Dopisi. Iz Maribora. (Blagoalovljenje dijaškega semenia6a) se je slovesno vršilo l.maja v pri6o mnogo ljudstva in blizu 40 duhovnikov iz vaeh krajev naše škofije. Mil. knez in škof so se pripeljali zjutraj ob 8. uri k novemu aemeniškemu poslopju, kder so bili pri6akovani in sprejeti od visoko častitega stolnega kapitelna, mnogo odličnih gostov in dijakov, ki ao že v semeniačc sprejeti. Najpred so blagoslorili kapelo, potem mešna obla6ila, v katerih 80 sv. mešo služili in uaposled hram gredo6 skoz vse prostore v obeb nadstropjih ter ostali v obednici pri tleh. Tu so se mil. knezoakofu predstavili dijaki semeniaki in dva sta se v imenu vseh zahvalila za sprejetje, 6eš zdaj so reseni skrbi za hrano in stanovanje, torej bodo toliko leži svoje dolžnosti spolnovali. Obljubila sta, da se hočejo vsi te dobrote vredni skazovati z pokor§6ino do predpostavljenih, z marljivoatjo v u6enju, z lepim obnašanjem, s bvaležnostjo do svojih dobrotnikov in da bodo avoje znanosti, ktere si v aolah pridobijo in avojo veljavnost, 6e kedaj kako dosežejo, vselej obra6ali na razairjanje božje 6aeti, na sre6o domovine in blagor našemu ljudstvu. Da bi te obljube leži apolnovali, podelili so jim mil. knezoškof av. blagoalov ter jim s prisrčnimi , besedami na srce polagali njih dolžnosti. zlasti ; da morajo vedno pred očmi imeti skrb, cast tega i zavoda varovati, v pobožnosti in učenosti skusiti druge prekoaiti in nikoli pozabiti dobrotnikov, ki pripomagajo, da se ta zavod more zdržati. Potem j je gimnaziJ8ki pevski zbor, ki je tudi pri sv. meši ; slovesnost z izvrstnim petjem povišal, zapel še ne- i koliko pe8mi na zadnje cesarsko himno, po kteri \ se je svitlemu cesarju zaklicalo trikrat: živio! Pri i obedn so mil. knez vsakemu gostu podelili jako primeren spominek na to alovesnost, namreč tiskan | nemšk igrokaz: ^Maksinailijan", ki predstavlja življenje celjakega rojaka av. Maksimilijana, aemeniš- j kega patrona. — Letos sprejeti dijaki so: Birk- i majerBogomir izEonjic; Lab France iz Pilatajna; Medved Anton iz Reihenburga; Miklavc Janez iz Ribnice; Ogrizek Franc od sv. Eriža pri Slatini; Vreže Janez iz Šmarije; Urban Alojzij iz Vuhreda; Atteneder Jožef od sv. Mai tina pri Slov^ Gradcu ; Babšek Alojzij iz Studenic; Sagadin Štefau iz Laporja; Suraenjak Martin od Ljutomeia; Eavcič Jakob od av. Petra pri Radgoni; Scbonwetter Tomaž od sv. Trojice v Slov. goricah in Crnenšek Franc od Ptujske gore. — Upamo pa, da bo pri6eto podvzetje dobro napredovalo in si vedno več prijateljev in podpornikov pridobivalo ! Iz Ptuja. (f Andrej Erauer). Eomaj 5 mesencev je preteklo, odkar v zemlji počiva tukajanji prvi prošt g. dr. Janez Vošnjak, in že smo po nagli smrti zgubili njegovega vikarija, 6. g. Andreja Eranerja, ki je po kratki bolezni 28. apr. umrl. Ranjki se je narodil 14. oktobra 1. 1840. pri by. Juriju v Slov. goricah kot sin precej premožnib in vrlib staršev. Na prigovarjanje njegovega botra in takratnega župnika 6. g. Dolinšeka, 80 starši dali mladega Andreja v Maribor v latinske šole, katere je z izvrstnim uspehom dokoučal, in potem sprejet bil v mariborsko duhovšnico. Eakor kot dijak, tako je tudi kot bogoslovec bil tih, miren, pobožen in jako marljiv ter se odlikoval, da so ga sedanji knez in škof že v 3. letu v meanika posvetili 1. 1863. Drugo leto potem je prišel za kaplana v Jarenino. Tu je ostal 4 leta, ker je od grofa Brandisa v Mariboru ponujeno mu službo odgojitelja brž odložil in se zopet vrnil v Jarenino; tudi za namenjeuo mu 6astno uiesto dvornega kaplana pri milostljivem knezoakofu se je v 8voji pouižnosti čutil preslabega. Priljublje.no mu Jarenino je moral zapustiti 1. 1868. ter je šel za mestnega kaplana v Ptuj. L. 1870. je tukaj postal vikarij ali ,,kurmeister" in v tej službi je tudi skončal avoje življenje. Elic za apirituala v Maribor se tnu je zdel pretežaven in on je ostal na avojem meatu. Lani, ko je prošt dr. Vošnjak umrl, se mu je izročilo vae farno oskrbovanje, dokler ni imenovan novi prost. Ali tega ni vec u6akal. Veliko sredo se mu je zavoljo velikega števila spovedancev mudilo in se je precej naglo podal v hiralnico k usmiljenim sestram meševat. Pri sv. opravilu — bilo je njegovo poslednje — se je prehladil, zbolel in vsled vnetja plu6 umrl. Spolnile ao se nad njim besede Gospodove: kdor bo svojo duao zavoljo mene zgubil, ta jo bo zopet našel. Mat. 10, 39. Pogreb njegov 30. aprila bil je sijajen; mnogo ljudstva iz mesta in okolice šolska mladež z u6itelji, realna gimnazija z profesorji, mestni župan, c. k. uradniki in oficirji in 49 dubovnikov mu je po8odilo zadnjo pot. Mrtvaake obrede so opravljali 6. g. Meako, župnik pri sv. Lonencu v Slov. goric. in dekanijski admiuistrator; stregli so ranjkega sosolci 66. gg. J. Bezenšek, župnik v Cadramu, V. Geraak, žnpnik pri sv. Jungerti na Pohorju in Fr. Ozmec, kaplaa pri sv. Martina pod Mariborom. Genlji^o slo^o jemali od ranjkega so v prelepi pridigi 5. g. Franc Krajnc, župnik pri 87. Marjeti, nagrobnico pa zapcli 7 slo^enski besedi njego^i prijatelji in čestilci. Prezgodaj nam umrli je bil sploh zuačajen mož, čist in goreč duho^nik, spreten katehet, ter je z ljudini sploh prijazno obče^al. Kot prijatelj je pa bil 7edno z^est in odkritosrčen, kot to^arš ljubeznji^ in potrpežljiv, 7 drnžbi 7sel in zmerno šalji7, siiomakom darežIji7, slo7en8kemu narodu 7dan — pra^i biser duho7niko7 la^antinske škofije. Bog mu daj 7ečni mir! J. Hržič. Iz Ljutomera. (Okrajna poaojilnica) je 28. aprila obbajala 87oj ob5ni zbor; bilo je nad 80 udo7 na^zočib, kar je dokaz, kako se udje, katerih je nad 300, za ta za^od zaniinajo. Skupsčino je ot^oril društ^eni načelnik. g. Ivau Ktiko7ec, in razložil namen zbora in pra^ice dmžabniko7 7 občuein zboru, kateri ima pra^ico za čas zboro7anja tudi drugega predseduika iz^oliti, kar se pa ni zgodilo. Potem je poročal 7 imenii uadzornega 87eto7alst7a, katerega odsek 3 udo7 je od na5elništ7a predloženi račun piegledal in potrdil, o tem poslednjem (ra5unu) g. Drag. Haber. Po VBestranskem pojasnilu računa (za 1. 1877.) od strani g. poročevalca iu od stiani g. načelnika, se je račun brez 7sega ugorarjanja enoglasno odobril. Po tem raeunu je inielo di ušt70 nad 50.000)3. dobodko7 (udje so plačali 1780 fl. društvenih deIeže7, po7rnili od izposojenega 9300 fl. na obrestib za izposojene zneske 6490 gld; neudje pa so ua obre8tib vložili 28.200 fl.); izdatko^ je pa imela poeojilnica nad 42.200 gl. (mej temi so 26.000 fl. neudje nazaj 7zeli.) Mej stroški nahajamo 7elik znesek za da^ek (nad 1100 gl.) Sploh bi druatTo mnogo na boljšem bilo in mnogo 7e5ji rezeiTni fond že imelo, ko bi mu ne bilo treba tolike štibre plače7ati; kajti 7 6 letih je posojilnica skoro 3000 fl. štibre pla5ala; 7si rekurzi zoper tako obloženje niso ni5 pomagali. Morebiti bode drža^ni zbor 7 tej zade^i milejšo posta^o naredil. Vsled tega je posojilnica imela 7 miuolem letu samo 5(50 fl. čistega dobička, ki 8e je pripisal k rezer^neina fondu. Ta znaaa zdaj skoio 5000 fl. *) Na due^nem redu so bile tudi nekatere 7olit7e. Iz nadzornega 87eto^alst^a, obstoječega iz 15 udo7, je bilo iz žrebanih 5, kateri so bili pa zopet iz^oljeni, namreč: gg. Pilaj, Spindler M., J^an Farkaš, J^au Rajh in J. Vargazon namesto Slane, kateri ui hotel volit7e sprejeti. Nadzorno S7eto7alst7o ima 78ak niesec seje, da do^oljuje posojila, raSune sklepa, blagajnico pregleduje itd. Da bi se udje tega odbora redneje sej udeleže^ali, sklenil je ob5ni zbor na predlog g. Kryla, da dobi 7sak 87etO7alec za sejo ^mese5no) '/2 fl odškodnine. V cenilno komisijo, katera odloSnje, 5e se ima tudi kojemn S7eto7alcu posojilo dati, 7oljeni so bili gg: I7. Vavpotie, Andrej Trstenjak in Vido Akeiman. Naposled se je na predlog g. Lapajna odločilo g. podpredsedniku za njego^o delo^anje pri drust^u 50 fl. na leto. Društ7eniku in pogorelcu Kotniku je občni zbor naklonil 30 fl. podpore. Stavil se je, predlog, da bi 78ak društ^enik, kedar pogori, dobil enak znesek, pa sklenilo se je, 7 takih slu5ajih 7selej posebej odloče^ati. K sklepu imam šenekaj resnih besedi. Korist naaepoeojilnice, ki je 7 rokab poatenih in narodnih mož, po^darjati, je celč brez potrebe, kajti ,,dobra reč se sama h^ali." Vdenarnih zade^ah je hitra pomoč pi-70 in naj^ažnejše: ,,kdor naglo da, d^akrat da" pra^i prego^or. Zato je pa mnogi h^aležen, da dobi na menjico uaglo podporo. Nasprotno pa , 7sak z 7eseljem 7 posojilnico denar hranit nojsi: kajti nikjer ga ne more boljae naložiti, uego pri nas ; 6'/2 % ^aja naia posojilnica za 7ložene kapitale. Vkljub temu ja7nemu delo^anju društ^a, ki polaga sleherno leto natančne racune, nahajajo se hudobni jeziki, in to žalibog mej omikanimi Slo7enci (?), kateri društ70 in njih na5elnike sumni5ijo. To je neumno postopanjepatudi budobno obreko^auje, ki utegne doti5ne osebe apra^iti na tožno klop. Od sv. Antona v Slov. goricah. (Sejm) ki ee je letos pri nas pr^ič višil 7 soboto 27. aprila, bil je dobro obisko^an. Prialo je 7eliko ljudi iz domače pa tudi iz sosednib župuij. Na sejm se je posta^ilo 1248 gla7 ži^ine. Kupce7 je bilo mnogo iz nemšega pa tudi iz Ogerskega. Prodalo se je 68 paro7 70I07, 7se ži^ine pa okoli 416 gla7. Tnkajšnji posestnik in kr5mar g. Alt je 7eliko pripomagal, da je sejm bil ži^aben, z tem, da je na pred^ecer dal iz možnarje? streljati in se je dale5 po bribih in dolinab strelba razlegala. Mo5na godba je pa 7ea drugi den 7eselo godla. Letos ae imamo d7a sejma, pr7i bo 7 soboto 22. junija. Iz Polzele. (Lepo S7e5anost) so nam belo nedeljo pripravili naa 5. g. župnik; 50 otro6ice7 je prejelo iati den pr7o 87. obhajilo; lepo belo oblečene deklice so imele 7enčeke na gla7i, fantiSi pa ua prsih šopke pripete, gore5e 87eče 7 rokah so pa 7si držali. Duani pastir so okoli altarja zbrane otročiče genlji^o nago^orili in potem je 7sak dobil 87. Reanje telo; otroci so se tako obnašali, da so okoli stoječe starce solze oblile. V spomin na pr70 87. obbajilo so č. g. župnik 7sakemu otroku podarili posebno podobo. Sploh smo pa z tem, kako se pri nas drobna mladež odgojnje, pra7 zado^oljni. Zra^en 7rlega duanega pastirja ima tukaj naJ7e5 zaslug naa učitelj, g. Čebulj, ki že 6ez 20 let 7 Polzeli poduSuje. Mož je res 786 h^ale 7reden! *) Nekateri družabniki so želeli, da bi se rezer^ni fond mej nje razdelil; a to ne gre radi tega ne, ker jo rezervni fond po pravilih nedotakljiv in mora biti za var- nost pn raogocib zgubah: pa tudi bi bilo drustvo oslabl e- no. ako bi se mu toliko gotovine odvzelo. Čez nekaj "let se že utegne nekaj mej društvenike razdeliti. '