
mogli pomagati, čez nekaj minut šele se je eden izmed mož spomnil, kaj mora narediti. Zagrabil je prvo kolo, ki ga je dosegel, in se odpeljal do bližnje postaje. Deset minut pozneje je že razglašal brzo-jav po vseh sosednjih postajah o strašni nesreči in rešilna moštva so hitela s posebnim vlakom na kraj nesreče.
Medtem pa so tudi kmetje marsikaterega rešili. Ko je posebni pomožni vlak previdno vozil do ovinka, za katerim sta treščila vlaka skupaj, je že dolga vrsta ranjenih in mrtvih ležala na bližnjem travniku in ljudje-reševalci so jih še vedno nosili.
Zdravniki in bolniške sestre so planili do ponesrečencev, da jim pomagajo, kolikor se pomagati da. Železničarji, inženirji in delavci pa so s svojim orodjem razkopavali ruševine vagonov in vlačili zadnje ranjence in mrtve izpod kupa železa in zdrobljenega lesa. Že so morali prižgati bakle in v njih siju so neutrudno nadaljevali z reševanjem.
(se nadaljuje)
OR
Goriški nadškof zopet v Rimu
V ponedeljek, 6. februarja se je goriški nadškof msgr. Pangrazio spet vrnil v Rim, da se posveti delu, ki mu ga nalaga mesto tajnika konference italijanskih škofov. V Gorico se bo vrnil predvidoma za nekaj dni konec tega meseca, nato pa še enkrat za veliki teden. Na veliko noč se bo dokončno poslovil od svojih vernikov pri slovesni pontifikalni maši, svojo novo škofijo v Rimu bo pa vzel v posest na belo nedeljo, 2. aprila.
Do tega dneva bo ostal goriški nadškof, kar je sicer novost v dosedanji praksi Sv. sedeža. Do sedaj je bilo namreč tako, da je škofa, ki je bil imenovan na drugi sedež, takoj nasledil apostolski administrator. Ker je msgr. Pangrazio še polnopravno škof goriške nadškofije, zato ni prišlo na goriški kuriji do nobenih sprememb. Nadomešča ga kot doslej generalni vikar msgr. Diodato.
Zelo verjetno je, da bo naslednik msgr. Pangrazia imenovan v času, ko je še goriški nadškof. Kot je pronicnilo, je msgr. Pangrazio mnenja, da bi moral vsak goriški nadškof vsaj v glavnih obrisih poznati tudi slovenski jezik, ki je materin jezik večjega števila njemu zaupanih župnij. Ce bi pa le ne prišlo iz tega ali onega razloga do imenovanja naslednika pred 2. aprilom, bo pa moral ali goriški kapitelj iz svoje srede izbrati kapitularnega vikarja ali pa Sv. sedež imenovati apostolskega administratorja.
Štandrež
Preteklo nedeljo je v farni dvorani v Štandrežu prvič nastopil moški zbor »Mirko Filej« ter številnemu občinstvu predvajal znano Vodopivčevo spevoigro »Kovačev študent«. Svoj program je dopolnil s petjem izbranih narodnih pesmi. Tako igra kakor koncert sta navzoče zelo zadovoljila. Nastopajočim so bili za lepo pripravljeni večer zelo hvaležni in si samo to želijo, da ko bodo pevci spet kaj novega naštudirali, naj ne pozabijo ustaviti se tudi v štandrežu.
Za hitrejše izvajanje carinskih formalnosti
Goriški avtoprevozniki so v zadnjih mesecih vložili že več pritožb proti počasnemu carinjenju na mednarodnem prehodu pri Rdeči hiši. Na trgu pred blokom in vzdolž ulic Alviano in Giustiniani so stalno stale dolge kolone tovornjakov in čakale na pregled. Avtoprevozniki so dosegli, da se bo sedaj ta nevšečnost odpravila.
Goriški prefekt Princivalle je poslal pred-
V torek, dne 28. februarja 1967 bo ob 20.30 v spodnji dvorani Katoliškega doma projekcijski večer
VSAK CAS IMA SVOJ KRAS
Na sporedu bodo zanimivosti iz raznih letnih dob. Vljudno vabljeni.
sedniku Združenja goriških avtoprevoznikov pismo, v katerem mu sporoča, da je ministrstvo za finance iz Rima poslalo zagotovilo, da bodo povečali število uslužbencev v toliki meri, da bodo carinski pregledi končani že tekom dneva in ne bodo potrebni več dnevi dolgega čakanja.
Zaradi tega zavlačevanja je doslej ves mednarodni blagovni promet trpel škodo, največ seveda avtoprevozniki sami, ki so bili namenjeni še daleč v notranjost Italije. Odločni nastop goriških avtoprevoznikov je vendar dosegel zaželeni uspeh.
Zamenjava medkrajevne telefonske številke
Uprava telefonske družbe SIP je v noči od 11. na 12. februar zamenjala številko teleselekcije (prefisso) za medkrajevne pogovore za področje Gorice in Padove. Nova številka teleselekcije za Gorico je odslej 0481, za Padovo pa 049.
Goriška pokrajinska uprava za izboljšanje kmetijstva
Pokrajinska uprava ima v sklopu svojih nalog in načrtov tudi nalogo izboljšati kmetijstvo v naši pokrajini. Veliko je že bilo narejenega v prid kmetijstva in živinoreje: očistili so tuberkoloze živinske hleve, dodelili denarne podpore za izboljšanje gospodarskih poslopij, dijakom, ki študirajo na kmetijskih šolah ali fakultetah, so podelili štipendije.
V zadnjem času je pokrajinski odbor k vsemu temu dodal še eno zelo koristno pobudo. S finančno pomočjo deželne upra-
I5KE
NOVICE
ve, ki znaša 10 milijonov lir, je ustanova razpisala med goriškimi kmetovalci natečaj za izboljšanje in modernizacijo hlevov in kurnikov.
Natečaj je razdeljen na dva dela. Prvi predvideva 83 nagrad za izboljšanje hlevov s prvo nagrado 500.000 lir in zadnjo za 50.000 lir (skupno 8.650.000 lir).
Drugi del natečaja predvideva 37 nagrad v skupni vrednosti 1.350.000 lir in sicer od 100.000 do 20.000 lir.
Natečaja se lahko udeležijo kmetovalci, ki nimajo v hlevu več kot 20 glav odrasle goveje živine, najemniki le za nakup strojev in opreme in spolovinarji le za svoj delež.
Komisija, ki se je sestala te dni, ni še določila datuma za vložitev prošenj. V poštev bodo prišla dela, ki so sedaj v teku in dela, ki so šele v načrtu. Svetujemo zato kmetovalcem, ki imajo dela v
PEVSKI ZBOR »JACOBUS GALLUS« IZ TRSTA
bo nastopil to nedeljo, 19. februarja 1967 cb 4h popoldne v
dvorani Katoliškega doma v Gorici in izvajal
Koncert umetnih in narodnih pesmi
Pevski zbor vodi prof. Ubald Vrabec
Vstopnina: sprednji prostori v dvorani 500 lir, ostali 300 lir, sedeži na galeriji 400 lir, stojišča 200 lir.
Pridite vsi, ki vam je ljuba slovenska pesem! S svojo navzočnostjo boste dali priznanje pevcem, ki to pesem s toliko ljubeznijo gojijo, istočasno pa izpričali svojo narodno zavest.
S
■nBaaaan
R
gradnji, naj z zaključkom del počakajo, da se bodo lahko vključili v natečaj. Pomoč, ki jo bodo zmagovalci dobili, ne bo presegala 50 odstotkov celotnih stroškov. Komisija bo predvsem polagala važnost na naslednja dela: električna napeljava v hleve, vodovodne napeljave, zračenje, hranilne naprave, ureditev podov in sten, preuredba senikov, naprava na prostem za pašo živine in za kurnike za perutnino.
RZASKE
NOVIC
Nabirke za gladujoče v tržaški škofiji
V sredo, 8. februarja smo vstopili v postni čas, ki mora ostati ali postati čas za spokornost, osebno spreobmenje in še posebno trdno rast v dobrem. Tudi letos bo v tržaški škofiji v postu nabirka za gladujoče. Prilik za odpoved ne bo manjkalo. Skušajmo čim več prispevati za tiste, ki nimajo. Verniki naj ne pozabijo na predpise za postni čas, v kolikor se tiče posta in zdržka mesnih jedi. Petek naj obdrži še posebno v postnem času značaj spokornega dne. V Italiji je na petke v postnem času zapovedan zdržek od mesnih jedi. Dneva strogega posta sta pepelnica in veliki petek. Posvečujmo pestni čas z delom, molitvijo, zdržkom, trpljenjem in dobrimi deli.
Postni govori na tržaški radijski postaji
Opozarjamo na radijske postne govore, ki so na radijski postaji Trst A v postnem času vsak ponedeljek in petek ob 19.30. V njih razni govorniki obravnavajo nekatera glavna vprašanja o krepostih vere, upanja in ljubezni. Prvi govor je imel msgr. dr. Jakob Ukmar v petek, 10. februarja zvečer.
Oproščeni razgrajači
Dne 30. julija 1965 je prišlo v Trstu do divjaških protislovenskih izgredov. Tisto popoldne so imeli italijanski šovinistični nacionalisti, ki se v glavnem oklepajo fašistično navdahnjene stranke MSI, zborovanje na trgu sv. Antona Novega z namenom, da protestirajo proti vključitvi socialističnega svetovalca slovenskega rodu Dušana Hreščaka v tržaški občinski odbor. Razboriti govori so podžgali mlade pobaline, ki so za to priliko prišli v Trst tudi od drugod, da so začeli nato divjati po ulicah, prevračali avtomobile, razbijali šipe, vpili zoper Slovence (fora i ščavil), oblegali glavni sedež italijanske krščanske demokracije ter sramotili policijo, da ni vredna nositi italijanske trobojnice.
Policija je od demonstrantov 42 aretirala; med njimi jih je bilo 11 iz Vidma. Vseh 42 je bilo prijavljenih sodišču zaradi nedovoljenih manifestacij in zasedbe
ulic. V ponedeljek, 13. t. m. je končno prišlo do razprave. Sam državni tožilec je bil mnenja, da je zadeva že zastarana in da je nima smisla pogrevati, zlasti ker se je »zadeva Hreščak« ugodno rešila. Predlagal je oprostitev vseh obtožencev, kar je seveda sodišče rado storilo. Kot vedno do sedaj so tudi to pot italijanske sodne oblasti prezrle državne zakone, ki določajo kazen za tiste, ki ščuvajo k narodnostni mržnji ter s svojo oprostilno razsodbo dale vzpodbudo nacionalističnim razgrajačem in tistim, ki jih vodijo, za nove izgrede.
Številke govorijo
Anagrafski podatki podeželskih občin na Tržaškem iz lanskega leta nudijo zanimive številke. Gre za. občine Milje, Dolina, Repentabor, Zgonik in Devin-Nabre-žina.
V Miljah je bilo lani 196 rojstev, 156 smrti in 191 porok, v Dolini 66 porok, 61 smrti in 79 rojstev, v Repentabru 4 smrti in 2 rojstvi pa 4 poroke, v Zgoniku 20 rojstev, 22 porok in 16 smrti, v Devinu-Nabrežini pa 106 rojstev, 73 porok in 70 smrti. Skupno je bilo v tržaškem podeželju lansko leto 307 smrti, 403 rojstva in 356 porok, kar znači, da je življenje preseglo smrt 96 krat. V primeru z letom 1965 je bilo lani 19 rojstev več, 55 smrti manj in 17 porok več kot predlanskim.
Pri porokah je opaziti, da se redek Slovenec poroči z Italijanko, pač pa mnoga slovenska dekleta z Italijani. Ta pojav se občuti zlasti v devinsko-nabrežinski in dolinski občini. Slovenski fantje si pa zelo radi poiščejo nevesto v Jugoslaviji, zlasti na Krasu, pa tudi v notranjosti Slovenije.
Drama o problematiki slovenske manjšine
Slovensko gledališče v Trstu bo uprizorilo 23. t. m. gledališki prvenec Filiberta Benedetiča »Ne vedno kakor lastovke«. Drama obravnava problematiko slovenske etnične manjšine v Italiji. V njej Bene-detič prikazuje usodo ljudi, ki - morajo zapuščati svojo zemljo, ker jim ta ne more več dati življenja. Zaman jih kliče nazaj nagon, ki lastovke vsako pomlad nanovo prikliče domov.
Mnogi prizori so povezani s songi; podobe iz sedanjosti in preteklosti ponazo-rujejo tudi diapozitivi in film. Glasbo je napisal Aleksander Vodopivec. Pri predstavi sodeluje tudi ansambel »5 fans«.
Premiera bo v četrtek, 23. februarja ob 21. uri, ponovitve pa v petek, 24. t. m. ob 21. uri, v soboto, 25. t. m. ob 21. uri, v nedeljo, 26. t.m. ob 16. uri, v torek, 28. februarja ob 20. uri, v sredo, 1. marca ob 21. uri, v četrtek, 2. marca ob 21. uri in v nedeljo, 3. marca ob 16. uri.
Šele jeseni bo stekel tržaški naftovod
Še lani so graditelji naftovoda Trst-In-golstadt računali, da bo naftovod začel delovati enkrat za veliko noč. Pa so se ušteli v svojih predvidevanjih. Zaradi hude zime in vremenskih neprilik dela na avstrijskem in zahodnonemškem odseku mnogo počasneje potekajo kot so graditelji predvidevali. Posledica tega je, da bo začelp nafta teči po ceveh šele enkrat v jeseni. Naftovod je dokončan od pomola v Žavljah do italijansko-avstrijske meje. Prav te dni bodo ta del preizkusili s tem, da bodo vanj spustili vodo. Ta voda bo ostala v ceveh vse do trenutka, ko bodo vsa dela končana in bo vodo v vsej dolžini 480 km nadomestila nafta.
Enoten očenaš v Nemčiji
V Nemčiji, kakor že prej v Franciji, so se predstavniki katoliške Cerkve in protestantov zedinili za enotno obliko oče-naša. Ko bo ta očenaš potrjen, ga bodo molili vsi v isti obliki, to je v ekumenski obliki, kakor pravijo. V teku so tudi pogajanja za skupno izdajo novega prevoda svetega pisma.
ZA KMETOVALCE
Tekmovanje dijakov smučarjev
V nedeljo, 12. t. m. so se vršile v Rava-sclettu smučarske tekme za dijake goriške pokrajine. Tekmovali so tudi dijaki in dijakinje slovenskih srednjih šol; Marjan Kranner je bil celo favorit za prvo mesto, toda zaradi nepredvidene nezgode mu je naslov prvaka Ušel.
Kategorija mladinci: fantje: 2. Vogrič S. (Ist. Ind. »Galilei«), 2'18”7; 3. Kranner Marjan (Slov. uč.), 2'20”1; 4. Kusterle L. (Lic. scient.), 2’21"1. Dekleta: 3. Koren Mirjam (Slov. klasični licej), 2’49”7. Tekmovala je tudi Leban Mirjam (Slov. učit.), ki pa je bila diskvalificirana. Fantje: 3. Mermolja Franc (Slov. višja gimn.) 2’47”8.
V kategoriji nižje srednje šole sta tekmovala dijaka slov. nižje gimnazije Kocjančič Niko, ki je bil diskvalificiran, in pa Plesničar Ivan, ki je odstopil zaradi zloma smuči. V tej kategoriji je zasedla drugo mesto Leban Ada (media »Ascoli«),
Po doseženih rezultatih prideta Marjan Kranner in Franc Mermolja v poštev za sestavo reprezentance za meddaželne dijaške smučarske tekme, ki se bodo vršile od 21. do 22. februarja v Moeni.
Novosti v spolovinarstvu
Po enoletnih pogajanjih med Confagri-colturo in nekaterimi sindikati je bil sklenjen nov sporazum, ki zagotavlja spolovinarjem večji delež pri nekaterih pridelkih. Tako bo 60 odstotkov pridelanega mesa, mleka in njih izdelkov pripadlo spolovinarju in 40 odstotkov gospodarju. Stroški za kmetijske stroje se tudi v bodoče delijo na polovico. Če pa so stroji izposojeni ali last gospodarja, prispeva spolovinar k skupnim stroškom. Glede delitve poljskih pridelkov ostane razmerje nespremenjeno t.j. 58 odstotkov spolovinarju in 42 odstotkov gospodarju. Pri tej delitvi se ne upošteva one količine pridelkov, ki bodo ponovno uporabljene na posestvu kot npr. krma, slama, gnoj in semena.
Dopustna dolžina prikolic
Nedavno je UMA objavil pojasnilo, da smejo biti prikolice za kmečko rabo dolge največ 3 m in tehtati največ 15 stotov skupaj s tovorom. Omenjena dolžina 3 m velja samo za prikolico in ne upošteva dolžine priključne ojnice.
Brezplačna potrdila pri UMA
Urad za lastnike kmetijskih strojev UMA (Servizio utenti motori agricoli) izdaja od 1. januarja 1.1. brezplačna potrdila o vpisu kmetijskih strojev. Doslej je bilo treba plačati 500 lir. Potrdilo o vpisu je potrebno v primerih, ko mora lastnik prositi pri motorizacijskem uradu za vozno dovoljenje (libretto di circolazione) za svoj stroj.
OBVESTILA
Na kvatrno nedeljo, 19. februarja bo nabirka za naše katoliške zavode.
Pretekli ponedeljek, 13. februarja se je pričel v Kat. domu v Gorici tečaj za pevovodje. Prvi dan je bila udeležba kar zadovoljiva. Nadaljeval se bo vse ponedeljke v postu ob 20.30. Kdor bi se ga še hotel udeležiti, se lahko javi do prihodnjega ponedeljka. Kasnejših prijav se ne bo sprejemalo.
V soboto, 18. februarja ob 21. uri bo v
mali dvorani Unione Ginnastica Goriziana, trg. C. Battisti v Gorici FOLKLORNI NASTOP in VOKALNI KONCERT pevskih zborov italijanske manjšine iz Jugoslavije ter dveh zborov slovenske manjšine v Italiji. Izkupiček koncerta je namenjen lanskim poplavljencem.
Ravnateljstvo učiteljišča in gimnazij e-li-ceja v Gorici obvešča, da se bo vršil v nedeljo, 19. februarja 1967 ob 10.30 roditeljski sestanek. Sestanek se bo vršil v risalnici učiteljišča v ulici Croce 3. Starši dijakov ali njihovi namestniki so napro-šeni, da se sestanka udeležijo.
DAROVI:
Za Katoliški dom: K. M. 10.000; J. Z., Slov. Benečija 10.000; V. V. 2.000; Karel Černigoj v spomin pok. očeta dr. Humarja 5.000; Ž. M. 2.000; N. N. 4.000; N. N. 100.000; H. S. letna nabirka 30.000; U. Z. 3.000; K. V. 3.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 5.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; Bremec Štefanija 2.000; Cej Jožef 500; Leban Marinka 500; N. N. 1.000; N. N. 10.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; D. K. v spomin pok. očeta dr. Humarja 4.000; I. H. 3.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: gdč. Gabrijela Mikuluž v spomin ge. Otilije Strel 3.000; Marinič Milka 2.000; Velikonja Milka 1.000; M. O. namesto cvetja na grob pok. ge. Otiliji Strel 1.000; N. N. družbenica 2.000 lir.
Za »škedenjski dom« so darovali v mesecu januarju: N. N. 7.600; več družin 27.000; družina Č. 10.000; pevski zbor v spomin pok. Erneste Čeligoj 5.000; družina C. 10.000; gdč. P. S. 1.000; N. N. 10.000 lir.
Vsetn dobrotnikom Bog povrni!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 30, osmrtnice L. 50. več 7"/i davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
G. Drago Štoka v imenu prirediteljev pozdravlja v hotelu della Ville dne 1. februarja zbrane goste, kateri so prihiteli na proslavo 20-lelnice umetniške skupine, ki se udejstvuje v okviru Radijskega odra pri slovenskem radiu A v Trstu
t
Po dolgi bolezni je pokrepčan s tolažili svete vere odšel v večnost, star 69 let naš ljubljeni oče
JOŽEF DEVETAK
Žena, sin, hčere, snaha, zeti, vnuki in vsi sorodniki naznanjajo to žalostno vest vsem, ki so ga poznali in cenili. Pogreb iz hiše žalosti je bil danes, 16. februarja. Priporočamo ga v molitev.
Vrh sv. Mihaela, 16. februarja 1967
(Pogrebno podjetje Prescheren - Gradišča, tel. 9155)