Dopisi in novice. Obeni zbor katoliškega podpornejra rtruštva za šolske sestre v Celji je bil 7. novembra t. 1. To društvo je v podporo šolskim sestram, katere vzderžujejo tam dekliško šolo, ki se je iz 2raz. na 3razredno razSirila. Odraščena dekleta prihajajo pa tudi v nedeljsko šolo med predpoldansko in popoldansko službn božjo; mnogo odraslih deklet se vadi v posebnih urah priročnih ženskih del. — Pretečeno leto so postavili novo šolsko poslopje, primankuje pa še 5000 gl., da se popolnoma doverši. — Za zidanje biše se je uže potrosilo 13.259 gl.; knezoškof so dali 11.500 gl., dobrotniki še primankljej 1759 gl. 81 kr.; prostovoljne vožnje, darovan les znaša okoli 1000 gl. — Do 5. novembra so znašali letošnji dohodki 1142 gl. 7 kr., vsi stroški pa 1022 gl. 71 kr. — 6. Miha Žolgar, dež. poslanec in profesor na gimnaziji, stavi sledeči predlog: »Oboni zbor katoliškega podpornega društva v Celji nalaga svojemu odboru, naj vkrene, kar je potrebno, da se ustanovi pri dekliški šoli šolskih sester za odgojo deklet zavod, v katerem se bodo vseh ženskom potrebnih reči učile in vadile s posebnim ozirom na to, da se bodo odrasla dekleta slovenščine in nemščine, kolikor mogoče dobro naufiile«. Ta predlog se sprejme po kratkem razgovoru. Ko bi se to izvedlo, tako bi se nekak zagotovil cbstanek šole v tem slučaji, ako vtegne kedaj prenehati katoliško podporno društvo. Po zborovanji je bila tombola, za tombolo pa društvena zabava. Načelnik se zahvaljuje konečno vsem podpornikom, kajti katoliško podporno društvo skerbi za dekliško šolo, pomaga ubožni deci z obleko in obutalom, a združuje tudi osebe različnih stanov in raznih jezikov; vredno je tedaj svojega imena »katoliško«. ]\TOVO Šolsko poslopje V Zrečah pri Konjicah na Štajarskem je bilo blagoslovljeno 3. novembra. Šolski otroci so se zbrali ob 8. zjutraj v stari šoli in šli v cerkev k sveti maši. Novo šolsko poslopje so blagoslovili pervič zunaj, potem pa tudi posamezne izbe. Po blagoslovljenji je č. g. župnik razkladal otrokom važnost šolskega poduka za časno in večno srečo. Iz ljubezni do svojih starišev, do dobrotnikov šole, posebno pa iz ljubezni do sebe naj bi otroci pridno hodili v šolo. Po sklepu govora so molili za cesarja, za vse dobrotnike šole; za otroke in učitelje, da bi jim Bog dal potrebne pomoči. Blagoslovljenje šole jo ganilo otroke in vse pričujoče. — Svitli cesar so dali za šolo 300 gl. in tudi graška hranilnica je k zidanju pripomogla. Za verske šole in znižanje šolske riolžnosti od 8 na 6 let prosijo vže v tretjič konservativni nemški kmetji na Štajerskera. Letos so deželnemu zboru predložili tako prošnjo; podpisalo se je 676 srenjskih zastopov. Dvajset poslancev, voljenih v kmetskih skupinah, ki tedaj govore v imenu 700.000 prebivalcev, se je krepko potegnilo za kmete. A liberalna večina je zavergla to prošnjo. Sedaj se pa kmetje obračajo do sl. ministerstva, ter prosijo: »I. da se ljudskim šolam verne verski značaj; II. da se obiskovanje šol od 8 na 6 let skerči in stroški za šole zmanjšajo, pa tudi z uvedenjem šolnine pravičneje razdele Prosivci govore tudi za nedeljske šole, v katere naj zahajajo 13- ia 141etni, če kaže tudi 15- in 161etni otroci. Sedanje šolstvo, pravijo, se jim predrago zdi, in verhu tega so še šolski stroSki neprimeno in krivično razdel- jeni« (Na Kranjskem traja šolska dolžnost le 6 let, 2 leti pa ponav- ljavna šola; je prav popolnoma dosti ne samo po selih, ampak tudi po mestib, kjer bolj zmožni otroci lahko prestopijo v srednje šole; kdor pa nima talenta in veselja do šole, naj se vže s 13. ali 14. letom pošlje k rokodelstvu, da bode v kacili 3 letih sam kruh služil; ako se to izpelje in preneha prenapeto šolsko silenje, bi bili stroški za šolstvo zdatno manjši; napačno pa bi vendar bilo, ko bi začeli štediti pri šolskih potrebščinah ali pri učiteljski plači. — Vzemimo poslednje le kakor gmotno vprašanje, kajti človek naj bo ta ali un, je vendar-le na zemljo navezan. Mladenič ali deklica, da postane učitelj ali učiteljica, se mora učiti najmanj 12 let; v tem času stane starišem veliko denarja, kar reprezentuje lepo istino (kapital); ni tedaj zameriti starišem, ki so toliko trosili, in mladenčem, ki se mnogo mnogo učili, da žele vendar spodobne stanovske plače pri učiteljstvu. — Šolnine na Kranjskem ni, razen v Ljubljani na mestnili šolah, ker mesto samo vzderžuje svoje šole, verhu tega je v Ljubljani 10^ naklad za šolstvo, po deželi pa je 18 odstotkov. Šolnina po ljubljanskih šolah pa navadno zadeva le tiste, ki vže itak kakor liišni posestniki ali tergovci šolski davek plačujejo; večina učencev ne plačuje šolnine. Da bi si kmetje in splob veliki posestniki šolska bremena radi olajšali, to se samo ob sebi razume, ali iz nič ni nič. Ur.) — Iz seje c. k. dež. šl. sveta za Kranjsko v Ljubljani dne 4. nov. t. 1. Ko se seja prične, pozdravi gospod predsednik na novo vstopivšega uda gospoda c. k. dež. nadzornika dr. Zindlerja in perovodja prebere razrešene uloge. Na dnevnem redu je bilo: Sklepalo se je na podlagi mnenje deželnega odbora o prošnji šolske občine, da se razširi štirirazredna ljudska šola na Srazredno in da se napravi vzporeden razred. Po nasvetu dotičnih krajnih šolskih svetov se je priznala nagrada petim učenikom verozakona na 4razrednih ljudskih šolah, in okrajnim šolskim svetom se je ukazalo, da naj obravnajo denarno stran; t. j. od kod se ima to izplačati. Razrešene so bile prošnje za oproščenje šolnine, predložene po ravnateljstvu srednjih šol. Ljudskemu učitelju se je dovolilo stopiti v pokoj in priznala se mu je normalna pokojnina. Razrešni ste bili dve prošnji za zvišanje pokojnine iz milosti in jedna za tako pokojnino. Prošnja ljudskega učitelja, predlagana po rekurzu za pervo petletno doklado, je bila uslišana. Po okrajnem šolskem svetu nasvetovano premeščenje necega učitelja je bilo dovoljeno in dalo se je pooblaščenje za umeščenje pomožnega učitelja. Stalno so bili umeščeni trije Ijudski učitelji. Odbrali so šest ljudskih učiteljev, katerim mislijo dati Metelkove štipendije; imena so bila poslana ordinarijatu, da temu priterdi. Na podlagi izveršene disciplinarne preiskave zoper necega učitelja, ki se je uže večkrat spozabil v svojim službovanji, se je sklenilo, da se ima učitelj službe odstaviti. Razrešeni so bili pozivi zoper napovedane kazni zarad šolskih zamud, potem prošnje za nagrado in denarno pripomoč. ,,SoČa" poroča sKrasa: Gosp. c. k. okrajni glavar sežanski je po »zaslišanji* krajnili svetov v Sežani in Komnu ukazal, da se za tekoče leto uvede obligatorično podučcvanje v nemškem jeziku na štirinizrednej ljudski šoli v Sežani in trirazredni Ijudsskej šoli v Komnu. To je potem 011 naznanil okrajncmu šolskerau svetu v Sežani, kateri je to naredbo okrajnega glavarja ua znanje vzel in potem še sklenil, da se ima uvesti obligatorično podučevanje nemškega jezika tudi na dvorazrodnej šoli v T o m a j i in na eiiorazrednej šoli v N a b r e ž i n i, v G o r j a nskem in v Kostanjevici. Poduk v nemškem jeziku se ima pričeti v večrazrednib šolab uže v drugem raziedu. Ta naredba se je tudi uže uvedla dejansko! — Gera (NemSko, Reuss-Schleiz). Kako tam strabujejo šolsko mladino. — Pri telovadbi je kaznoval učenik II. meščanske šole dečka zarad nepokorščine in prederznosti s tem, da ga je nekterekrati po herbti udaril. Deček mu ju uporno odgovoril: »Vi me ne boste kaznovali, bom očetu povedal.« — No, učenik je že vedel kaj ima sedaj storiti. — Po šoli je šel deček s starejšim bratom za učiteljem, ter ga po poti zmerjal. — A ni še dosti. Na potu, ju sreča oče dotičnega dečka. Komaj sliši oče o dečkovi kazni, kar stopi pred učenika, obklada ga s priimki in vdari na lice. Ravnatelj dr. Barfcels je potem tožil pri sodniji. Začela se je preiskava zoper očeta. Ravnatelj pa je obsodil dečka, in šolski sluga mu je tako blačice stepel, da morda pribodnje več ne bode učenika zasmehoval. Mati, slišati obsodbo, je pridirjala kakor besna v šolo ter klicala: prote^tujem, apelujein, a ravnatelj je mirno rekel: poprej batine, potem pa protest. — Tudi našim smerkavim gospodičkom bi to ne škodovalo. Iz Neapolja pišo učitelj v šolstvu tam doli tako-le: Dosihmal je šolsko moranje samo še na papirji, in rujavi potomec Lazaronijev, z živimi in krasnimi italijanskimi očmi, se čuti žlabnorojenega sina zedinjenje Italije, ker postava brezpogojno prepoveduje, telesno kaznovati učenca. V naši doraači (nemškoevangeljski) šoli, kamor bodi tudi nekaj laških otrok, je učenik previdel, da je bilo treba razposajenega lahonskega dečka kaznovati, kakor je to navada na Nemškem. Oče je to naznanil pri gosposki; ta kaže na postavo in žuga šolo ustaviti. Komaj da so stvar potlačili. — Na Nemškem nimate pojma, kaj se pravi začeten učitelj biti v laški šoli. Čuditi se je, kako so otroci zmožni, ali ni ga redu, ne miru, vse je kakor na škripceh; ko bi nemški učitelj ne smel pri taki razposajeni trumi kaznovati, bi raje vse popustil, šila in kopita pobral, ter roraal v svojo domačijo nazaj. — Šolsko moranje (Schulzwang) bodo vpeljali tudi na Angleškem. Gosposka zbornica je prejela dotično postavo, vsled katere se ima to lnoranje vpeljati po vsi deželi. Iz Novega Jorka. (Katoliki v severni Ameriki.) Letošnje ljudsko šteuje je pokazalo, da je čedalje več katolikov v severnih zedinjenih deržavab. Število njih je 6,143.222 v 61 škofijah. - V teh je škofov in nadškofov 67, mašnikov 5989, cerkev in kapel paje 6507. V bogoslovnih semeniščib je 1136 dijakov, in v verskih šolah 405,234. (Tam imajo poleg verskih šol tudi občinske [Communalschulen], brez določenega veroizpovedanja.) Štacijonov za misionarje je 1726, kolegij, semenišč in akademij 687, cerkvenih šol 2246 in dobrodelnib zavodov 373. Skoraj v vsakem večjem mestu se vzdigujejo nove katoliške cerkve, prav terdno in lično postavljene. V Novem Jorku so pred nekaj časa postavili krasno stolno cerkev iz mramora, sedaj pa delajo palačo kardinalu Mac Closkey-u. Šolstvo le-tam. V Novem Jorku so potrošili 1. 1877/78 za mestue šole nad 8 milijonov gl. a. v. Dve tretjini plača deržava Novi Jork, tretjino pa mesto. Učencev je bilo po mestuih šolah 264.773, a učenikov 3420. Šolstvo lia 0^'erskem. Najnovejša poročila so: V ljudsko šolo je hodilo 1,644.803 učencev. Med tem je bilo Ogrov (Madjarov) 794.915, Nemcev 271.513, Rumunov 205.374, Slovakov 263.624, Serbov 36.716, Hervatov 27.076, Rusinov 45.591. V teh 15.715 šolah je bil poučcn jezik: v 7197 šolab madjarski, v 953 nemški, v 2848 rumunski, v 1837 slovaški, v 260 serbski, v 66 hervaški, v 481 rusinski, namošan pa 2083 šolab. Nemcev je tedaj skoraj 70.000 več po šolah, kakor Rumunov, a vendar imajo le-ti 3krat toliko šol kakor Nemci, tudi Slovaki imajo več šol, kakor Nemci, vprašanje je le to, kakovšnih, in kje so boljše zgrade? Od potresa v ZagTebu in o groznem strahu prebivalcev se bere po vseh časopisih. Ako človek uide vodi ali ognji, zahvali se Bogu za otetbo, ter jo vesel, da je nevarnost prestal, a drugače je pri potresih. Noč in dan živi človek v strahu, kedaj se bode potres ponovil, in bode pokopan pod razvalinami svoje biše; potresi v Zagrebu so se ponavljali več kakor teden dni. Od 15. do 16. je bil še prav močen potres, in potem še manjši. Matem. prirodoslovni razred jugoslovanske akademije znanosti i umetnosti prosi vsakega rodoljuba in prijatelja znanosti, ki je to prikazen opazoval, da na tanko opiše kaj je bilo, kako je bilo i. dr. — Teorija o potresih ni dognana, eni jo pripisujejo plutonskim, drugi neptunskim vplivom; Falb pa pravi, da mesec upliva na zemljo, kakor pri plimovanji morja, tako tudi pri potresih. — Jedro zemlje je namreč raztopljena masa, in mesec jo privlači, od tod nastanejo potresi; o mladi luni jih je bilo blezo največ, kakor se bere po zgodovini. Mi pa recimo: šibe potresa— varuj nas Bog! Iz Železnikov, 19. novembra. — Po večletni navadi smo tudi letos pri nas današnji dan kot god presvitle cesarice Elizabete prav spodbudno obhajali. Zjutraj že ob y27. uri se je mladini odperla šolska dvorana, ki je bila na sprednej glavnej steni okinčana s sliko presvitle cesarice v zlatem okviru, ter obdana z cesarsko in narodno zastavo. Ob 3/4 na 7 podala se je mladina paroma v cerkev k sv. maši. Po skončanem sv. opravilu povernili smo se zopet nazaj v šolo, kjer smo najprej opravili primerno molitev za presvitlo cesarico, da bi Jim narnreč Bog milostno blagovolil podariti še mnogo mnogo srečnih, zdravih, veselib in zadovoljnih let na svetu, po smerti pa nevenljivi venec svetega raja. Po molitvi zapela je mladina navdušeno zadnji oddelek cesarske himue, in bila v spomin veselega dueva obilno obdarovana z raznoverstnim šolskim blagora, katerega nam je »Narodna šola« tudi letos podelila. Mladina, po večjem siromašna, je bila s tem darilci jako oveseljena. Da so šolski uki počivali ta dan, razume se samo o sebi. — Šolska letina je tudi za letos dobro pokazala, t. j. oglasilo se je za šolo okol 140 otrok. Kar je dozdaj pri nas še manjkalo, namreč učenice za ročna dela, je letos pridobljeno. Prevzela je ta poduk jako zmožna tukajšna rojakinja in nekdajna učenka naše šole M. D. — Oboji, učenica in učenke, imajo za ročna dela enako veliko vnemo, in upati je, da bomo o sklepu leta zamogli se skazati z prav ličnimi ročnimi izdelki. Treba pa je tudi pri nas resno skerbeti za novi zaslužek, ker žebljarija, od katere je naše ljudstvo dozdaj živelo, obeta popolnoma prejenjati. Pa če se tudi ta stvar na bolje zaoberne: saj je za vsako deklico in sploh za ženski spol častno, ako si znajo potrebne pletenine in enake stvari same narejati. Josip Levičnik. Berž kaj nove»-a. Mihel se je zbudil, na noge poskočil, in s pestjo nameril—a komu in čegav Mibel? No, nemški Mihel.—Pri zboru nemških konservativcev v Lincu 22. p. m. je rekel knez Lichtenstein o tako zvani nemško- liberalni stranki, ki je uže od 1. 1860 na kermilu, da se je odsihmal trikrat levila, trikrat svoje obličje premenila. »Pervič se je imenovala ustavovcrna stranka; a ustavo, katero je samo u.stanovila, je pokazila tako, da pervi ni kar nič podobna; drugič je obečala sreče in bogastva, a prišel je žalostni krab; sedaj se pa stranka, ki je toliko let vse v rokah imela in ljudstva za nos vodila, skriva za nemštvo, govori o nevarnosti nemškemu življu in o vznemirjenju nemškega prebivalstva.« — Knez Lichtenstein pove potem terpke resnice obolim liberalcem, za njim še govore pl. Lienbacher, Greuter i. dr. Skrajni čas je pač bil, da so Nemci javno izrekli, da so pravi Nemci, a da ne teže zunaj Avstrije, marveč da hočejo v Avstriji biti in tam spravo narediti z drugimi narodnosti. — Da so Slovani vsi za Avstrijo, o tem se ne more dvomiti, vsaj bi jim bilo povsod slabeje, kakor v Avstriji, a da Nemci v tako sijajnem zboru to izgovore, to je velike pomembe, in zopet moramo reči, konseivativni Nemci so sc svojo previdnostjo in deržavno modrostjo rešili Avstrijo brezkončnih borb. — Sedaj, ko je led prebit, bode prišla sčasoma pomlad. Marija Terezija in Jožef II. — 29. novombra t. 1. je bilo ravno 100 let, ko je slavna cesarica Marija Terezija svoje oči zatisnila, in ko je cesar Jožef II. nastopil vlado avstrijske deržave; nemški cesar je postal takoj po smerti svojega očeta cesarja Franca Lotarinskega, ki je bil nemški cesar od 1. 1745 — 1765. Marija Terezija je bila zadnja iz hiše Habsburgove, in kakor je bil njen praded Rudolf izversten in slaven vladar in v blagor človeštva, tako je bila tudi Marija Terezija slavna in zgodovinsko znamenita oseba, mila in blaga vladarica. Tudi cesar Jožef je pred vsem želel, posrečiti svoja ljudstva; a znano je pa tudi, da je pred svojo smertjo sam preklical svoje reforme, izvzemši oproščenje kmeta in versko sterpljivost (Toleranzcdikt). Rekel je, da naj inu zapišejo na grob: tukaj počiva knez, ki je vsem ljudem naj boljše želel, pa v svojem življenji ni drugega okusil, nego britkosti. ln vendar, kaka razlika med cesarjcm Jožefom, ki je hotel avstrijske narode ponemčiti iz tega namena, da povzdigne Avstrijo in med sedanjimi germanizatorji, ki ne delajo za velemoč Avstrije, marveč za nje oslabenje in razpad, in zoper cesarjeve besede, ki je slovesno izrekel: naredite mir med mojirai narodi. — Ako ti proslavljajo spomin cesarja Jožefa, naj se tudi od njega uče ljudomilosti, požertovalnosti in nesebičnosti, cesar Jožef je delal kakor najpridnejši uradnik ne le od zore do mraka, marveč pozno v noč, ne glede samega sebe; vodili so ga dobri nameni; kaj pa vodijo naše germanizatorje, ki delajo rokodelstva iz vznemirjenja narodov, — za svoj žep in za samovlasten prid.— Po ljudskib šolah se največ povest pri zgodovini bere iz življenja Marije Terezije in Jožefa II., posebno je pa spomin na cesarja Jožefa priljubljen med prostim ljudstvom, kajti ljudstvo ne pozna tolikanj više politike, kakor ljudomilega in dobrotljivega vladarja. — V zalogi Karola Graeser na Dunaji, I. Wallflschgasse, izbaja knjiga, ki obsega 32 strani v 8° s desetimi podobami; cena ji je 10 kr., 50 iztisov — 4 gl, 100 — 6 gl. Dobiva se ta knjiga po vseh knjiganiab v Avstriji, v Ljubljani pri J.. Giontiniju. Slovstvo. ,,Rres", leposloven in znanstven list, je ustanovljen. Izbajal bode v prijaznej obleki in obliki v mesečnili zvezkih na 3 — 4 polah začetkom vsakega meseca počenši od novega leta 1881. Kres velja na leto 4 gold., na polleta 2 gold. in se tudi laliko po zvezkih v knjigarnah kupuje. Na razposlani poziv se je do zdaj že toliko gradiva nabralo in toliko sodelavcev oglasilo, da bode mogoče Kresov načert in namen dobro izpolnjevati. Vredništvo in založništvo si bode prizadevalo svoje zaupanje in udanost, ki jo vživa pri slovenskem občinstvu djanstveno opravičiti, prepuščajoč sodbo o vrednosti Kresovih spisov slovenskemu razumništvu. S terai besedami se obračamo do vseh Slovencev s prošnjo, naj blagovolijo naše podvzotje g m o t n o in d u š e v n o podpirati. Naročba se naj od danes naprej pošilja na založništvo in opravništvo Kresovo, to je tiskarnici družbe sv. Mohora; rokopisi pa, ki se bodo po mogočosti odškodovali, dr. Jakobu Sketu v Celovec. V Celovci, 15. novembra 1880. Uredništvo in založništvo. Sfauk v gospodinjstvu bodočim gospodinjam, ženskim učiteljiščem, učiteljcm in nčiteljicam na višjili dekliških razredib ljudskib in meščanskih šol. Poleg nemškega izvirnika Ivana viteza Hermann-a prosto poslovenila J. N. in J. L. Cena 40 kr. Založil Ivan Lapajne v Kerškem. — V Terstu, nova tiskarnica Fran Huala, 1880. Ponatis iz »Edinosti«. Tako se zove knjiga, ki obsega 54 strani v 4° in razpravlja v 24 poglavjih, česar je treba vediti gospodinjam v raznih opravilih gospodinjstva, namreč v kuhinji, pri perilu, pri pohišji, pri oskerbovanji družine v zdravih in bolnih dneb, — zadnje poglavje govori prav primerno o ženskem ročnem delu. — Gospodinjam bode dobro služila knjižica. Razinger - Žumrov slovenski in slovensko-nemški Abecednik je sl. ministerstvo dovolilo za rabo po ljudskili šolab dne 7. novembra št. 17.029. Pervi stane 20 ki\, a drugi 25 kr. Na 10 iztisov se dobi jeden po verh. V Ljubljani so ga po nekaterih šolah takoj vpeljali, tudi iz dežele se mnoge šole oglašajo zanj. Abecednika sta izdelana po najnovejšem učuem čertežu, in tudi unanja oblika ji priporoca. Peter rokodelčič, — poučno-zabavna povest — je zagledal beli dan. — Povest je prav primerna našim časom, iz katerih je vzeta. Knjižica velja terdo vezana 45 kr. in se dobiva pri uredniku »Vertca« g. Ivanu Tomšiču, glavni terg št. 9. Živino - zdravniška in podkovska šola v Ljubljani ima še ostati in poklicati se ima asistent na to šolo. Dr. Bleiweis je 30 let na tej šoli brezplačno poučeval. Komisija, v to sklicana, je tudi spoznala za dobro, naj se v Ljubljani napravi popolna zdravniška šola s slovenskim učnim jezikom za Kranjsko, Štajersko, Hervatsko in Dalmatinsko. Šola se je letos začela 15. novembra in šteje 16 učencev. Anatomijske stenske table, ki so rabljive po šolah, ne smejo viseti po steni, drugače ne, ako so istočasno rabijo, ker pri tem se ima gledali na starost učencev, katerim bi bile lake podobe spodtekljive, ko bi jih stalno imeli picd očmi. 41 razlitliib šolskih šfipendij jc v listu »Laib. Zeitg.« razpisanih z dostavkom, da imajo prošnjiki svoje prošnje po dotičnem šolskem vodstvu c. kr. deželni vladi vložiti do 15. dne decembra t. 1. Nova Šola v Ljubljani je začasno v hiralnici (v Kravji dolini) za tiste dečke, katere je izročil deželni odbor usmiljenim sestram, poučuje taui abs. učit. kand. gdč. Ravnahar in usmlj. sestra Patientia Zupančič. Vinceildjevo druŠtVO je kupilo dvoje biš na spodnjih Polanab, v teh bišah je asil (zavetišče) za dečke, in sprejetih je tudi 15 dečkov v bodoče deško sirotišče, ki se ima napraviti v teh hišab, od teh 15 dečkov nekateri dobivajo deželne štipendije, drugi so zastonj. Dečki asila in iz bodočega sirotišča hodijo v mestne šole, in učitelji mestnih šol lahko veliko dobrega store, ako se brigajo za te zavode. ¦f 15. m. m. je umerl tukaj v. č. g. Gustav KiJstl, roj. 14. julija 1824 v Ljubljani in od 1. 1866 župnik pri mestni fari sv. Jakoba. Mertvaški sprevod v sredo 17. m. m. je bil tako veličasten, da je v Ljubljani malo takib; nekaj je bilo vreme ugodno, a poglavitno je, da je bil rajnki, bivši stolni kaplan in pozneje župnik pri sv. Jakobu, obče znan in čislan duboven, dobrotnik revežern, posebno sramožljivem in skritim. — Na tistem prostoru, kjer smo ga, nastopivšega župnika, pričakovali in pozdravljali, čakali smo tudi s šolsko mladino II. mestne šole mertvaškega sprevoda. — Kakšnega duba je bil ranjki, kaže naj bolj njegova oporoka; glavni dedič je Vincencijevo društvo za deško sirotišče. — Ranjki je bil nekaj časa član bivšemu krajnemu šolskemu svotu, šoli in učiteljem, njegovim faranom prijazen, postrežljiv in blagi župnik. N. v. m. p. Iz Kamnika. V nedeljo dne 14. novembra t. 1. smo izročili materi zemlji truplo rajnega g. P. Fortunata Vidica, vodja tukajšnji 4razr. ljudski deški šoli. Da je bil rajni priljubljen pri vsacem človeku, je pokazal njegov pogreb, kterega se je vdeležilo mnogo duhovenstva, učiteljstva, meščanstva, čitalnica z zastavo, obe tukajšnji šoli in še druzega ljudstva iz okolice. Čitalnični g. g. pevci so mu zapeli v cerkvi, kakor tudi na grobu. V ponedeljek dne 15. m. m. je bila maša za rajnega v samostanski cerkvi, ktere so se vdeležili učenci in učenke. — Rajni je bil učenjak v vsakem obziru, bral je veliko, bil zelo priljuden in prijazen. Star je bil še le 34 let, v samostan je vstopil z 18. letoin, poslali so ga še mladega na novomeško gimnazijo, pozneje v Pizino za učitelja, v gerščini in v latinščini podučeval je v višjih razredih. Od leta 1873 je služboval tukaj za kateheta in od 1875 za kateheta in vodja. Mladina bode zelo pogrešala izverstnega svojega učitelja, tovariši zvestega prijatelja, domovina iskrenega narodnjaka. N. v m. p.!