SLOVANSKI TAROK HINKA S M REKA RJA Tine Genn, Ljubljana
Do nedavnega je bilo le redkim poznavalcem in zbirateljem znano, da smo Slovenci nekoč že imeli svoje, izjemno lepe in zanimive tarok karte. Pa ne samo to: med vsemi slovanskimi narodi se lahko prvi pohvalimo z izvirno zasnovanim in umetniško oblikovanim kompletom taroka.1 V veliko veselje ljubiteljev (in nemalo razočaranje kvartopircev, ki so morah prekmalu spoznati, da zaradi slabe kvalitete papirja karte niso najbolj primerne za igro j je bil Slovanski tarok Hinka Smrekarja po osmih desetletjih znova priklicati iz pozabe. Ponatis kart je pospremila ilustrativna knjižica,- ki prinaša preneka-teri nov podatek in odpira številne zanimive poglede, v ovrednotenju umetniške in avtorske vrednosti pa v osnovi sledi stari (in do včeraj edini) oceni Karla D obide, ki pravi: » V tem času jc izdela! tudi zelo posrečeni' in izvirna zamišljene osnutke zu slovanske igralne karte, kjer je uporabil folkiome, zgodovinske in bajeslovne motive in pri tem pokazat prekipevajočo fantazijo in presenetljivo izvimdjfi.«^
Tako Dobida. A spoznanja, do katerih me je pripeljalo raziskovanje predmeta, kažejo, tla so njegove besede preveč vznesene in žal slabo ustrezajo resnici. Smrckar, ki mu nc gre odrekati izvirnosti in bogate domišljije, je
1	Res je sicer, da so na ¿^ešken: in pred sredo 19, sioleijiL izdelali prve komplete taroka, ki pa niso posehno iii irni, saj posnemajo sočasne Ptatnlkove iaiir.ilte taroke, ne umetniški, saj gre za preprost prepis motivov h rez umetniških amhicjj.
2	Smrekarjev tarok. Ljubljana 1993, avtorji besedil so- Milček Knmelj. Helena Loiar-Pod logar, Peler Vodopivec, Jasna Horvat m Lada Zei. Poleg navedene kujižiee z:i Smrt: karjeve karte tudi: Tine Genn, Slovanski tarok fiinka Smreki!rja, Ljubljana 1992 (seminarska naloga, Up kupiš na Oddelka za umetnostno Zgodovino Filozofske fakultete). Kratka informacija o razvoju taroka v Evropi: Tine Genu, Tarok (tli taroiRazgledi, it 15. avg, 1995, Oris ikonografije: l ine Germ, Simbolizem taroka, Reri$sančni ntoplato-tnivm in ikonografija zgodnjih italijanskih tarokov. 7AJZ n.v, XXX/1994. Širša in bolj pn-glohljena analiza: Tine Genu, Simbolizem mroka. Ikonografija kart Visconn-Sforzn, pri merjava i Marscjjkim tarokom in njegovo ezoleričmi interpretacijo, Ljubljana 1992 (diplomska naloga) in Martin Gcni^Hiiinatiistične teme t- ikonografiji taroka, Ljubljana 1994 (magistrska nalogi, oboje na Oddelku za umetnostijfo zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani).
1 Karel Dobida: Hinkt> Smrekar ¡8H3-1942, Narodna galerija. Ljubljana 1952. p, 13.
119
namreč v oblikovanju kart pokazal skromno mero obojega, vsekakor veliko manj, kot bi pričakovali od avtorja imenitnih karikatur in likovnih satir, Zaradi vrste likovnega dela jc naslonitev na obstoječo tradicijo razumljiva, celo nujna, in vsebinska zasnova upravičoje uporabo predlog, vendar se pomanjkanje izvirnih zamisli odraža tudi tam, kjer si Smrekarjevi občudovalci tega ne bi želeli.
Številni redki in neobičajni motivi ter drugi. ki se v gledalčevem Itiusde imaginaire precej povežejo z znanimi slikami realistov druge polovice 19, stoletja, so me že na začetku nagnili k prepričanju, da se je Smreka j pri svojem delu v veliki meri posluževal predlog.4 Iskanje in prebiranje gradiva je takšno prepričanje potrdilo. Res jc sicer, daje Smrekar motive praviloma prikrojil po svoje ter jih podredil zahtevam naloge, vendar je prepis velikokrat dobeseden tudi v detajlih, ki za razumevanje motiva niso ključnega pomena. Tb še zlasti velja za najpomembnejši vir. i/, katerega je črpal: znamenito Die osierreichisch ungarische Monarchie t/i Wort mul Bild, ki je izšla na Dunaju med letoma 1887 in 1902. Monumentalna zbirka je bogato ilustrirana in da hi bila podoba dežel, ki jih posamezni zvezki obravnavajo, čim bolj verodostojna in pristna, so izdajatelji k sodelovanju pritegnili številne slikarje. doma iz predstavljenih dežel Tako je nekaj ilustracij /a Koroško, Kranjsko, Štajersko in Dalmacijo prispeva! odlični slovenski realist Jurij Šubie Prav na eno od njegovih rish seje naslonil Sntrckar z motivom pustnega oranja. ki ga vidimo na tretjem adutu. Kurent, ki s plugom o rje brazdo v zasnežena tla, je posnet po risbi Jurija Subica in enako velja za del njegovih spremljevalcev z značilnimi pokrivali. (Glej ilustracijo št. 53.) Uporaba predloge v primeru tako domačega in avtorju dobro znanega prizora preseneča ter priča, da si jo Smrekar v oblikovanju kari izbral najlažjo pot - namesto da bi izdelal izvirno podobo, je povzel in nekoliko prikrojil Subičevo ilustracijo iz /vezka, posvečenega Štajerskih Podobno velja za motiv na dvanajstem taroku - $tehvanje, tekmovalno igro s Koroškega. Bodisi da je sam ni poznai bodisi da mu opis v knjigi Komika ni zadostoval, pred nami je spet svobodno preoblikovana kopija ilustracije, ki v omenjeni knjigi spremlja besedilo. Osrednji prizor jezdeca, ki udarja po sodčku in zbija obroče, je dobesedno pre-l isan in zanimivo je, da so tudi nekateri liki, ki se jih je odločil sprejeli v svojo deloma spremenjeno kompozicijo, posneti do potankosti, (Glej zlasti jezdeca na desni, ki se ozira k stebnču, ilustracija št. 54.) Enako velja za neobičajen prizor na petem taroku. Ure za prikaz krute vaške igre. značilne za nekatere predele Češke in Slovaške, t. i ubijanje petelina, v kateri mora mladec zavezanih oči s palico, cepinom ali sabljo pohiti petelina, ki je privezan h količku. Ker lahko petelin odfrfota, kolikor mu pač dovoljuje dolžina vrvi. m ker lahko lani zavezanih oči sledi le (namerno napačnim) navodilom le krneča. je petelina skoraj nemogoče zadeti. Ni znano, zakaj se je Smrekar odločil
J Na m so nie prijazno opozorili tudi nekateri starejši kolegi, tako prof. Naiaia Golob tu Ferdinand Šerbelj.
5 Die ostemichiseh-unuarische Monarchie, Steiermark, Wien 1W9Ü. p, 21'J,
I2fl
predstaviti Čehe prav s tem običajem, ki ga je verjetno pivie srečal šele v omenjeni zbirki, brez dvoma pa je vzor za motiv na karti risba, ki ilustrira ustrezno besedilo v prvem zvezku, posvečenem Češki/'
I udi motiv na šestem taroku slikoviti koren lanski ples moreška - spada med folklorne posebnosti, ki jih Smrekar verjetno nikoli ni videl na lastne oči in si je zato še enkrat pomagal s predlogo iz ustreznega zvezka,7 Osrednjo skupino kraljev, ki se spopadata za nevesto, je deloma preoblikoval in poudaril vlogo ugrabljenega dekleta, ki odločneje kot na sliki G, Schulza posega v boj. Število vojskujočih se spremljevalcev jc zmanjšano, a osnovna kompozicija ostaja in geste so skorajda identične. Zanimivo jc. da je tudi arhitekturna kulisa zvesto prerisana. dasiravno jc za predstavitev dogajanja obrobnega pomena. Podobno lahko rečemo za sinjsko a I ko na desetem taroku. pa nošenje slamnate lutke na drugem in lepcžkanje na osmem taroku. Še bi lahko naštevali, a ozrimo se raje k drugim virom, iz katerih je črpal avtor Slovanskega taroka. To so predvsem sodobni ilustrirani časopisi, med njimi zlasti z vseslovanskim navdušenjem obarvani Dom in svet, ki je v letih pred pivo svetovno vojno objavljal številne reprodukcije del znanih ruskih in srbskih realistov, llija Repin, laroslav Veš in, Vasilij Sunkov, Igor Vasnecov, Pavle jovanovič. Uroš Predič in drugi so s številnimi slikami iz kmečkega življenja in ljudskih običajev nudili bogat izbor motivov, ki so bili za Siutc-karja toliko zanimivejši, ker so slikali življenje slovanskih narodov zunaj Av-stro-Ogrske in laku uspešno dopolnjevali že predstavljeni vir. Sodeč po eksotičnem motivu bojnega plesa, ki ga prinaša sedemnajsti tarok, smemo trditi. da se je Smrekar posluževal omenjenega časopisa, saj jc plesalec prerisan s slike Vojni ples Pavla J ova novica, objavljene v XXIV letniku Doma in sveta. Motiv ruske trojke na četrtem taroku to potrjuje: v letih 1909/11 jc Dom in svet objavil kar nekaj tovrstnih motivov. Posebnost predstavlja prizor nasiti p a telovadnega društva, ki ga vidimo na petnajstem taroku i nje povzet po sočasnih fotografijah sokolskih nastopov. Motiv je precej ponesrečeno izbran in je tako v formalnem kol vsebinskem pogledu popoln tujek, a vscslo-vansko navdušenje Sokolov, ki so v narodnem prebujanju Slovencev igrali pomembno vlogo, je bilo avtorju zadosten razlog, da se ga je odločil sprejeti med prevladujoče narodopisne motive.
Ob tako široki uporabi predlog se seveda zastavlja vprašanje, kateri - in če sploh kateri - prizori na tarokih so izvirno zasnovani ler torej resnično p loti samostojne umetniške ustvarjalnosti. Ker je danes seveda nemogoče poiskati neposredne vzore za vse motive, se natančen in povsem zanesljiv odgovor izmika, sodeč po rezultatih dosedanjih iskanj in upoštevaje značilnosti celotnega umetnikovega opusa, pa smemo / veliko gotovostjo reči, da so narodopisni motivi pretežno ali celo brez izjeme delani po predlogah. Kot kaže primer petnajstega taroka, je tudi edina upodobitev sočasnega dogodka
Ifie ¿iffrrcukisch-t"iga/iseht Munurchit\ Boehmea 1, Wiert 1K94. p. 439, ■ Dir osterreichisch-ungarifche Monarchit, Dcihnatien, Wien I >192, p. Lt>7.
121
nastala po fotografiji in nc kot izviren slikarski zapis. Ostanejo le motivi, ki so na meji med narodopisnim in pravljičnim oziroma utegnejo izvirati tako iz ljudskega življenja kot iz (z njim najtesneje prepleteni lil ljudskih pesmi, pripovedi in hajk. V tem pogledu nedoločljivi so prizori z gosjo pas t i rico in ovčjim pastirjem na prvem ter z nočnim čuvajem z arhaično helebardo na zadnjem taroku. Podobne motive najdemo v Smrekarjevem opusu pogosto in največkrat gre prav za ilustracije povesti ali pesmi, zato moremo domnevati, da so zasnovani izvirno Pri tem je treba vseeno opozoriti, da sta pasli-rec in past i lica oblečena v balkanske narodne noše, zaradi česar obstaja možnost, da sta delana po predlogi.
Že prgišče predstavljenih primerov kliče po novi kritični oceni, ki pa nikakor ne želi razvrednotiti Smrekarjevih kart. Res je, da v njegovem opusu predstavljajo umetniško manj pomembno delo in se uvrščajo v skupino del po naročilu, kot so časopisne ilustracije, motivi za razglednice in iiekalCTc karikature, z izdelovanjem katerih si je pi) sili razmer služil denar za preživetje. a njihova umetniška, zlasti likovno izrazna vrednost je precejšnja in M ilček tome I j je upravičeno zapisal: »Njegova najboljša, zlasti zgodnejša deta dokazujejo, da je do potankosti obvladal risbo iti bil občutljiv predvsem za zahteve likovne ploskve ozirati tu za dekorativno estetsko plut kompozicij. Vendar pa je. svoj tdient do kraja podredil upodobljeni ideji in očitno je prav tu zares našel sebe ... O vsem tem pričajo tudi Smrekarjeve vscslovanskc igralne karte ...«9 Ocena velja le za likovno realizacijo vsakega posameznega prizora na tarokih oziroma za neohranjene Smrekarjeve predloge, kot opozarja Komelj, nikakor pa ne za komplet kot celoto, saj so dvojice prizorov na adutiit v večini primerov kompozicijsko neuravnotežene. Temu se pridružuje še vsebinska neusklajenost, kar kaže, da je S mre kar izdelal le predloge za prizore, medtem ko je bilo končno oblikovanje kompleta prepuščeno nevešči roki, ki sta ji hili tako formalna kot vsebinska urejenost tuji.®
Če moramo priznati, da v opusu Hinka Smrekarja Slovanskemu taroku
pripadu nekoliko manj pomembno meStO in da umetnik pri lem svojem delu
" Mnenje, da so karti; nastale po naročilu, potrjuje tudi droben ikonografski detajl: pri motivu plesa na sedemnajstem taroku si je, kot rečeno, pomagal z nesrečno izbrano sliko Vojni ptes Pavla Jovanoviéa, ne vedoS, da je predstavljeni pit:s albanska folklorna značilnost, ki ruši idejni koncept slovanskega taroka. To kaže. da je k nalogi pristopil nekoliko površno, kar se ne sklada s predstavo o avtorski idejni zasnovi,
'' Milček Komelj. Življenje in delo Ilinka S mre k a rja, objavljeno v: Smrckarjcv tarok. Ljubljana 1993, p p . 15-16.
tlJ Le nekaj kari se odlikuje s srečno pi stavit vi ju. Med najlepše primere vsebinske usklajenosti in oblikovne p re tehta nosi i spadajo taroki I (gosja past i rica ui ovčji pastir). II (nošenje slamnate lutke L in nošenje cvetne butare), III (pustno oranje m turov ples),
VIII (tepežkanje in polivanje z vodo) ter XXI (nočni čuvaj in koza k na siraži). Dvojice prizorov na nekaterih ¡tdulih so vsebinsko sorodne, kompozicijsko pa precej nepretehtata; (na primer deseti tarok s Majsko alkn in nastopom ko/.akov). Spet diugod so taroki kompozicijsko uravnoteženi, medtem ko se prizora vsebinsko ne ujemata najbolje (ruski kazačok m črnogorski guslar na osemnajsti:m taroku). Večina tarokov pa je, kot rečeno, vsebinsko nepovezana íti formalno neuravnotežena.
122
ni pokazal toliko izvirnosti in domišljije, kut je verjel Karel Dobida, pa drži. da je Slovanski tarok v prenekaterem pogledu komplet edinstvene vrednosti. Mi namreč samo najstarejši in najodličnejši slovenski tarok, ampak s svojo ikonografsko zasnovo začetnik nove tradicije in s tem pomemben člen v zgodovini razvoja tarok kari, Izvirno, zaradi zgodovinskih razmer celo revolucionarno vsebino moramo razumeti kot hoteno nasprotje značilnim avstrijskim žanrskim tarokom 19 in zgodnjega 20. stoletja, ki prinašajo poljubne, pretežno bidermajersko obarvane pribore iz meščanskega življenja, kmečke idile ali eksotične orientalske motive. V idejni zasnovi se Smrekar naslanja na staro [v osnovi prav takt) žanrsko) tradicijo tematsko zaokroženih kompletov, kot so na primer vojaški ali lovski taroki, ki so prav konec 19. stoletja postajali vse bolj priljubi jeni.]i
Smrekarjevemu najbližji je komplet taroka, ki ga je leta 1M4 izdal Joseph Glanz ¡n slika dežele avstroogrske monarhije. Vendar so motivi na adu-tih v celoti žanrski in izrazito bidermajerski. Narodna noša je edino, po čemer bi lahko v nekaterih primerih prepoznali prebivalce posameznih provinc, a še tO le z veliko težavo,12 zato ni čudno, da so karte opremljene z imeni dežel, ki naj bi jih predstavljale. Ni sicer verjetno, da bi Smiekur poznal omenjeni komplet, a tudi ko hi ga, je njegov tarok v veliki meri nasprotje prvega: značilne ljudske šege in običaji namesto bidermajerski h žanrskih prizorov, skrbno izbrane in verodostojno upodobljene narodne noše namesto malo značilnih in težko opredeljivih oblačil, velika pričevalna vrednost detajlov (glasbeni instrumenti, orodje, orožje, dclei krajinskega ozadja ...) namesto osredotočanja na giavne figure, ki živijo zunaj slehernga širšega pripovednega okvira. Čeprav v osnovnem principu sorodno, je idejno sporočilo dveh kompletov diametralno nasprotno: medtem ko Glanzev tarok prikazuje enotnost v prostranem cesarstvu združenih provinc, zvesto vdanih cesarju, ki z ženo in prestolonaslednikom začenja niz tarokov fll, takoj za pagatom), je Smrekarjev tarok i/raz revolucionarnih vsesloiVanskih idej in teženj po osvo boditvi izpod gystroogrskcga jarma, zaradi česar jc bil po izbruhu prve svetovne vojne tudi prepovedan. Primerjava med kompletoma je ilustrativna, saj kaže temeljno drugačnost Smrekarjevih kart od kateregakoli avstrijskega žanrskega taroka. Uveljavljeno žanrsko tradicijo je Kmrekar povzel zlasti s svobodno preoblikovanimi motivi za karte škis, pagat in moml. Tako škis-mu7.ik.int živi v avtoportretno zaznamovanem veselem gajdašu. neločljivi par Harlekin in Kolom bi na s pagata je spremenjen v pastirja in pastirico, prizor
11 Tematsko zaokroženi taroki (plesni, operetni, gluda!i$fci tarok, tarok mestnih vedut in spomenikov, različni stanovski taroki itd.) imajo bogato tradicijo, ki sega v 15, stoletje, riVui največji ra/evet pa mi doživeli s produkcijo Ju naj s ki h izdelovalcev igralnih fcart Jo-sephtmi Glunzem, Ludwigom Jaeycrjein m Ferdinandom Piatnikom v 19. m 20. stoletju.
IJ Hrvata na petem taroku hi še Lahko prepoznali, a bi ga težko ločili od Madžara na osemnajstem, medtem ko zgolj po nniii Štajerskega IjubL-zenskcgn para jiiï sedemnajstem taroku nikakor ne hi mogli ločili od tirolskega na petnajstem uiti prepoznati Kranjca in Kranjice na tretjem adutu;
123
na enaindvajsetem taroku pa se odvija pod nočnim nebom, ki mu vlada sijoči mesec, po katerem je karta v nemščini dobila svoje ime.
Kljub značilnostim, po katerih se razlikujejo od klasičnih avstrijskih žaur-skih tarokov, se Smre kurje ve karte uvrščajo v širok tok srednjeevropskega žanrskega taroka, vendar znotraj njega predstavljajo novo razvojno stopnjo in z ikonografijo, ki jo uvajajo, predstavljajo pomemben člen v verigi razvoja. Predstavitev slovanskih narodov z značilnimi narodopisnimi motivi je namreč tema, s katero se Slovanski tarok postavlja na čelo nove tradicije. V izvirni ikonografski zasnovi je torej njegova prava vrednost, ki je bila pri nas spregledana, saj se v polni luči pokaže šele z umestitvijo kompleta v evropski okvir.(V icm mu je stroka v svetu ze odmerila svoje, čeprav ne povsem tis-Irezno mesto.) Slovanski tarok Hinka Smrckarja je namreč eden redkih slovenskih umetnostnih spomenikov, ki jim posveča pozornost tudi svetovna strokovna javnost; niso ji namreč neznane imenitne karte z aduti. na katerih so: »lepe poilohe ljudi v narodnih nošah, ki pogosto slavijo praznike, med njimi nekatere s starodavnim poganskim izvorom«.1*
H1NKO SMREKAR'S SLAVIC TAROCK
The article discusses new aspects of the oldest and finest Slovene taroek deck that have not been satisfactorily broached before. The ¡autographic features of Smrekar's Slavic Taroek are the basis for its position in the evolution of taroek in Europe.
Two key areas are singled out. The first .set of issues discussed concerns the models fideas and actual patterns) that Smrekar used in selecting his themes and his artistic pursuit of them, along with the related issue of the originality of card design The second set of issues concerns the iconographic concept of the deck, examines how il is related to larock decks of the- time Ot the somewhat earlier Austrian genre decks, and evaluates its role within the framework of Central European playing-card production.
The first part of the article refutes the prevailing view - the artist's extraordinary inventiveness in his selection and treatment of motifs, Research has shown that the majority of the scenes in Smrekar's taroek cards are not the fruit ot his artistic inventiveness. hut rather taken from other sources. One of the sources he must frequently used as a model was the famous Viennese series describing the countries and peoples of the Auslro-Hungariaii Monarchy, Die osietreichisck-ungarische Monarchic in Wort and Bild. These richly illustrated volumes also portray folk customs, feasts, national costumes, and so on, offering a variegated palette of motifs excellently suited to the demands of Smrekar's ethnographieally drafted taroek. Credibly reproduced national costumes and a masterly use of customs or folk games typical of indi-
11 •Tht tmmps and couns featurc beainiful iBustrarious of peopte in folk čostume. ofttn celebrating festivali, some of ¿metent pogan angin.« (Stuart R. Kap Lin. The Encyetopedia of Tamt, Vol.li, l.L s, Gaftiei Sy.stems Inc., New York 1966, p 468.) Omenjena enciklopedija posveča Slovanskemu taroku {Patriotic Tarock) obsežnejše geslo ler več črno-belih in barvnih fotografij, vendar na žalost prinaša napačne podatke o času nastanka, ne navaja avtorja in se ne loteva ikonografske analize kart.
124
vidua] countries show that the creator of the Slavic Tarock undoubtedly knew this collection very well and made full use of it. This is evident in certain scenes, which ;ife almost line-for-Iine copies ot these tllusl rat ions: the carnival ploughing, for example, the Carinthian sreAvan/e14, or the island ofKoriula morisco dance.
Another important source was paintings by Serbian and Russian Realists who often took their themes from folk life. Smrtkar welcomed these as ihey showed Slav countries abroad, outside the Auitro-Hungarian Monarchy, Motifs such as die Hussion troika or the Balkan war-dance indicate lhat Smrekar most probably based his work on reproductions published in the illustrated press of the time.
'¡Tie second part of the article briefly discusses ihe position of Storekar's Slavic Tarock within ihe wider framework of Austrian decks of this type. In comparison with The genre tarock bv Joseph Glanz, dated I MM, portraying the countries of the Ausiro-Hungarian Monarchy, Sm re kar's cards are tjuile outstanding tor i heir much more original content and their picturesque artistic accomplishment. liinko Smre-kar's Slavic Tarock. in using an authentic ethnographic portrayal of ill ¡he Slav nations with both their typical folk customs and iheir national peculiarities, introduced fresh subjects to tarock iconography and as a result acquired a leading role in forging a new tradition.
The critical review of Smrekar's cards contributed hy this article bv 00 means devalues them, rather, they are evaluated in a new light, Seen in the light of a wider context - the evolution of la rock - his deck, because of the originality of ils ico no-graphic concept, ranks among the most important.
14 Stehvanje: a game in which horsemen ride ai full gallop trying io break a cask tied to a pole.
1Z5