Poštnina plačana u gotovini.
KONIEREIEC
BLR5IL0 KOWERE15KESR QRU5TUR ZR (T1RRISORSKO 0BLR5T
Dopise, naročila in reklamacije je pošiljati: Konje-1 „Konjerejec“ iz- Člani čruštua sprejemajo list brezplačno. Haroč-rejskemu društuu za friarib. oblast, iuanjkauci I haja 6krat letno nina letno 20 Din. Cenik inseratou na zahteuo
Žteu. 5. in G.	(Tlaribor, àne 15. àecembra 1929.	Letnik UI.
Dirkalni kasač.
Spisal Rudolf Albrecht, prevaja dr. V e b i e, drž. vet.
(Nadaljevanje.)
Pa še nekaj. Če tudi vem iz izkušnje, kako britka so razočaranja v dirkah, če ne podcenjujem razburjanja. v katerem se nahaja vozač po hudi neuspešni končni borbi, moram vendar obsojati, če po cilju poka bič noter do hleva. Kaj pričakuje vozač od tega naknadnega kaznovanja? Pouk za konja? Ali ve mrha, tildi če je delala V dirki pogreške, zakaj jo kaznujemo po dirki? Gotovo da ne; ker je pa itak do smrti utrujena, se poda neizbežnosti in se uda brez upora kot strelovod za vozačeva čuvstva ter za njegovo besnost nad izgubljeno stavo.
V momentu, ko je cilj pasirani mora vsak pripomoček z bičem nehati. Narobe je neodpustljiva surovost in nima čisto nobenega smisla;
Pripomoček v dirki, ki se zanj mnogo prepirajo . in lp ga pri nas le trpimo, tvorinabičriik pritrjena ostroga. Uporablja se jo specijalno pri lenih konjih brez temperamenta, pa tudi pri takih, ki radi pomanjkljivega temeljnega uvežbanja (vlomljenja) ne prenašajo bičevega pripomočka. Smatram da, dokler je jezdecu dovoljena neovirana uporaba ostroge v občutljive konjeve boke, se ne more obdolževati hiti dirkalnega vozača mučenja živali, če da svojemu nevoljnemu tekaču čutiti ostrogo na manj občutljivem zadnjem delu. Ta skoro nevidni pripomoček je vsekakor bolj human in manj mučen za senzitivnega gledalca kot pa močni udarci z bičem, : ki so za take lene živali, neobhodno potrebni, Nasproti sem pa proti vsaki poostritvi bičevega učinka potom vpletenih žrebljev ali žice, ki jo perhorescira tudi vodstvo dirk in ki spada tudi med redkosti,
8. poglavje.
Jahanje v teku (kasu). '
Domovina jahanja v teku je Francija, kjer so te rejne preizkušnje pod sedlom postavljene kvalitativno in kvantitativno na enako stopnjo z onimi v vozu. Vzrok temu tiči v tem, da je anglonormanski kasač po svojem eksterijer ju predestiniran za jezdnega konja in da imajo rejne preizkušnje pod sedlom v Franciji to praktično ozadje, da vlada postavi letno 40 do 50 kasaških žrebcev za podeželsko konjsko rejo, da potem kompletira svojo potrebo po remon-. tah iz njenih produktov.
Jahanja v teku so bila pri nas pred vojnim izbruhom oživotvorjena po inicijativi Francozov in Italijanov, ki so se udeležili badenskih mednarodnih dirk; prej so pa bila desetletja pozabljena. Kakor je znano, izhaja naš današnji kasaški sport iz ka-
saških dirk sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki so se vršile pod sedlom v praterskem glavnem drevoredu. Rusi in v teku sigurni polkrvni konji so bili materijal, ki še je pri tem uporabljal.
Odpor prejšnjih avstrijsko-ogrskih remontnih komisij proti v resnici pomanjkljivem eksterijerju takratne kasaške reje, kakor tudi premoč pol- in polnokrvnih konj v podeželski konjereji ni pripustila izgleda, da bi bil kasač za uvrednotiti kot remonta; radi tega tudi niso prej prišle vpoštev rejne preizkušnje pod sedlom.
Pred nekaj leti se je pri nas ježa v teku zopet oživotvorila, ker je nudila radovedni nubliki dobrodošlo spremembo ter je tako izvajala nanjo privlačnost. Upeljanje teh dirk je bilo tem lažje, ker se da Vsak v dirkalni vožnji treniran konj brez odpora šedlati in voljno jezditi in obstoja razen tega specijalna vrsta kasačev, ki pod sedlom čisteje in sigur-neje tečejo kot pa v vozu. In tako izpolnjujejo kasaške ježe danes svojo svrho kot priložnosten okrasek programa. Vsekakor so pa te dovolj interesantne za pristaše kasaške stvari, da se je vredno ž njimi pobliže seznaniti.
Kasač pod sedlom naj bi izpolnil istočasno zahteve jezdnega konja in naglega dirkalnega kasača. On naj bo čist kasač z dobrim hrbtom in močnim zadnjim delom, pri tem pa naj stoji preko mnogo tal in naj zna dobrb teči. Dober anglonorm^nec izpolnjuje te pogoje že" po svoji naravi, in ker ima naša reja danes že mnogo te krvi v sebi, imamo tudi množino konj, ki so sposobni za jahalne kasače. Pa tudi čisto amerikansko vzgojeni konji izpolnjujejo danes že često te eksterijerne pogoje, četudi ponavadi potrebujejo podpore v balanci, da morejo sigurno teči. Sicer pa prispeva jahačeva teža k regulaciji zadnje hoje, tako da je s tem balanca izpopolnjena in nadomeščena.
Uspehi kasača pod sedlom zaostajajo za nekaj sekund za onimi v dirkalnem vozu.
Dirkalna ježa v teku (kasu) stavi daleko višje zahteve na moč in vztrajnost jahača kot pa dirkalna ježa v diru.
Katera specijalna vrsta jahanja je v kasaški dirki pravilna, če, v amerikanškem sedežu, če potom odsedanja ali v angleškem teku, zavisi čisto od teka in balance dotičnega kasača. Kasač, ki se nahaja čisto v balanci, bo najbolje in najhitreje tekel z amerikanskim sedežem. Konj z nepravilno zadnjo hojo bo potreboval težo jahača na zadnjem delu telesa ter oporo v gobcu po jahačevi roki, četudi vsi jahani tekači obdrže svoj overcheque, kakor pri vožnji.
Današnja smer naše reje, kakor tudi ozir na eksterijer in obseg (obilnost) bo kmalu ustvaril tip, ki bo tudi pod sedlom, kakor na dirkališču, pa tudi izven teh odgovarjal vsem zahtevam. To je za rejca
tem važnejše, ko je uporaba konj, ki se poslove od dirkališča, v cestnem vozu radi -prevladovanja avtomobilov vedno bòlj omejena, medtem ko bodo dobro napravljeni, hitri jezdni honji vedno ohranili primerno vrednost.
Naši kasači so »deklice za vse«, ker. niso uporabljivi le eno- ter večvprežno v vozu in pod sedlom na cešti,• temveč šo ‘ se obnesli' tudi v terenu kot dirjači in skakači. Na Francoskem jezdijo s kasači steeple-chase, vojaške poljske vaje s težo 130 do 140 kilogramov v sedlu se ž njimi vrše itd.'-Srček, kaj hočeš še več!
9. poglavje Nekaj o gospodarstvu.
V široki publiki in žal tudi prin .davčnih, obla-štvih se je ukoreninilo naziranje, da je vsak . dirkalni hlev luksusni obrat, ne da bi se pri tem upoštevalo, če se gre za samostojen obrat; ali za dirkalni hlev vzrejališča. V prvem primeru bi pripustil klasifikacijo veljati s tega stališča, da vsak dirkalni hlev stane mnogo denarja, če ga dirkalna sreča naravnost ne zasleduje; pa tudi izjema bi pravilo le potrdila. Toda dirkalni hlev vzrejevališča ni noben prostovoljno vzdrževan luksuzni obrat, temveč je postal, specijelno danes, za rejca žalostna potreba. Vsakemu rejcu bi bilo gotovo ljubše, da bi po vzorcu polnokrvne kobilarne Napajedl vsako leto v juniju razprodal svoje surove'.enoletne konje na dražbi, posečeni po tu- in inozemstvu. To-je pa zopet eno od pravil, ki potrjujejo pravilo, da rejcih specijelno oni dirkalnih kasačev, ponavadi : svojih žrebet ne morejo prodati,' temveč so prisiljeni vzdrževati dirkalni hlev, da jih sami trenirajo in izrabijo. Pri tem imajo upanje, da jim bodo posebni uspehi njihovih dveletnih žrebet vendar privabili kupca.
Neprodani konji, in to je večina, morajo stremeti za tem, da si svoje življenje prislužijo z dirkalnimi darili. če še doseže ta cilj in dirkalni hlev ,ne zaključi posebno pasivno, je srečno voden. Kar. se pa ne more zaslužiti in se ne zasluži,, je amortizacija lastnih vzdrževalnih stroškov vzrejenih konj; tako, da mora biti pri poznejših à tont-prix-proda-jah izrabljenega konjskega materijala kot končni izid na však-način deficitna postojanka.
Razumljivo je, da bi vsak rejec in vsak lastnik dirkalnega hleva vsako leto rad vedel, kako visoko sega ta njegov deficit. Iz tega razloga in kot dokaz proti fantastičnim ocenitvam davkarij smatram, da je kakor za kobilarno, tako tudi za dirkalni hlev regularno, pregledno knjigovodstvo neobhodno potrebno.
:že ob zaključku poglavja, tičočega se obrata v' kobilarni* sem opozoril na način preračunanja vzdrževalnih stroškov. Ti se pomnožijo še z amortizacijo plemenskih kobil,-ki se jo, razdeljeno na deset let, more ceniti na deset odstotkov na leto. Amortizacija -lastnih plemenskih žrebcev se lahko postavi v’višini poprečne plemenilne takse, ki jo pobirajo enakovredni žrebci za tuje kobile. Končno se prišteje še. even tubino najemna vsota ali obratovanje vrednosti kobilarne. Vsota teh postojank, razdeljena na število letnikov da njihove vzdrževalne stroške,
Za ta znesek se žrebeta,, ki pridejo v dirkalni, hlev, v kontu kobilarne razbremene ter obremene v kontu dirkališča. Tako kobilarna navidez in knjigo-
vodstveno ne bo mogla izkazovati nikoli dobička-àn nikoli izgube.
V dirkališčnem kontu figurirajo prvenstveno, vsi konji s- temi vzdrževalnimi stroški, ki še zvišujejo, po dnevnih izdatkih za dirkalni hlev in zmanjšujejo potom dospelih zneskov, za dobljene nagrade, rejne, premije in prodane konje.
Poprečni .stroški za lastno vzdrževanje, ki so tako razvidni ob koncu leta, bodo v novem letu i otvorili , dirkališčni konto in bodo, kakor izkušnja uči, daleč prekoračili oni znesek, ki bi se bil Za konje faktično moral doseči. Iz tega sledi, da more rejec in lastnik; dirkalnega hleva šele pri končni likvidaciji natanko vedeti, kaj gà je stvar stala.
Dokler vodi kobilarno in dirkalni hlev, ne; bosta oba obrata knjigovodstveno izkazovala niti dohodkov niti izgube; kako še pa vknjižena vrednost obstoječega konjskega materijala zadrži napram vsakokratni prodajni vrednosti, to je vprašanje splošnega tržnega položaja in kvalitete konj.
. Vsekakor pa da lahko cenitveno vzeta, prodajna vrednost materijala, ki se nahaja v dirkalnem hlevu,, odštevši knjigovodstvene stroške za lastno vzdrževanje, vsako leto podjetniku sliko o tem, če je delal aktivno ali pasivno. Na autentičnost se tako preračunanje , seveda nè more sklicevati, ker se ocena po efektivni. prodaji lahko .pqpravi navzdol ali navzgor.
• Edina možnost za Zmanjšanje;lastnih rejnih izdatkov obstoji v velikopoteznem vodstvu penzüske kobilarne, za kar je pa neobhodno potrebna bližina glavnega dirkališča. Potom večjega števila pre-hranbenih dni tujih konj^šfe zmanjša režijski koeficijent in tudi vzdrževalni stroški za lastni materijal. Predpogoj je nabava prvorazrednih žrebcev, ki tuje kobile privlačujejo.
| V . notranjem knjigovodstvu dirkalnega -hleva igra nabavna knjiga za oves važno ulogo, -radi Česar smatram, da ni odveč, če to vpeljavo malo podrobneje opišem.
Vsakokrat pripeljani oves; se preizkusi na njegovo kvalitetno težo (deka za liter) do vrha napol-govo kvalitetno težo (deka za liter do vrha napolnjene sočivne mere) in se vpiše ne le po netto-teži, temveč tudi po iz te izhajajoči literski množini, Li-terske-racije, ki se imajo izdati dnevno posameznim konjem, se seštejejo in tvorijo dneyrii izdatek. Na ta način se ima dnevno konstatirati ne le stanje ovsene zaloge, tefnveč se ima natanko ugotoviti po izkrmljenju gotove pripeljane množine tudi manko, ki naj bi ne-presegal dva odstotka (izprašenje).
Razen te knjige se ima v urejenem hlevnem obratu nahajati tudi podkovska knjiga, knjiga ža izdatke in mezde, kakor tudi knjiga za profesijoniste (sedlarje, mehanike itd.).
Tudi v športnih obratih je gospodarski, red pogoj. zä uspevanje.
gj S tem zaključujem tokrat izvleček iz svojih izkušenj z željo, da bi naj \ služil v prospeh. kasaške stvari.
Razširjajte list „Konjerejec“!
Dr. Kenda:	:	^
Umetni prenos semena v svrho oploditve.
Prenos .semenske tekočine (sperme) od žrebca na kobilo na umeten način se običajno naziva umetna oploditev. Ta izraz pa nikakor ni točen, kajti pod oploditvijo je treba razumeti proces, ki se dogaja v maternici ob združitvi semenske celice z jajčecem in se ne da umetno izvesti. Umetno lahko nadomestimo le akt spolne združitve z umetnim prenosom semenske tekočine.
Že v 14. stoletju se je poizkušalo prenesti seme žrebca na umeten način v spolovila kobile. Poroča se že v tej dobi, da je neki Arabec ukradel seme (spermo), dragocenega žrebca sosednjega sovražnega plemena, ga na vati prinesel domov, ter ga vtaknil z vato vred v spolovilo kobile in na ta način povzročil oploditev.
V 18. stoletju so se vršili poizkusi umetne oploditve po Spalažiniju na sviloprejkah in žabah, a pozneje tudi pri psicah s povoljnim uspehom. Umetna oploditev kobil se je tedaj poizkušala še brezuspešno. Toda že koncem navedenega stoletja poroča Heape o uspelem poizkusu v Avstraliji. Kobili, ki vsled stalno zaprtega ustja maternice ni mogla koncipirati, so vbrizgali na 37° segreto spermo z ^brizgalko.. skozi ustje in kobila je postala breja. Umetni prenos sperme je bil pri isti kobili par let pozneje zopet z uspehom ponovljen.
S poizkusi, ki sta jih izvajala Sand in Stribolt 1902. leta, je postavljena umetna oploditev pri konjih na reelno bazo. Dragocenim žrebcem sta pričvrstila na spolni ud takozvani kondom iz svinjskega mehurja tik pred koitusom. Po izvršenem skoku se sname kondom z izločeno spermo in ta se spravi s pipeto v stekleno posodo, ki se nahaja v vodni kopeli pri 40° C. Navedena autorja sta prva. ugotovila, da znaša množina sperme pri žrebcu od 50 do 150 gr. pri vsaki ejakulaciji. Ta množina sperme jima je zadostovala za osem kobil, od kojih so vsaj štiri postale breje.
Vbrizganje semena kobilam se izvrši z navadno brizgalko in sicer zadostuje 10—25 g za eno ko-bilo.
Najobširneji materijal na polju umetne oploditve pa izhaja od ruskega biologa Ivanova, ki je na umeten način oplodil okoli 800 kobil.
On je pridobival spermo na ta način, da je pripuščal žrebce brez kondoma na kobile, ki so imele ustje maternice zamašeno z gobo, ki jo je potem iztisnil in svežo spermo — najpozneje po 24 urah — vbrizgal kobili. Po njegovem mnenju ni potrebno kobili vbrizgal spermo v — odnosno skozi ustje v maternico, temveč zadostuje, da pride seme v nožnico. Za oploditev ene kobile mu je zadostovalo
lOccm semenske tekočine, tako, da je z ejakula-tom enega žrebca, ki je znašal 300 ccm, lahko oplodil do 30 kobil.
Oploditev' se pa posreči seveda samo pri kobilah, ki se gonijo, ker drugače se ne izloči jajčece iz ovarija.
Prednosti umetnega prenosa semena so evidentne. Predvsem se lahko bolje izkoristi dragocene plemenjake, pri katerih se zahteva za skok ogromne vsote. Dalje je sigurnost oploditve na umeten način mnogo večja, zlasti pri kobilah s premalo odprtim ustjem maternice, povzročeno vsled skleroze, zaceljenih ran od težkega poroda, okostenelosti ustja itd. Z umetnim prenosom sperme je nadalje tudi olajšano bastardiranje n. pr. pri mulah.
Z današnjimi prometnimi sredstvi je omogočeno prenesti spermo v svrho umetne oploditve na velike razdalje, zlasti, ker sò izkustva dokazala, da se drže spermatocoidi živi tudi pri sobni temperaturi do 24 ur.
Med svetovno vojno sem imel sam priliko baviti se s tozadevnimi poizkusi na italijanskem bojišču. V plemenilni sezoni, t. j. na pomlad in početkom poletja leta 1918. sva z nekim češkim kolegom po Ivanovovi metodi umetno prenesla spermo žrebca na 86 kobil, od katerih jih je 62 postalo brejih.
I Aleksander Dmitrijev.
Abortusi in njihovi vzroki.
Abortus je prezigoden izhod ploda, ki še ni zadostno zrel ter nima življenske moči. Vzroki abortusa so smrt ploda ali pa kakorkoli izzvane močno stisnjene maternice. ‘ Abortusi se lahko'zgodijo v slučajih, kadar je kobila zanosila dva ploda; v tem primeru smrt enega ploda in proces razkrajanja ubije drugèga in ta se izvrže.
Abortus je dveh vrst; navadni, — ki se pojavlja od ene kobile na drugo. Navadni abortus se največkrat pojavlja na 21. dan brejosti, tudi v 3. mesecu, tu pa tam pa tudi v 5.—8. in 10. mesecu, vsled česar mora biti v tem času nega kobile najbolj pazljiva. Ako se je abortus pojavil v prvih tednih življenja ploda t. j. ko se še ta ni zadostno razvil, kar se navadna zgodi na 21. dan — pojavlja se samo kratko izlivanje gnojne tekočine iz Si sramnice, umazano-rumene barve, ki v kratkem "Snella, brez vsakih zunanjih posledic. V splošnem se M pa vsi abortusi v prvih treh mesecih brejosti po-B javljajo brez vsakih predznakov.
Abortusi pa, ki nastopajo v drugi polovici breja josti imajo nekatere predznake in sicer: vročico, B Podrhtavanje, kobila kaže na bolečine v trebuhu, B pregiba hrbet, drži rep po strani, često šči, polega, Bnapenja se, zgubi apetit, postane neznosna, gobec
in jezik sto suha, vime oteče ter izloča vodenasto vlago, sramnica oteče, kobila čuti močhe bolečine v maternici, od katerih pada na zemljo ali pa se meče na Vse strani; iz sramnice pa teče kri in sluza. Vsi -abortusi v drugi polovici brejosti niso vedno brez slabih posledic, večkrat zaostaja posteljica ip vsled tega se pojavlja gnilobno zastrup-ljenje krvi, nakar nastopi smrt kobile ali pa izteka gnoj ter jalovost. Abortusi resno ogrožajo zdravje kobil, ker se perijodično ponavljajo in sicer vedno v tem čašu brejosti," v katerem se je zgodil prvi abortus, Vsled česar je popolnoma razumljiva velika škoda, ki jo abortusi zadajajo naši konjereji.
Vzroki, ki izzivajo abortus so zelo številni.
Abortus lahko nastopi kot posledica močnega udarca na trebuh, spuščanja z žrebcem v stanju brejosti, napetosti želodca (kolika), vročičnega stanja, močnega kašlja, vnetja maternice in drugih bolezni, malokrvnosti, hitne spremembe krme, zaprtosti, črezmerno mrzle vode pri napajanju in kopanju, zmrznjene krme, zapljesnelega sena, mokrega ovsa, temne'slame, pokvarjene vode, preobilnega polaganja mrkve in krompirja, močnih zdravil ter izpiralnih sredstev, postavljanja kobil po ovčar-nah, pretesnega komata, skakanja, padanja, nepričakovane prestrašenosti, močne razdraženosti iri uživanja nekaterih biljk, ki rastejo po močvirjih ter vsebujejo ispiralno moč, kakor tudi uživanja škodljivih žuželk, pretežkega dela, izstradanosti, od čezmernega dela, nezadostnega ali pa čezmernega polaganja itd.
Breja kobila zahteva več pozornosti in skrbi, kajti v času brejosti se v njenem organizmu izvaja podvojeno delovanje, tako zaradi njenega zdravja in življenja, kakor tudi zaradi formiranja ploda, nje-' ga oskrbovanja s potrebno hrano ter njega nadaljnjega razvijanja. Ne sme se pozabiti, da breja kobila hrani ne samo sebe, ampak tudi plod, ki ga ima v svojem telesu.
Krma za brejo kobilo mora biti najboljše kakovosti; pod nobenim pogojem se ne sme dati kobili nič kislega, plesnjivega, zmrznjenega ali pa hrane, na katero je padla slana. Enako se ne sme dati svežega sena, kajti to razdraži kobilo. Polagati treba malo in večkrat, da ni težko za želodec. Breja kobila zahteva rstalno pažnjo, pazljivega ire mirnega postopanja z njo. V začetku brejosti se ne sme prehitro menjati krme, niti okolice, v kateri se kobila nahaja,.niti temperature. Vsake spremembe se morajo vršiti po mogočnosti s primernim postopanjem. Breja kobila mora biti deležna večje pažnje kot sicer, vsled tega mora biti v oddelku, kjer je kobila postavljena, vse tako natančno vrejeno, da je nič ne razburja in da lahko stoji, leži in jé. Tla morajo biti ravna, ne poševna, brez lukenj in neravnosti. A ko kobila stoji z zadnjim delom nižje, ima ote-
čene noge in sramnico, plod pa, ki se nahaja v njenem telesu, se premakne nazaj in vsled tega se lahko izvrže. Delati breja kobila mora, ampak ne preveč, posebno po devetem mesecu brejosti se ne sme pustiti, da kobila preveč dela, skače, prevaža velike tovore, posebno- po slabih in težkih cestah (visoko v hrib, posebno blatna, ilovnata cesta, visoki sneg, zmrznjena cesta).
V splošnem breja kobila ne sme čutiti trajne in močne utrujenosti, posebno v zadnjih mesecih brejosti. Ne sme se močno razgreta kobilo pustiti na mrazu, ne da se jo pokrije s kočo. Pozimi mora breja kobila na vsak način delati, ampak ne pretežko; ne sme se na voz preveč naložiti, ne peljati predaleč; paziti je treba, da se pri prehodu skozi vrata ne pobije po trebuhu. Kobila se ne sme pasti na pognojenih travnikih, kajti na njih se nahaja veliko mrčesa, ki je zelo nevaren, tako za kobilo samo, kakor tudi za plod.
Močvirnati travnik s travo; ki ima močen duh po močvirju, je lahko vzrok abortusa. Spomladi in jeseni se ne sme pustiti kobile na travnike, ki so. pokriti s slano, pozimi pa z zmrznjeno travo, ker mrzla trava zniža temperaturo telesa živali, povzroči bolečine v želodcu, napetost, posledica pa je abortus. Isto se zgodi, ako se da kobili piti mrzla, ledena voda. Največkrat izvržejo kobile v jeseni, posebno ko namesto zelene, dobijo suho krmo; zato treba krmo menjati postopoma in d’alati vmes slamo ali pa seno. Ako se pojavi potreba, da se kobilo žene na travnik v jeseni, je treba paziti, da se to zgodi okoli poldneva, ko je že solnce posušilo slano, zvečer je pa treba kobilo spraviti domov zgodaj, predno nastopi večer. Vsaka vremenska spre: memba, posebno pa megla, jesenske noči, deževno vreme, močen mraz ter velika vročina so lahko vzrok abortusa.
Povzročitelj splošnega ali pa infekcijoznega abortusa je poseben bacil, ki živi zelo dolgo. Ta bacil se ne prenaša z zrakom, temveč z nesnago, s steljo, tekočinami in drugim, povzroča vnetje sluznice, sramnice ter izziva močen pritisk krvi, nakar nastopi abortus.
Največ kobil zboli v šestem mesecu brejosti, tudi v devetem in desetem. Predznakov te bolezni ni skoro nobenih, le tu pa tam se da ugotoviti potem, da je sramnica postala nekoliko rdeča. Drugi, tretji dan po abortusu pri nekaterih kobilah se zviša temperatura, iz sramnice se pojavi sluzasto-gnojna tekočina, noge postanejo slabe, apetit se zgubi. Ti znaki se pojavljajo vedno in tudi kmalu izginejo, celo brez ozdravljenja in kobila izgleda popolnoma normalno.
Bolezen se želo hitro širi in razen tega je nevarna v tem smislu, ker se lahko ponovi in sicer v istem času brejosti kakor prvikrat.
Bolne kobile je treba nemudoma izolirati, t. j. prestaviti zdrave kobile v .drug hlev, istotako zamenjati strežnike.
Hlev in vse predmete je treba pazljivo desin-fiscirati.. Sploh je desinfiskacija po abortusih najpotrebnejša, kajti varuje pred ponavljanjem bolezni.
Kobila po I abortusu mora biti deležna najboljše nege kot bolnik, ter se ne sme Spuščati pod žrebca, predno popolnoma ne ozdravi.
,Po abortusu je treba dvakrat dnevno umivati sramnico s kakšno razkuževalno tekočino.
Isto je treba delati tudi s kobilami, ki so že imele abortus ter so nanovo zabrejile, da se jih obvaruje ponavljanja bolezni
V takih slučajih se je treba na vsak način obrniti na živinozdravnika za pomoč ter se ne sme poslušati nasvetov neizkušenih ljudi ali pa rabiti domačih malovrednih, večkrat pa celò nevarnih in škodljivih sredstev.
Društvene in druge krajše vesti.
Naša organizacija. Sedaj imamo dve konjerejr ski društvi in sicer za bivšo ljubljansko oblast in naše, katere delokrog je bila bivša mariborska oblast. Z novo upravno ureditvijp je odpadlo Medji-murje s svojo pomembno konjerejo v savsko banovino'. Zaenkrat spada Medjimurje dalje glede po-, speševanja konjereje, pod žrebčarno Selo pri Ljubljani Jker zakon 0 kobilarnah in njih delokrogu ni spremenjen. Vseeno pa sem mnenja, kakor žal mi je za ta konjerejski okoliš, da dalje ne more ostati v našem društvu, Po ukinitvi vseh samouprav, iz-vzemši občin, je pospeševanje konjereje mogoče le s subvencijami banske uprave. Jasno, je, da bo vsaka banska uprava skrbno pazila na to, da se od nje dovoljene subvencije smejo le v njenem področju uporabljati. ,Vsled ,tega ;je nemogoče, da bi naše delovanje segalo preko banovinske meje. Naše društvo ima blizu 600 članov, medtem ko ima bratsko društvo za ljubljansko oblast še precej manj članstva. Mnenja Sem, če se hoče uspešno delati, da se morata obe društvi združiti ter da mora za dravsko banovino biti le eno Konjerejsko društvo. Smotreno delo bo le tako mogoče. Kakor' je bil do sedaj obstoj dveh društev Upravičen, tàkò je sedaj potrebno, da je le eno društvo. Če premotrim važnost konjereje v posameznih bivših oblastvih brez Medjimurja, najdem, da je v bivši mariborski oblasti konjereja veliko številnejša ter da pride kot gospodarski faktor veliko bolj v poštev, kakor v bivši ljubljanski oblasti, je. pà tudi tam nekaj prav dobrih, vendar manjših okolišev, fe# - Iz rejnega stališča so merodajne štpjdlke oplemenjenih kobil —, statistika o žrebetih se je, žal, zadnja leta vsled budžetnih težkoč popolnoma opustila ter nam torej manjka.
V letošnjem letu je bilo v bivši ljubljanski oblasti zaskočenih 1094 kobil, v bivši mariborski oblasti,
. brez.Medjimurja, pa 2669 kpbil. ^ Dné l5.’, januarja 1‘930 se bo vršilo v Celju posvetovanje ''gled Združitve obefi društev ; ne dvomim, da bo uspešno konča-, lo ter se’bo potem še isti dan konstituiralo društvo na novo za celo banovinsko področje. '
Rejci amerikancev se ponovno opozarjajo, da r svoja žrebeta še do konca leta prijavijo Centrali kasaških društev	pri-
stojbina v letu rojstva le 10 Din. Pii javi je tieba priložiti od županstva potrjeni plemenitveni list, v kälterem je točno vpisati dan rojstva, spol, barvo in posebiie znake žrebeta ter ime živali. V drugem letu rojstva stane prijava 20 Din, v tretjem 30 Din itd. Enaka pristojbina je za prijavo za Jugoslovenski I kasaški" derby. Prijavó: za'sistemizirano konjerejsko nagrado je vposlati Kasaškemu društvu v Mariboru in znaša vloga 160 ÉI ki je plačljiva od rojstnega leta v štirih obrokih po 40 Din. V dravski banovini se računa na leto nad 80 amerikanskih žrebet, a je bilo letos prijavljenih samo sedem, manjka torej znatrio; šteyilo prijav. Iz dunavske banovine je bilo prijavljenih nad 60-žrebet. Zakàj naši kónjerèjci nočejo poznati v tem oziru točnosti. Požurite se torej s prijavami !
JA B 1 L O
na občni zbor Konjerejskesra društva za mariborsko oblast, ki se bo vršil dne 15. januarja 1930 ob 12. iirt V Celju PjS »Celjskem doAu«i|T I •
Spored:
1.	Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo predsednika.
3.	Tajniško in blagajniško poročilo.
4’ Sprememba pravil. * 1 2 3 * 5 6 7 8
5.	Volitev predsedstva, odbora in pregledovalcev računov.
6.	Predlogi podružnic.
7.	Načrt letošnjega premovanja.
8.	Slučajnosti.
Občni zbor je sklepčen, če je zastopana ena desetina članovi če ob določeni uri'ni sklepčen, jse vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, ki je pri vsakem številu navzočih sklepčen.
"LOVRO PETOVAR, predsednik.
Dostavek: § 8. pravil pravi: Občni zbor obstoji iz : Članov glavnega odbora, 2. zastopnikov podružnici 3. oblastnega referenta za kmetijstvo; in onega ža veterinarstvo ter strokovnega referenta za konjerejo, 4, pristojnega upravnika državne kobilarne ali žrebčame.
Brez pravice glasovanja, pač pa s pravico razprave, se lahko vsak član udeleži občnega zbora.
Dne 15. januarja 1930 se vrši ob 8. uri v Celjskem domu v Celju sestanek delegatov obeh konje-rejskih društev za bivšo ljubljansko in mariborsko oblast, v svrho dogovora združitve obeh društev. Ob 11. uri se vrši isti dan in istotam odborova seja Konjerejskega društva za mariborsko oblast.
Za 50% popust na železnici za občni zbor društva dne 15. januarja 1930 v Celju, smo zaprosili in bo skoraj gotovo dovoljen.
Odborova seja društva se je vršila dne 26. novembra t. 1. ob zelo lepem obisku v Mariboru. Pretresel se je cel položaj, rešile vse tekoče zadeve, v glavnem pa razpravljalo o potrebi združitve obeh, v dravski banovini se nahajajočih konjerejskih društev. Storili so se tozadevni sklepi. Odborove seje se je udeležil kot zastopnik ljubljanskega^ društva gosp. podpredsednik Turk. Pri seji se je' določila delegacija gg. : Petovar, Zemljič, Janžekovič in Slavič, ki se naj udeleži občnega zbora Konjerejskega društva v Ljubljani dne 4. decembra t. 1.
Vsi, ki imajo kake želje glede žrebcev za bodočo plemenilno dobo, naj jih sporoqe do 31. decembra t. 1. društvu, ki jih bo potem zastopalo na merodajnih mestih.
Izdaja: Konjerejsko društvo za mariborsko oblast, Ivanjkovci, pred stavnik : Fran Veble, živinozdravnik. — Za uredništvo odgovoren : Stanko Detela. _	— Tisk Mariborske tiskarne, predstavnik :
Stanko Detela, ravnatelj — ODa v Mariboru.
61^a9(56Sa9(5CSaS>(56SaSXog^a9(5gSa3Sg$a9(5t!5S>S<ögSa96gSa9
Kommr in opreche
za konje od nauadne do najfinejše urste za lahko in težko uožnjo, kakor tudi razne potrebščine:
D E Ž H E PLA HTE
za konje !n uozoue, Suetiljke za kočije, bičeunike, brzde, kresal-nike za noge. Dalje uelika izbira potnih koučekou, ročnih torbic, listnic, nahrbtnikov;, gamaše i, t d. nagobčniki in ouratniki za pse
GONILNI 7 E R m E NI
za mline in žage
IURN KRRU05
Flleksandroua cesta št. 13 Siomškou trg št. G
m R RI BOR
<5C^©SP35l9SlS>l96tS89Gi®a9<5PS89Gt®a9GlS8®SS§äSSESa9
MARIBORSKA TISKARNA MARIBOR
lURČItEVA ULICA ŠT. 4. TEL. 24. PODRUŽNICA: STROSSMATER3EVA ULICA ŠT. 5
TISKARNA, LITOGRAFIJA IN KNJIGOVEZNICA
prevzame vsa v to stroko spadajača dela najceneje in najkulatneje
VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO
RINTER €k LENARI>
MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 32-34 BRZOJAVI: VINCEM MARIBOR - TECEFON 2282
.D 63a9SC®ä9öt55^S<5Si9SSSäSSt®29St55äSG!©@ Spossessasi