Dekle brez ljubezni - kot cvet brez sonca. Ruski pregovor pni Številka 20 Letnik 54 Cena 1,15 evra e 180,-SIT petek, 24. maja 2002 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: GZ02Z032298W Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec ■ H Bil je velik koroški Slovenec, ki ga mora danes spoštovati vsak Slovenec, kjerkoli živi. Drago Štoka o dr. Jošku Tischlerju jflNKk. % Obletnica javne dvojezične ljudske Šole. Pretekli petek, 17. maja, so v Celovcu na slavnosti ob 0- rojstnem dnevu javne dvojezične ljudske šole v pozdrav zapeli učenci in učenke v majicah s šolskim 2nakom. Skupaj z učitelji in starši so pripravili zanimiv spored, izdali so dvojezično brošuro in pokazali raz-stavo o bogatem delovanju šole. več na strani 10 POLITIKA ^Udarnost iz ZDA ^ruženi svet ameriških v ^ovencev podpira priza-J Ivanja NSKS in ZSO. y _ Stran 2/3 IZ NAŠIH OBČIN Preprečili so Pot srečanja KAB je v občini Bekštanj preprečila skupni čezmejni projekt „Pot srečanja”. Stran 7 KULTURA SPD „Bilka” praznuje Za slavnostno prireditev ob 90-letnici je društvo pripravilo obširen spored. Stran 9 ŠPORT Giro dltalia 2002 „Paco” Wrolich je zadovoljen s formo, pogreša pa še visoke uvrstitve. Stran 15 2 Politika Politika Imperialna ignorantnost KOMENTAR JOŽE WAKOUNIG % /sredo, 15. \ / majnika 2002 V - ob 47. obletnici Avstrijske državne pogodbe s 15. 5. 1955 - zvečer so na avstrijski televiziji prenašali iz prelata vske dvorane v nižjeavstrijskem benediktinskem samostanu Melk diskusijo o razmerjih med Avstrijo in Slovenijo. Diskusijo je vodil prof. Paul Lendvai, na avstrijski strani so sodelovali še univ. prof. Stefan Karner, avstrijski predsednik avstrijsko-slovenske zgodovinarske komisije, Claudia Fräss-Ehrfeld, predsednica Zgodovinskega društva za Koroško, in Christa Zöchling, časnikarka tednika profil. Slovensko stran so zastopali Katja Boh, nekdanja veleposlanica na Dunaju, Mojca Drčar-Murko, dunajska dopisnica Dela, in podjetnik Arne Mislej. Sodeloval je tudi Reinhard Olt, dopisnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ). Ob taki ugledni skupini in ob tako znanem vodstvu je bilo pričakovati tehtno, objektivno, odkrito, kakovostno, izravnano, trezno, poučno, zahtevno razpravo. Trditvam in argumentom sledijo utemeljeni nasprotni argumenti, ugovori, če treba, seveda tudi razumni, jasno dojemljivi in razumljivi sklepi. Vodja objektivno, se pravi pravično in s spoštovanjem, brez predsodkov daje besedo, jo tudi jemlje, opozarja na smer in snov, če kdo zaide kam stran, nihče nima prednosti, skratka, diskusija na izredno visoki ravni zadovolji gledalce in gledalke. Tudi razpravljale! in razpravljalke so zadovoljni, čeprav vsakega grize, da ni mogel povedati vsega, kar je imel v načrtu. Vodja dikusije se zaveda svoje osnovne dolžnosti in seveda izgovarja, vsa imena pravilno. To zahtevata že olika in omika. Tudi vodja to ve. Taka pričakovanja so bila upravičena. A previsoka. Vodja pač ni bil kos svoji dolžnosti in nalogi. Profesorju Paulu Lendvaiu nihče ne zameri ogrskega akcenta. Vsak ima svojega. Ni pa razumljivo in tudi ne odpustljivo, da se ni naučil pravilno izgovarjati imena gospe Bohove. Vsaj pred oddajo bi jo bil moral pobarati, kako se ime pravilno izgovarja. Seveda ni bilo prvič, da si je z imenom gospe Bohove privoščil tako potegavščino. S tem je go- spod profesor Paul Lendvai znova dokazal svojo ignorantnost. Žrtev pa ni bilo le ime gospe Bohove. Vse bolj se je med diskusijo začela razgaljati koalicija Lendvai - Fräss-Ehrfeld - Karner. Vse bolj je šlo v obtožbo slovenske politike in Slovenije, celo težave z republiko Hrvaško so popolnoma po nepotrebnem vlačili v razpravo. So tu prijateljice Avstrija, Ogrska, Hrvaška na eni, na drugi strani pa obtoženke Slovenija, Slovaška, Češka? Seveda ni manjkalo uvodoma „pohvalnih“ stereotipov (Slovenci so pridni, majhni pa še in še). Nato se je zapletlo. Univ. prof. Stefan Karner je postavil v svet trditev, da koroški Slovenci nočejo pravic, katere zahtevajo njihovi politični zastopniki. Take trditve je treba utemeljiti, dokazati, to zahteva že človeška, ne le akademska omika. Gospod Karner je včasih nastopal kakor kak politkomisar. Kot akademski učitelj je zavezan resnici, ne naročilom političnih patronov; resnica pa je, da Avstrija 47 let po podpisu ADR člena 7 še ni uresničila. Kot zgodovinar dobro ve za vse izjave in trditve pa sklicevanja avstrijskih politikov, da so dobili ADR in s tem spet suverenost. Zakaj je o tem tako vestno molčal? Slovenska stran je bila argumen-tativno šibka in slaba. Na žalost se to že dalj časa ponavlja. Morali bi bili nastopiti ljudje, ki poznajo zgodovino, se ne ustrašijo resnice, ker se je ne bojijo, in ki znajo v neoporečni nemščini (če se že mora govoriti po nemško) povedati stališče pa zavrniti neresnice in po na pol resnice. Če kdo misli, da mu je treba nastopiti in govoriti, naj se zaveda odgovornosti in se temeljito pripravi. Časnikarka dunajskega profila Christa Zöchling je bila zelo dobro pripravljena, povedala je tehtne prispevke, a ostala je precej sama. Profesor Karner je na koncu povedal dve kitici znane koroške narodne „Čej so tiste stezdice", najprej po slovensko, potem v nemškem prevodu. Misel in namera sta bili v redu. Le, prej se je nasulo grmovja na stezdice toliko, da ni bilo več videti prave smeri. Pač pa je bilo občutiti vse polno imperialne igno-rantnosti. AMERIŠKI SLOVENCI BODO OgllLI TUDI VLADO ZDA Napisi: Ameriškvet podpira NSKS in ZSO Krovna organizacija Slovencev v Ameriki podpira prizadevanja Narodnega sveta 'M Zveze slovenskih organizacij v zvezi s krajevnimi napisi. Olovenski ameriški svet OfSlovenian American Council), ki je krovna organizacija Slovencev v ZDA, vestno zasleduje politično, kulturno in gospodarsko dogajanje v matični državi Sloveniji in v zamejstvu. Lani je Slovenski ameriški svet sprejel tudi predsednika Narodnega sveta, ki mu je odprl vrata do različnih vladnih ustanov. Ameriški Slovenci po tem obisku še bolj budno spremljalo narodnostno politiko v Avstriji in so zavzeli stališče tudi o aktualni razpravi dvoje- zičnih krajevnih napisov in 5 posebno spomenico o položaju informirali tudi Državno tajništvo vlade ZDA. V pismu, ki je naslovljen0 na Narodni svet in Zvezo sl° venskih organiziacij, poudarjata predsednik dr. Mate Ro®5 mann in tajnica Maruša P° gačnik, da se amerisj Slovenci veselijo uspeha 00 vetnika dr. Rudija Vouka Pr®° ustavnim sodiščem. NadalJ pišeta: „S skrbjo spremljaj napade deželnega glavaf Jörga Haiderja na to odločite ustavnega sodišča in na zaO Spomenik na Svinski planini pomazan tavanje slovenskih narodnih pravic- Slovenski ameriški svet Pozdravlja in odločno podpira napore Narodnega sveta in Zveze slovenskih organizacij. Zavedamo se’ da je pri obrambi narodnih pravic kjerkoli za uspeh potreben nastop vseh Slovencev doma v Sloveniji in nas v izseljeništvu. S posebno spomenico Državne-mu tajništvu bomo vlado Združeni^ držav Amerike opozorili na kršenje slovenskih narodnih pravic, zajamčenih v avstrijski državni Pogodbi. Predsednik Narodnega sveta Bernard Sadovnik je podporo Ameriškega sveta zelo pozdravil, sai na eni strani krepi samozavest narodne skupnosti in na drugi tudi v Združenih državah, ki so sopod-P'snica državne pogodbe, pomaga v javnosti in v vladnih krogih ust-varjati pravilno sliko o izpolnitvi državne pogodbe. Sadovnik: „Mola Potovanje lani v ZDA je bilo namenjeno prav temu, da izboljšamo našo povezavo do ameriških Slo-vencev in z njihovo pomočjo tudi tudi vladnih krogov in do vlade sa-me“- Silvo Kumer Predsednik Narodnega sveta Bernard Sadovnik je bi! lani na obisku v ZDA, kjer je obiskal številne ustanove, ki so zdaj seveda podrobneje seznanjene z narodnostno politiko na Koroškem. ORF Lindner podprla Vospernikovo pobudo rjredstavnik priznanih I narodnih skupnosti v Svetu publike ORF dr. Reginald Vospernik je interveniral, da naj bi se pri imenih in topografskih označbah v slovanskih jezikih upošteval pravilen način pisave - in dosegel konkreten napredek. Generalna direktorica ORF dr. Monika Lindner je na Vospernikovo pobudo sorazmerno hitro reagirala. Vsem vodjem pristojnih oddelkov je pisno sporočila: In der Sitzung des Publikumsrats am 11. 3. 2002 hat der Minderheitenvertreter Dr. Vospernik angeregt, bei Namen und topografischen Bezeichnungen die diakritischen Zeichen der slawischen Sprachen zu verwenden (also Škoda und nicht Skoda). Ich bitte, dieser Anregung nach Möglichkeit zu entsprechen, soweit die Texstsyste-me das erlauben. Doslej neznani storilci so oskrunili paf tizanski spomenik pri Karlutu. S črnim lakom so oblili spomenik dvema žrtvama nacističnega nasilja in premazali napis! Spomenik, ki ga je pri Karlutu postavila Zveza koroških partizanov in prijateljev antifašizma (ZKP), je eden izmed štirih na območju Svin- ške planine. Kdaj se je zlocl zgodil, ni znano, ker sporne^ stoji na osamljenem mestu 0 planini. Žandarmerija v oktal Velikovec je o poškodbi izv dela šele od novinarja in 10 zdaj posredovala zadev deželni komandaturi. Partizanski spomenik na Svinški pianini so neznani sfPjiljjt oskrunili s črnim lakom. Foto: Franc WakoW11 Negativni, a tudi pozitivni premiki lovenci v Italiji so v zad-^^njih treh tednih dočakali , nekaj premikov, ki jih lah-. 0 istočasno tolmačimo pozitivno 'n negativno. Pozitivno je dejstvo, a Se je dokončno izoblikoval t.i. ■■Paritetni odbor“, ki ga predvideva eoruarja lani izglasovan zaščitni akon za slovensko manjšino. Po ern zakonu ima ta odbor v bistvu nalogo izvajati oz. nadzorovati iz-aJanje zaščitnega zakona. Do °končnega oblikovanja je prišlo n krePko zamudo, saj bi bil moral astati že nekaj mesecev po stopu 2akona v veljavo: s svoje ane so svojčas že imenovali or slovenskih izvoljenih pred-svnikov ter deželni zbor in 6zelna vlada Furlanije-Julijske juj.ine, pred tremi tedni pa je v°je predstavnike imenovala tu-1 lta|ijanska državna vlada. Obeti nlsk ker je v paritetnem 0 k°ru več takih osebnosti, ki so kuti nasprotniki Slovencev in nj|hovih pravic. 1 Uc|bor bo moral skrbeti za izva-nJe zakona, ki pa se v bistvu ne izvaja. Tako smo npr. priče zavlačevanju pri ustanovitvi samostojne slovenske sekcije pri tržaškem glasbenem konservatoriju, do katere bi moralo priti že tri mesece po vstopu zakona v veljavo. Minilo je več kot leto dni in o sekciji ni ne duha ne sluha. Edina točka zaščitnega zakona, ki se je kolikor toliko uresničila, je bilo uradno priznanje do tedaj zasebnega dvojezičnega šolskega centra (vrtca in osnovne šole) v Špetru v Beneški Sloveniji. Prav pred kratkim pa je slovensko javnost v Italiji šokirala novica, da je osebje špetrskega šolskega centra že nekaj mesecev brez plač zaradi nerazumljivih zapletov in napak na italijanskem šolskem ministrstvu. Takih večjih ali manjših zapletov pa je več, od zamud pri podeljevanju denarnih prispevkov slovenskim društvom in ustanovam pa do nasprotovanja vračanju poitalijančenih imen v izvirno slovensko obliko ter do negativnega odnosa krajevnih oblasti. PISMO S PRIMORSKEGA Pri vsem tem je ena izmed (doslej) svetlih točk vprašanje dvojezičnih osebnih izkaznic. Preteklo sredo, 22. maja, je Deželno upravno sodišče Furlanije-Julijske krajine razpravljalo o odloku italijanskega notranjega ministrst- va, ki je hotelo v štiri dvojezične občine v okolici Trsta uvesti možnost izdajanja samo enojezičnih oz. italijanskih izkaznic, potem ko so bile od povojnih let naprej tam v veljavi le dvojezične, itaiijansko-slovenske izkaznice. Proti temu se je pritožila stranka Slovenska skupnost (stranka Slovencev v Italiji), ki je na prvi obravnavi upravnega sodišča 20. februarja letos dosegla zamrznitev spornega odloka. Slovencem je dal prav tudi Državni svet, ki je v Italiji višji organ, pristojen za upravne spore. Slovenci v Italiji tako lahko z večjim optimizmom gledamo na razvoj dogodkov. Prav primer osebnih izkaznic pa je dokaz, da smo Slovenci v Italiji prisiljeni iskati svoje pravice v bistvu le po pravni poti. Politika, ki bi morala v prvi vrsti skrbeti za pravično ureditev manjšinskega vprašanja in za spoštovanje zakonov, je namreč odpovedala, zato so manjšini ostala na razpolago le sodišča. Spomini Moja nepozabna srečanja z dr. Joškom Tischlerjem Drago Štoka, predsednik Slovenske skupnosti (SSk) in dolgoletni predstavnik Slovencev v Italiji v tržaškem deželnem parlamentu, je bil - poleg Bernarda Sadovnika in Janka Zerzerja - slavnostni govornik na spominski svečanosti ob 100-letnici rojstva Joška Tischler-ja. Njegov govor objavljamo v celoti. r. Joška Tischlerja sem v 1 svojem življenju večkrat srečal in vsakokrat me je srečanje z njim obogatilo. Morda je bila umirjenost ter preudarnost v besedi in kretnji tisto, kar me je najbolj privlačilo v njem. Morda možatost v nastopu, gotovost ideje, ki jo je zagovarjal. Morda je bila slutnja v meni, da je njegova vera v slovenstvo, v krščanske vrednote, v demokratično prepričanje nekaj tako trdnega in neomajnega, nekaj tako jasnega in samo po sebi umevnega, kar me je končno ne samo privlačilo, ampak tudi vedno osvojilo pri dr. Tischlerju. Prvič sem dr. Tischlerja srečal na Repentabru, v slovenskem kraju na Krasu pri Trstu. Pred slovito romarsko cerkvijo je bilo v dopoldanskih urah, takoj po maši, srečanje slovenskih izobražencev s Koroškega, Goriškega in Tržaškega. V popoldanskih urah je bil na vrsti slovenski tabor pred cerkvijo, prej pa je prof. Jože Peterlin sklical posvet zamejskih ustvarjalcev, da bi se o aktualnih problemih pogovorili, programirali srečanja za prihodnost, predvsem pa, da bi se medsebojno bolje spoznali in utrdili prijateljske vezi: Slovenci iz Celovca, Gorice in Trsta. xz danes mi zveni wv ušesih značilnost v zvenu besed in stavkov dr. Joška Tischlerja. Kot da bi bilo včeraj se spomnim, mislim, daje bilo to okoli leta 1950, da so pod košato lipo pred repentaborsko cerkvijo ob široki mizi sedeli Ljubka Šorli, pesnica Zora Piščanc, obe iz Gorice, potem Stanko Janežič, prof. Maks Šah in Vinko Beličič ter prof. Jože Peterlin s Tržaškega. Našo slovensko koroško deželo pa so zastopali pesnica Milka Hartman, prof. Vinko Zwitter, morda še kdo, ki se ga sedaj ne spomnim -ter seveda on, čigar stoletnico rojstva danes praznujemo: dr. Joško Tischler. Bil sem kot odraščajoči dijak blizu omizja, h kateremu me je povabil Jože Peterlin, in moje radovedno oko je drselo od enega obraza do drugega. Nisem seveda črhnil besedice, a v meni so bila ušesa tako napeta, da sem res ujel vsako njihovo besedo, vsak njihov naglas, vsak njihov stavek. Srečanje kulturno umetniškega omizja sta zaključila s primernimi nagovori Jože Peterlin in Joško Tischler. Še danes mi zveni v ušesih melodičen Peterlinov glas in značilnost v zvenu besed in stavkov dr. Joška Tisch- TTischlerjev glas je I s svojo prodir-nostjo in jasnimi idejami, s svojim optimizmom in vero v prihodnost osvojil naša srca. lerja. Pri tem omizju sem še kot zelo mlad dijak videl morda še nekaj več kot to, kar so v resnici bili: videl sem jih kot nekake preroke naših skupnosti onkraj meja, ob Jadranskem morju, ob dolinah in tratah Soške doline, ob Gosposvetskem polju na Koroškem. % »življenju so se potem mo- \ / je poti mnogokrat srečale V s potmi, ki jih je pešačil Joško Tischler. Kot že nekoliko zrelejši študent sem ga ponovno srečal v Celovcu, na sedežu Mohorjeve. Bilo je to leta 1959 ali celo morda 1960, ko smo študentje iz Trsta pod vodstvom Jožeta Peterlina bili v gosteh pri ^r. Joško Tischler L/je bil velik koroški Slovenec, ki ga mora danes spoštovati vsak Slovenec, kjerkoli živi, od Podjune do zelene Krke na jugu, od Prekmurja do Trsta. koroških študentih in prijateljih. Gostovali smo z dramatično igro Branka Rozmana: Roka izza stene in z veseloigro Neopravičena ura. ■k ■ a Koroškem smo preži- |\ I veli dva nepozabna dne- I M va. Joško Tischler je naše gostovanje intenzivno spremljal in bil prvi večer, ko je bilo na sporedu prijateljsko srečanje na sedežu Mohorjeve, ves čas z nami, nas pohvalil, nas bodril, nam vlival upanja in vero v jutrišnji dan. Od kolegov-študen-tov, ki so to naše srečanje organizirali, pa mi misel gre predvsem na dva, s katerima sem prijateljeval vseskozi do današnjih dni: Erik Prunč in Karel Smolle. Bilo je lepo in plemenito naše prijateljstvo, saj je utrjevalo ne samo naše poznanstvo, ampak je istočasno dajalo tudi dušika našim skupnim idealom, to je slovenstvu, trdnosti načelom demokracije in vrednotam pristnih krščanskih izročil. Končno mi moj spomin na dr. Joška Tischlerja sili še na tretje srečanje z njim, tudi tokrat v prostorih Mohorjeve družbe v Celovcu. Bilo je to že mnogo pozneje, mislim da v sedemdesetih letih, ko se je Tischler zopet vrnil, na željo mladih, h krmilu Narodnega sveta koroških Slovencev. Tokrat sem bil na Koroškem v svojstvu poslanca dežele Furlanije-Julij-ske krajine in smo kot vodstvo Slovenske skupnosti bili gostje Narodnega sveta. Sprejelo nas je celotno vodstvo osrednje koroške politične organizacije s TisclW" jem na čelu, ob njem pa so bili se Reginald Vospernik, Matevž Grilc, Karel Smolle, Valentin InZ' ko, Nužej Tolmajer, Janko Ku* 1; mesch, Franc Wedenig in drug1 sorojaki, s katerimi smo se teme1' jito in globoko pomenili o probie-mih, ki so takrat prizadevali nas® narodne skupnosti na Koroške®1 in v deželi Furlaniji-Julijski kraji®1; In spet je Tischlerjev glas, s svO' jo prodirnostjo in jasnimi ideja®11’ s svojim optimizmom in vero prihodnost osvojil naša srca. Tu® za to se moram zahvaliti dr. J°s' ku Tischlerju, človeku z neomal' nim značajem in vedrim srcem, ^ nam je znal vedno dajati to, k® smo si tisti trenutek želeli, ki r znal predvsem biti vselej glas®1 in zagovornik vsega, kar je b'1 lepo, pošteno, pristno, kar je te' meljilo na večnih vrednotah, ki5 nam bile dane že v zibelko. I® * neminljive vrednote, to je naro®1 krščanstvo, socialni napredek; želja po mirnem sožitju s soS® dom, naj bodo vedno v naših sf cih - tako kakor si je želel ° . Joško Tischler, ne samo velik koroški Slovenec, ki ga mor danes spoštovati vs® Slovenec, kjerkoli živi, od P°d, june do zelene Krke na jugu, Prekmurja do Trsta, povs®“ tam, kjer živi slovenski duh in b'l srce za naš jezik, krščans“ vrednote in za slovenski narod- dr. Drago Štok* Iz naših občin Pliberški občinski svet je na svoji minuli občinski seji dolgo razpravljal o investicijah za smučišče n3 Peci in o vodnjaku na podjunskem polju in je le z velikimi zadržki privolil. Foto: Kumer Umetni sneg na Peci bo verjetno zelo podražil vodo Zelo verjetno je, da se bo zaradi smučišča na Peci podražila pitna voda v občinah Pliberk in Bistrica. Govori se o več ko 60 evrih na gospodinjstvo. Na minuli občinski seji v Pliber-U’ Preteklo sredo, je občinski Vetv sklapal o investicijah za /nučišče na Peci in o vodnjaku a Podjunskem polju (pri Strpni asi)- Ker želijo od letos naprej Stičišče na Peci umetno zas-ezevati, zahteva dežela Koroš-a na Podjunskem polju nov vod-ki naj bi na eni strani služil °t rezerva, če bi na Peci ones-azili vrelce, na drugi strani pa 61 deželna vlada koristiti polovi-0 vode zase in jo priključiti na 0roško deželno vodno mrežo. 9hteva deželne vlade je zelo ®na: brez vodnjaka ne bo dolnja za umetni sneg! g, °volj vode. Občini Pliberk in 'strica pravzaprav zase ne po-. obujeta novega vodnjaka, ker a,a dovolj vode, kjub temu mo-a iz svojih proračunov kriti del s,roskov lahko Pliberčani in Bistričani koristijo polovico pitne vode iz novega vodnjaka, sta občinska sveta privolila v investicije. Sporna je namreč slej ko prej pogodba med občinama in deželno vlado, saj še niso rešili obratovalnih stroškov novega vodnjaka. Če bi jih namreč morali kriti občini Pliberk in Bistrica, bi lahko to podražilo ceno za vodo za 32 centov (4,40 ATS), kar bi za povprečno pliberško in bistriško gospodinjstvo pomenilo letno stroške v višini 60 evrov (nad 800 šilingov) več. Na občinski seji v Pliberku se je s tem v zvezi vnela vroča raz- prava, v kateri je EL zahtevala, naj župan predloži osnutek pogodbe med deželno vlado in občinama, in šele potem je želela sklepati o investicijah. Šele ko je po prekinitvi seje župan Raimund Grilc izrecno zagotovil, da bo občinski svet na posebni seji sklepal o pogodbi, so vse štiri frakcije (ÖVP 9, SPÖ 7, EL 5, FPÖ 2) privolile v investicije v višini 5,1 mio. ATS ali 370.000 evrov za vodnjak in Peco. EL pa je zahtevala razpis v protokou, da se s tem v zvezi ne sme podražiti pristojbina za vodo. Te garancije pa očitno zaenkrat ne more dati nihče. Silvo Kumer stal za novi vodnjak, ki bo v celoti 31 mio. ATS ali 2,25 evrov, investicije za smu-Prh6 na Peci Pa še več. Občini 'berk in Bistrica morata v celoti ^ lsPevati vsaka po 5,1 mio. ATS 370.000 evrov. Ta denar bosta 0jali vzeti iz rednih dotacij u Ze'ne vlade, ki bi jih sicer lahko j^bili za druge občinske pro- ir- mio K' 'i iK j-,d ,d i6 (8 VaŠki kot so to npr. ceste ali p Projekti. °drežitev. To je bilo sprva v eb občinah zelo sporno, ker pa Vas Blato dobi obvoznico Pliberški občinski svet in iniciativi so sklenili obširno stališče do visokohitrostne železnice. Od leta 1992 naprej občina Pliberk ter ljudski iniciativi Blato in Vidra vas sodelujejo s HL AG. Skušajo najti skupno rešitev, kar je po večini tudi že uspelo. Trasa železnice bo vodila skorajda maksimalno oddaljeno od naselij. Brege, Dob, Vidra vas, Nonča vas, Blato in Re-plje pa so zaščiteni in skorajda ne bo bodo videli železnice, HL AG zagotavlja, da vaščani že- lezncei v bistvu ne bodo videli in ne slišali. Kljub temu je odbor za prostorsko urejanje, ki mu predseduje Štefan Domej, skupno z ljudskimi iniciativami sprejel še dodaten katalog zahtev, kot npr. višje število prehodov in podvozov. Domej pa je z velikim zadovoljstvom tudi ugotovil, da dobi vas Blato obvoznico, ki jo bodo naredili vzdolž železnice. V na občinski seji v Pliberku . Čas zelo pritiska in zaenkrat nimamo veliko možnosti, če želimo ohraniti smučišče na Peci. Upam pa, da bomo potem le našli kompromis z deželo. ŽUPAN RAIMUND GRILC - ÖVP Sem za investicijo za Peco le, če se v naslednjih desetih letih ne poviša pristojbina za vodo. DIPL. INŽ. ŠTEFAN DOMEJ - EL Na noben način se ne sme podražiti pitna voda. Dežela mora prevzeti obratovalne stroške vodnjaka in nam dati 15 % svojega dobička. MESTNI SVETNIK JURIJ MANDL - EL Pliberčani sedimo na velikih vodnih rezervah. To je tako, kot da bi imeli v Kuvajtu najvišjo ceno za nafto na svetu. PODŽ. STEFAN VISOTSCHNIG- SPÖ Povišanja cene za vodo ne moremo izključiti. Treba je, da vsak mandatar potem tako povišanje razloži občanom tudi z argumenti, ki so proti temu. MICHAEL JERNEJ - ÖVP Umetni sneg za dražjo pitno vodo? rpd velikim pritiskom ! deželne vlade je občinski svet v Pliberku sklenil investicije za Peco in novi vodnjak, ki ga pravzaprav v resnici sploh ne potrebuje. Nihče od občinskih odbornikov ni želel biti tisti, ki bi preprečil smučišče na Peci. Novi investitorji na Peci, ki jih doslej nihče ne pozna (in je vprašanje ali sploh obstajajo?), so lahko zadovoljni. Tudi deželna vlada je lahko zadovoljna, saj ima zdaj pravice do polovice podjunskega vrelca. In kaj pravita občini Pliberk in Bistrica? Odpovedati se morata precejšnjemu denarju, ki bi ga nujno potrebovali za druge projekte. Umetni sneg na Peci pa bi se lahko pojavi! tudi v posameznih gospodinjstvih - toda le na višjem računu za pitno vodo, ki bi se lahko za povprečno gospodijnstvo povišat letno za več ko 60 evrov. Če občini Pliberk in Bistrica tega ne bosta preprečili, pa je glavna volilna tema za 2003 znana že zdaj. s//vo Kumer petek, 24^X13132002 PISMO BRALCA Pogovorni jezik pri lovu je bila slovenščina Spoštovani! Znano a nepoznano, čeprav zelo pomembno dejstvo je, da je bil uradni jezik pri lovu na dunajskem dvoru slovenščina. Ta tradicija izvira še iz karantanskih časov. S to lovsko licenco so se Habsburžani petelinili. Veliki mojster lova je bil v starih časih čislan kot minister. Naj po tem, upam, ne predolgem uvodu, preidem k stvari. Zanima me, če bi si morda lahko pomagali z nasvetom ali drugače, da bi to stvar raziskali. Mogoče bi se tega lotil kak študent, ki bi iz te teme naredil diplomsko nalogo, mogoče bi se iz tega dal napraviti čudovit esej. Moj interes je tudi v tem, da te stvari objavim v Rusiji. Sam pa bi se lotil prevoda domnevnih dokumentov (mogoče so ohranjeni lovski dnevniki, lovski glosarij, pravila) v ruščino in izdal v obliki knjige. V Rusiji je za to temo kar precejšen interes. Just Rugel, predsednik Društva dr. Franceta Prešerna za promocijo Stikov med Slovenijo in Rusijo, POB 17, 123104 Moskva, Rusija r Termini 1 DIVJEGA LOVCA k V VOGRČAH a PETEK, 14. junija - premiera SOBOTA, 15. junija NEDELJA, 16. junija PETEK, 21. junija NEDELJA, 23. junija PONEDELJEK, 24. junija -vsakič ob 21. uri. Rezervacija vstopnic: 04235-33 93 (g. Kontschitsch), na vseh podjunskih Posojilnicah in na KKZ (0463/516243) Libuški učenci so izdali tudi brošuro, ki so jo ponosno predstavili na slavnosti pred galerijo Falke. Foto: Kumer Libuški šolarji so spoznali domače umetnike i i t ! S i s \ t V tem šolskem letu so učenke in učenci na ljudski šoli v Libučah v . projektu spoznali domače umetnike in o njih izdali brošuro. F Libuče. S pomočjo Veita Berga, Adolfa Blažeja, Franza Brandla, Renate in Phillipa Falkeja ter Gott-frieda Stčckla so libuški šolarji v tem šolskem letu med poukom spoznali umetnike Wernerja Berga, Milko Hartman, Hermanna Falkeja in Kiki Kogelnik. Veit Berg in drugi so učencem pripovedovali, kako so doživeli umetnike. Tako je nastal zanimiv projekt, ki so ga zaključili pretekli petek v galeriji Falke. Učenci so predstavili umetnike in brošuro, s katero so svojim strašem in obiskovalcem pokazali, kako resno so se tematike lotili in zelo podrobno spoznali umetniški svet štirih domačinov. V očeh župana Grilca je bil to spet krepak znak za obstoj šole. Silvo Kumer Libuška šola je predstavila svoj umetniški projekt v tega leta. Voda za Galicijo. V Galiciji so ob navzočnosti deželnega svetnika Schillerja pričeli z gradnjo vodovoda v Železno Kaplo, od koder bodo Galičani iz Jakobovega vrelca dobivali odslej čisto in svežo vodo. Budsi VOJAŠKI GODBI Skupni koncert v Globasnici I Prvič v zgodovini bosta na skupnem koncertu nastopila Orkester slovenske vojske in Militärmusik Kärnten. Do koncerta je prišlo po posredovanju globaškega podžupana Bernarda Sadovnika in bo v soboto, 15. junija, ob 20. uri v Globasnici. Izkupiček koncerta bodo namenili dvema globaš-kima otrokoma, ki sta zbolela na raku. V £ Namesto „poti srečanja“ „10.-Oktober-Weg!“ * V Bekštanju so na pritisk Abwehrkämpferbunda preprečili zgleden čezmejni projekt, ki so ga v občinskem svetu zavrnili. Bekštanj. Na občinski seji °bcine Bekštanj 16. maja se je ^ataknilo prav pri zadnji točki nevnega reda. Vsi ostali sklepi -gdr; sanacija ljudske šole v ekštanju in prvi nastavek za Nadnjo novega vrtca v Ledincah s° bili sprejeti soglasno. Zadnja °cka, posvetovanje in sklep o b6sPoti pod Jepo, t.i. „10,-Okto-er-Weg“, pa je poskrbela za s,r|o razpravo. 13. decembra 2001 je bil ifasno sprejet sklep za ezmejni projekt pešpoti in kolenske poti naše občine v sodelo-anju s Slovenijo, ki so jo med-I H? Ze seznanili s tem projektom je izrazila svojo pripravljenost a ta skupni projekt z imenom 0. Srečanja. Na zadnji seji, 16. ala. pa naj bi razveljavili ta sklep in ga spremenili v dva projekta: Pot srečanja - projekt občine Interreg MIA in 10.-Oktober-Weg - nositelj je KAB Mittagsko-gel. Občinska odbornica EL Erika Wrolich si je za to spremembo in oznako pešpoti 10.-Oktober-Weg lahko razlagala le tako - da KAB ni pripravljen za sodelovanje s Slovenijo in zato trmasto vztraja na tej označbi 10.-Oktober-Weg. Poimenovanje poti v 10.-Okto-ber-Weg je danes v letu 2002 korak nazaj, ki dokazuje, da se iz zgodovine nismo ničesar naučili. Evropa se odpira, meje se odpravljajo, Slovenija bo članica Evropske unije, države, dežele in regije se približujejo. Čas bo, da odpravimo meje tudi v glavah. „Oznaka 10.-Oktober-Weg je su- Erika Wrolih (EL) je v občinskem svetu protestirala proti nelogičnemu postopanju občinskega sveta, ki je ugodil zahtevam KAB. Foto: Fera nek v rano, ki še ni zaceljena."' Odbornica Erika Wrolich je izrazila svoje začudenje nad to oznako tudi prav zaradi tega, ker je pri plebiscitu leta 1920 64,3 % ljudi v volilnem okolišu Loče glasovalo za Jugoslavijo. Prav temu zgodovinskemu dejstvu občinski odborniki nikakor niso mogli verjeti, tako da je moral celo župan sam potrditi to število. Pri sklepanju te točke je le en sam odbornik socialistov izkazal svoj po- gum in glasoval skupno z odbornico EL proti temu projektu (torej 25:2 za 10.-Oktober-Weg). Erika Wrolich je ob tem neevropskem duhu razočarana orisala svoje vizije in občinskim odbornikom razdelila nalepke Kärnten - Koroška in s-tem tudi izrazila upanje, da bi bil problem dvojezičnih krajevnih napisov rešen na zvezni ravni, kajti: „V naših občinah pod takimi pogoji nikakor ni pričakovati zadovoljive rešitve!“ Bistrica nova članica Klimatske aliance Pretekli petek, 17. maja, je tudi cina Bistrica uradno pristopila Klimatski alianci, katere članice l*ud' druge dvojezične občine na primer Železna Kapla, čla • Sn'ca ali Dobrla vas. Kot niča Klimatske aliance so Bi-'cani obvezani, da se trudijo v občini znižati emisije CO2. ci anca, ki je svetovna organiza-Ja’ Pa želi dolgoročno na vsem Iz ozadja občinske politike piše Silvo Kumer svetu znižati pline za polovico. V sosednji občini Globasnica so na-primer v zadnjih letih imeli za 160.000 m3 manj ogljikovega dioksida, kar ustreza 50.000 litrom olja. To pa je uspelo s centralno kurjavo na lesen sekance, s katero ogrevajo občino in druga poslopja. Na^ slavnosti, ki je bila pri Loser-ju v Šmihelu, je župan Janko Pa-jank dejal, da se bo občina trudila uresničevati cilje aliance. Občina bo plačevala tudi redno članarino, ki znaša 2 šilinga na občana - torej letno skupno 6.000 šilingov. Srečanje bivših Sušanov Na Suhi so se preteklo soboto srečali bivš^suški občani, ki so šli po svetu. Župan Gerhard Visot-schnig je pozdravil 350 bivših Sušanov, ki so prišli celo iz Hannovra in Bregenza. Mnogi, kot npr. Florijan Kulmesch, Rosalia Skias, pisatelj Herman Germ pa so si svoj dom ustvarili kar v sosednji občini. Bivšim Sušanom je v pozdrav zapel Oktet Suha, občina pa je svoje bivše občane tudi pogostila in jih povabila že na naslednje srečanje v nekdanjo domovino. g;s.n7,/,e/u je zastopnik Klimatske aliance predat zastopnikom občine Odbornik Lenart Katz je sprejel številne bivše suške občne, kot npr. ric3 uradno trojezično tablo, kot znak članstva. Foto: ORF podjetnico Rosalio Skias in njenega moža Rudolfa. Foto: Katz-Logar Slavi po!okroglo obletnico življenja - Fric Kumer. Minulo sredo, 22. maja, je na Blatu pri Pliberku obhajal 65-letni-co življenja bivši pliberški mestni svetnik Fric Kumer - Črčej. Prizadevnemu občinske- CESTITÄMO mu odborniku in narodnopolitičnemu sotrudniku ob polokrog-lem jubileju od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in lovskega blagorja polna leta. Čestitkam uredništva NT se pridružujeta EL in SJK. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Josefu Drobeschu in Ani Fantič iz Kamna v Podjuni ter Matildi Görtz iz Straše vasi pri Škocjanu in Benu Steinerju iz Pustrice. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljencem na mnoga leta! V Drabunažah je obhajala osebni praznik Janja Ogris. Od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači, ki želijo slavljenki trdnega zdravja in izpolnitev vseh skritih želja. Rojstni dan obhaja te dni Martina Traunik iz Malčap. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Pred kratkim se je v Celovcu rodila Anika Krištof. Staršem Aureliji in Niku od srca čestitamo, novi zemljanki pa želimo vse lepo in dobro na življenjski poti. Čestitkam se pridružujejo sorodniki in dobri prijatelji. Minulo nedeljo, 19. maja, je slavil 30. pomlad Hanzi Karničar, po domače Artačev Hanzi. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem sreče in osebnega zadovoljstva. Prav tako v nedeljo, 19. maja, je praznoval rojstni dan Vili Ošina iz Železne Kaple. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružuje EL. V Kršni vasi je obhajala 7. pomlad Marija Ladinig. Ob tej priložnosti ji vsi domači in drugi sorodniki prisrčno čestitajo in iz vsega srca želijo, da bi bila naprej tako pridna. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Pred nedavnim je praznoval rojstni dan Anton Furtner iz Ladin. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo prijatelji in SPD Kočna. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Stanku Krautu iz Šmihela, Mariji Kumer z Brega pri Dobu, Valentinu Sriencu iz Večne vasi, Ivanki Picej iz Šmihela, Gretki Knelwolf iz Podkraja, Mariji Mütter z Bistrice nad Pliberkom, Mariji Roschman iz Senčnega kraja, Alojzu Krištofu iz Vidre vasi in Angeli Čik iz Libuč. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V ponedeljek, 13. maja, je zagledal luč sveta Damjan-Pe-ter Stern. Mamici Rozviti in očetu Pavlu od srca čestitamo, CeFiESiiriTrit TTlEiDNtAk Slavljenec Hanzi Schaschl s svojo fotografijo Jubilej Közarjevega Hanzija ■ ^rojač po poklicu, je slavljenec Hanzi Schaschl do upoko-jitve vodil lastno čistilnico v Borovljah. V tem času je bil I \tudi aktiven član oz. odbornik Posojilnice Glinje, po spojitvi s Posojilnico Borovlje leta 1982 pa je pri njej nadaljeval odborniško delo. Nekaj časa je bil celo podpredsednik te Posojilnice. Dokler mu je dopuščalo zdravje, je bil slavljenec tudi prizadeven član gledališke skupine SPD Borovlje. Redno je z njo namreč nastopal na raznih odrih - večinoma v smešnih vlogah, saj so mu le-te še posebej ustrezale. Njegov drugi posebni konjiček - poleg igranja - pa je ljubezen do narave in z njo povezano fotografiranje. Leta 1995 je razstavil svoja dela oz. fotografije v prostorih boroveljske Posojilnice in požel občudovanja. Fotografije so namreč prikazovale naravne lepote, ki jih, kakor je Hanzi Schaschl takrat dejal, „mlad človek sploh ne opazi, saj le-ta hiti od enega kraja v drugi kraj in ne najde časa, da bi si pri miru in zbrano ogledal okolje”. Prihodnji ponedeljek, 27. maja, bo v Ždovljah pri Glinjah prelistal 70. list življenjske knjige Hanzi Schaschl, po domače Kozarjev. Slavljencu za ta lepi jubilej od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje, predvsem trdnega zdravja. Čestitkam uredništva NT se pridružuje Slovenski atletski klub, saj je slavljenec velik navijač in pristaš. Franc Sadjak novemu zemljanu pa želimo mnogo sreče, veselja in zadovoljstva na življenjski poti. Čestitkam se pridružujejo prijatelji. V sredo, 22. maja, je na Obirskem obhajal rojstni dan Izidor Oraže. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, sreče_ in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo vsi sorodniki. Prav tako v sredo, 22. maja, je praznoval rojstni dan dr. Zdravko Inzko. Tudi njemu veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje, ki se jim pridružujejo prijatelji in SPD Kočna. Pred kratkim, v ponedeljek, 20. maja, je v Branči vasi obhajala rojstni dan Hani Ogris, čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Prihodnji ponedeljek, 27. maja, bo v Čelovcu praznovala rojstni dan Gabi Frank. Priljubljeni učiteljici in sodelavki NT od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo dobre prijateljice in prijatelji. V Zgornjih Vinarah je slavila osebni praznik Aurelia Krištof-Skant. Prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in zadovoljstva polna leta. V torek, 28. maja, bo praznoval rojstni dan Vinko Kušej z Blata pri Pliberku. Iskreno čestitamo in želimo mnogo poklicne in družinske sreče tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružuje celovški „Klub 26". Rojstni dan je obhajal Edi Oraže. Prizadevnem pevcu in priljubljenemu pevovodji od srca čestitamo in želimo vse najboljše! Prav tako rojstni dan je obhajal Stefan Sienčnik ml. iz Db-brle vasi. Tudi njemu veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. V Sinči vasi je obhajala rojstni dan Marija Ringman. Čestitamo in kličemo na mnoga uspešna in zadovoljstva polna leta. Društvo upokojencev Sele čestita za osebni praznik Nani Kelih iz Sel pri Cerkvi in Frančiški Tratnik iz Trebelj pri Šmarjeti. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Rož - Podjuna - Žila bilčovs v soboto bo SPD „Bilka” slovesno obhajalo 90-letnico Slovensko prosvetno društvo Bilka iz Bilčovsa vabi v soboto, 25. maja, °b 20. uri, v ljudsko šolo na slavnostno prireditev ob društvenem jubileju. p^ravi kulturni užitek čaka v soboto prijatelje SRD Bil-1 ka, saj so odgovorni društ-Va jubileju primerno pripravili Psster in raznolik program Za. slavnostno prireditev. Nasto-Pili bodo mdr. bolj ali manj vsi °učinski zbori (Gemischter Chor kudmannsdorf, Vaščane pojo, MopZ in MePZ SRD Bilka, cerk-J/eni otroški zbor), prikazali bodo kratek film („Pogled nazaj in na-Prei”), ki so ga društveniki prodirali sami, otroška in mla-lnska skupina pa bo na pose-6n način, dopolnjen z diaslika-uprizorila društveno zgodovi-n° z geslom „Potujoče slike". Na Seveda bo tudi MoPZ SPD Bilka nastopi! na slavnostni prireditvi. prireditvi bosta poleg predsedni- Janko Malle, ka SPD Bilka mag. Ruperta Poslušalcem slavnostne prire-Gasserja spregovorila in društvu ditve bodo na voljo tudi razne za jubilej čestitala županja Štefi publikacije, ki so izšle ob društ- Quantschnig ter poslovodja SPZ venem jubileju. Franc Sadjak tskovni sklad Darovali so: Martina Wirnsperger, Inzing/ predarlska 12,00.-; Helena Tschop, Ladine 17,00.-; Joško 'n Jožefa Jenšac, Globasnica 2,00.-; Ivan Rus, Struga 5-00.-; Justina Hribernik, Blato Pn Galiciji 2,00.-; Marija Tra-var, Kapla ob Dravi 10,00.-; dr. ^maž Part, Mače 7,00.-; Mi-del Am rusch, Šentjakob v nožu 4,00.-; mag. Nataša Part, Mače 7,00.-; mag. Šte-an Kramer, Dobrla vas 2,00.-; Anton Zerzer, Sveče 32,00.-; Gretka Božič, Večna vas ~’00.—; Jože Urank starejši, tncelna vas 8,00.-; Magdalena Peterz, Encelna v vas '0,00.-; Frančiška Mičej, Šent-)nd v Podjuni 2,00.-; Jožef Ho-°el’ Pogrče 2,00.-; Pavla Luž-n,k' Galicija J 2,00.-; Terezija ^ulechner, Šentvid v Podjuni ,,00.-; Valentin Rupic, Po-9rče 4,00.-; Franc Urank, En-celna vas 4,00.-; Rozalija Str-manik, Encelna vas 4,00.-; ”°že Ersehen, Lovanke 2,00.-; J°že Pasterk, Kokje 2,00.-; m3.Wutte, Gluhi les 7,00.-; Marija Polzer, Vesele 2,00.-; “arbara Wutte, Podgrad Marija Stern, Rikarja ^as 2,00.-; Matilda Lepuschitz, Pavne pri Rožeku 2,00.-; Prisrčen Bog lonaj! OGLASA Otroški vrtec „Ringa raja” razpisuje za dobo porodniškega dopusta (karenčno zastopstvo) delovno mesto vzgojiteljice. Nastop službe bo 1. septembra 2002. Plača po zakonu občinskih uslužbencih. Pogoji za zaposlitev: - zaključena izobrazba za otroško vzgojiteljico/vzgojitelja - obvezno znanje obeh deželnih jezikov - delovne izkušnje zaželene - pripravljenost za nadaljnje izobraževanje in za timsko delo Prošnji je treba priložiti: - življenjepis - potek dosedanjega izobraževanja - dokazila o dosedanjih delovnih izkušnjah Zainteresirana/i naj prošnjo za zaposlitev pošlje do najkasneje 30. junija 2002 na naslov: Otroški vrtec „Ringa raja” Aichvvaldseestr. 4/1 9581 Ledenitzen/Ledince ZVEZNA GIMNAZIJA IN ZVEZNA REALNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE Dragi starši! Vaš otrok bo septembra 2002 začel hoditi v 1. razred Slovenske gimnazije. Gotovo bi radi vedeli, kaj ga čaka. Zato vas vabimo na informativni sestanek, ki bo v torek, 11. junija 2002, ob 17. uri v šolski avli. Ivanka Waldhauser f TRABESINJE____________ Ivanki Waldhauser v slovo Po hudi večletni bolezni je na materinski dan, 12. majnika 2002, v jutranjih urah umrla Ivanka Waldhauser, rojena Tschaschel, pd. Scatova mama iz Trabesinj; bila je v 70. letu zemeljskega potovanja. Na svet je prišla 9. septembra 1932 pri Pamžu na Ljubelju. Na gorski kmetiji je doživljala mladost, polno odrekanj in naporov. Med drugo svetovno vojsko so nacisti čisto v bližini postavili ka-cet, podružnico Mauthausna. Žrtve nacističnega nasilja so morale kopati skupno s tovariši na južni, na kranjski strani Ljubelja, predor. Vse to se je seveda vkopalo v spomin tistih, ki so dogajanja doživeli. Leta 1960 se je Ivanka poročila z Lojzijem Waldhau-serjem, Scatom v Trabesinjah pri Kotmari vasi. S pridnimi rokami sta kmetijo preuredila. Na novo sta postavila vsa poslopja. Danes gospodari sin Robert. Rajna je bila kmetica po duši in srcu, delavna ko mravlja. Živela je za dom in družino. Pred tremi leti se je je lotila zahrbtna bolezen. Pogreb je bil v torek, 14. majnika, v Kotmari vasi. Župnik Maks Michor se je zahvalil številnim, ki so prišli, da izkažejo rajni zadnjo zemeljsko čast. Poudaril je njen živi krščanski zgled ljubezni do bližnjega. Posebej se je zahvalil hčeri Inge, da je zadnje mesece negovala mamo. V slovo so zapeli domači pevci pesmi „Polje, kdo bo tebe ljubil" in „Gozdič je že zelen”. Naj rajna Ivanka Waldhauser počiva v miru. Možu Lojziju, otrokoma z družinama in vsem sorodnikom velja naše iskreno sožalje. 10 Kultura petek, 24. maja 200g Na slavnosti so učenci pokazali to, kar znajo: mdr. se je predstavil 3. razred z angleškim dialogom. Foto: F. Wakouwg JAVNA DVOJEZIČNA LJUDSKA ŠOLA Pogled na bogatih 10 let Učenci so z učitelji in starši praznovali 10. obletnico javne dvojezične ljud' : ske šole v Celovcu in pogledali nazaj na 10 let plodnega in bogatega delovanja, j SELE______________ 100-letnica KPD Planina KRD Planina v Selah vabi na slavnostno prireditev. Kulturno prosvetno društvo v Selah letos praznuje 100 let društvenega kulturnega delovanja v Selah 1902-2002. Osrednja slovesnost v jubilejnem letu bo naslednjo nedeljo, 2. junija, ob 14.30 v farnem domu v Selah. Spored bodo oblikovali MePZ Sele, otroci ljudskih šol Sele in Sele-Kot, Mladinski zbor Sele, Tamburaški ansambel, Folklorna skupina, Trio Glasbene šole ter ljudski ansambel Ogris-Andrejčič. Selški društveniki vse prisrčno vabijo na slovesnost! CELOVEC/KAMNIK Kulturno sodelovanje Slovenski narodopisni inštitut in Krščanska kulturna zveza sta lani navezala stike z Budnarjevo muzejsko hišo v Kamniku. Tako so pretekli petek, 17. maja, v tej muzejski hiši predstavili razstavo Arhitektura in prostor, ki je bila povzeta po knjigi univ. prof. dr. Petra Fistra Arhitektura Zilje, Roža in Podjune. Kulturni program je oblikovala Vokalna skupina v Črnicah, ki jo vodi Nuži Lampichler. Bud-narjeva hiša je muzej s črno kuhinjo. V njej redno potekajo etnografski dogodki, pripravljajo različne delavnice, recitale, glasbene večer in razstave za otroke in odrasle. Budnarjeva hiša je obnovljena spomeniško zaščitena muzejska hiša. Spodnji del stavbe je iz kamna, zgornji je pozidan oz. lesen. Orna kuhinja se ni spreminjala in jo lahko vidite v svoji prvotni sliki. Upraviteljica Budnarjeve hiše, v vasici Pajovče nad Kamnikom, Iva Šubelj Kramar se veseli čezmejnega sodelovanja s koroškima ustanovama. Sodelovanje se bo še nadaljevalo: v Kamniku bodo predstavili serijo Tako smo živeli, folklorno skupino iz Globasnice bodo vključili v program Dneva narodnih noš, konec leta pa bodo predstavili še zgoščenko Eno pesem hočmo peti - Kolednice koroških Slovencev. ^"■elovadnico na Žrelski cesti so napolnili starši, učenci, I učitelji in prijatelji javne dvojezične ljudske šole, ki to leto praznuje deseti rojstni dan. Stene telovadnice so bile okrašene z rožami, na panojih so si obiskovalci lahko ogledali slike in tako dobili vpogled v delovanje šole. Na platnu so najprej zavrteli film, ki ga je za desetletnico posnel Andrej Mohar. Nato pa se je pričel spored, otroci (4. razred), ki so sedeli med občinstvom, so vse povabili na praznovanje šole. Na začetku je zapel šolski zbor, nato pa je spregovorila ravnateljica šole Brigita Plambrusch. Pozdravila je številne goste in na kratko predstavila šolo in njen uspeh, ki temelji na angažiranem delu učiteljskega tima, dobrem sodelovanju staršev, učenk in učencev in šolskih oblasti. Spomnila se je, kako sta z učiteljico Sabino Nachbar-Sandrieser pred desetimi začeli učiti v dveh razredih, po dveh letih je šola dobila status polno organizirane ljudske šole s štirimi razredi. Ravnateljica je naštela številne projekte, med katerimi je poudarila projektno delo Ara-bello s partnersko šolo v Piranu, jezikovni praznik 2001, trijezični koledar ali pa priprave na projekt Comenius. Šola je tudi tesno povezana z dvojezičnim varstvom ABCČ. Spored ob prazniku šole je bil raznolik. Plesna skupina je zaplesala sodoben ples, 3. razred se je predstavil z angleškim dialogom, na violini in klavirju sta se izkazali Mirjam Wernig in Anja Maurer, pa tudi partnerska šola iz Lucije pri Piranu je prišla pozdravit svoje prijatelje, predstavili so se s pesmimi in skladbicami. Prava posebnost slavnosti pa je bil nastop 2. razreda. Piranska partnerska šola je namreč za pravljično knjigo o me-tuljčici Arabelli na mednarodnem tekmovanju otroških knjig v Italiji prejela prvo nagrado. Ravnateljica Brigita Hambrusch je besedilo prevedla tudi v nemščino in jo dramaturško predelala, Alenka Flain je pripravila koreografijo, Lenčka Küpper je napisala pesmice, Mario Vavti pa jih je uglasbil. Prvič so jo koroški javnosti predstavili prav ob 10. jubileju šole. Za prisrčen muzikal so otroci prejeli bučen aplavz. Janko Messner je za proslavo napisal prigodnico Naših deset let, ki jo je recitirala njegova vnukinja Javna dvojezična ljudska šola 24 nudi dvo- in večjezično izobrazbo, učenje je igrivo, samostojno, projektno, individualno, ustvarjalno ter podprto z računalnikom. Šola ponuja posebno podporo otrokom s pomanjkljivim znanjem jezika, telovadbo po konceptu moto-pedagogike, medčloveško in kulturno odprtost, poletne in zimske športne tedne ter evropska šolska partnerstva. Dana Rausch. Na slovesnosti s° | spregovorili celovški občinski oč ( bornik Schupp, Marjan Sturm, To- r maž Ogris in prvi predsednik združenja staršev Toni SchellaT : der ter trenutna predsednica GiD' Nadrag. i Za 10. obletnico šole so f $ učenci in učitelji pripravljali ^ ) vse šolsko leto. Na začetku šol’ t skega leta so predstavili Znak za ^ šolo, ki so ga izdelali učenci z ^ grafikom. Novembra so v prosto- c rih Zveze bank predstavili Trije- j. žični koledar, ki so ga učenci obl'- (, kovali z umetnikom France^1 Wiegeletom, oktobra so obiska11 s partnersko šolo v Piranu in pred’ j, stavili knjigo in muzikal o metulj- 1 čici Arabelli, 10. decembra je šola h prejela odlikovanje EuroptimU5 ii 2001, ki ga podeljuje Evropsk” g združenje učiteljev in vzgojitelji s za ponovne projekte, ki si priza’ v devajo za medsebojno medna-rodno sožitje, 19. aprila pa so i n 10. rojstnem dnevu priredili Akcl s ski dan - otroci so sami prazb0- E vali desetletnico s torto, z bob ir nanjem in žongliranjem, delali i s z glino in se preprosto veselil'' v Ob 10. obletnici šole sta Javi s dvojezična ljudska šola in varstv8 ABCČ izdala brošuro Plus ^ izobrazbo, v kateri najdete poda1, P ke mdr. o začetkih, kako so 5 n starši prizadevali za ustanovit® javne dvojezične ljudske šole Q Celovcu, o dejavnostih učene® v in njihovih projektih. 9 Petek, ?ljiaja 2002 Kultura 11 Mohorjeva založba je pred kratkim izdala tri privlačne knjige za otroke in mladince. P*^retekli teden se je v celovško P'knjigarno Mohorjeve pri-1 „ peljala znana avtorica °'roških knjig in tudi knjig za mla-'nce in odrasle Desa Muck. V 'oveniji je zelo priljubljena avtori-?a ln tudi moderatorka na televiziji. Mohorjeva založba je že izdala njeno knjigo iz serije Blazno resno ° - v nemškem prevodu. Letos pa is avtorica za celovško Mohorjevo opisala otroško knjigo Kakšne arve je svet z ilustracijami Bran-® Schwarz. V knjigarni so se otroci Mohorjeve ljudske šole in Javne dvojezične ljudske šole v elovcu zbrali okoli Dese Muck, ki i'H"1 je brala iz svoje knjige o dveh sr kllj; Po branju pa je sledil še Prosčen pogovor, v katerem je vtorica otrokom priznala, da ne ^kolesariti ter predstavila svojo kratko o knjigi: Peter in Rozi z a dva majhna krta, ki živita pod emljo in neprestano nekaj jesta, ni morajo namreč vsake tri ure obiti kaj v usta, sicer umrejo od kote. Najraje imata seveda ®zevnike. Nekega dne se spom-a’ da bi lahko malo pogledala v cy o: rbija? Beograd? Pa še malo v okolico? Nekolikšno nela-f i godje se že pojavlja ob pred-že avi, da potuješ tja dol na Balkan ol- al povezujemo s temi imeni in s za Drm( Področjem dogodke najbližje 1 | ®tek]osti in sedanjosti, slike Mi-to- di?®viča, ki se brani pred soje- becern- porušene „strateške“ cilje, )li' pred vojnimi grozotami, .ni ksna je ta dežela danes? ;ali st|?.® pd nekdaj je to bila dežela na >d- j aisču narodov, kultur, ver - in to jlj' i2 Ud' ®e danes. V dneh od 9. do )ia ^g^oja smo imeli pevke in pevci ius in Sanega pevskega zbora Gallus ;K0 oaS°P°tniki - v organizaciji tinjske-jeV L doma Sodalitete - priložnost Vn0^avati mesto Beograd, njego-'a- p kolico in Novi Sad. 0b mSg°rtovanje Je nastalo na povabilo dj Sedaj ifl- B6l J Stanka Hočevarja, ki je že drugo leto nadškof v Pri slavnostni večerji nas je pri-ülj v |^° pozdravil v svojem imenu in ob' in p9radu. Ob praznični sveti maši s6 srčno, n) Se .enu farnih sodelavcev. Večerji wo Pet16 Pddružil še poslanec Lojze Z2 Be 6rle’ k' se jo v teh dneh mudil v i. p °9radu, posebnega priznanja ^ trijgL010 dili deležni ob obisku avs-1 j njL koga ambasadorja in predstav-t a slovenske ambasade. 3 v oh ^ed Boograda se mora začeti ce, Ve-. v6likanskem gradbišču naj-9 i® cerkve na Balkanu in tretje Priljub- ljena avtorica Desa Muck je v celovški knjigami Mohorjeve brala o krtih. Foto: Fera svet, kakšne barve je, saj je pod zemljo vse črno. Krti nad zemljo potrebujejo očala, saj na soncu ničesar ne vidijo. Ko sta zaupala svojo željo mami, je ponovno dobila živčni zlom. Odpravita se k okulistu, da jima naredi očala, saj krte sonce lahko ubije: „... Odnesla sta mu vso svojo zalogo deževnikov, črvov in ličink in dobila sta vsak svoja mala očala. Rozi in Peter sta bila neskončno nestrpna, da bi videla, kako je zunaj, izvedeta sta, da kokoši ponoči spijo, zato sta se najprej hotela prepričati, ali je zunaj noč. Napravila sta krtino in previdno pokukata ven. Zunaj je bito kar temno! Pogumno sta napravila nekaj korakov... in se ozrla navzgor. ...” O tem, kar sta krta videla na belem dnevu, in o dogodivščinah Petra in Rozi s kokošjo, kravo, svinjami, konjem, ovcami in mačko in o tem, kakšne barve je svet, preberite sami. Knjigo lahko kupite v Mohorjevi knjigarni, stane pa 14,50 evra. V Mohorjevi založbi sta izšli še dve knjigi avstrijskih avtorjev v slovenskem prevodu. V zbirki No-vohlačniki je izšel že 21. del: SOS z ladje duhov. Štirje mladi detektivi Aksel, Lilo, Dominik in Popi se tokrat nahajajo ob reki Ren in se poigravajo z voki-tokijem. Nenadoma zaslišijo klic na pomoč. Nekdo oddaja SOS! Zagledajo ladjo, s katere mogoče prihaja klic v sili. Takoj se predajo pustolovščini in začnejo poizvedovati o ladji duhov. Serija otroških knjig Christine Nöstlinger o dečku Francu in njegovi prijateljici Gabi je zelo priljubljena. Tokrat je izšla knjiga Fran-ceve dojenčkove zgodbe. Gabina mama pričakuje otroka in Gabi se že zelo veseli sestrice oz. bratca. Franc pa ni tako vesel, saj si je mislil: ko bo dojenček prišel, ga Gabi ne bo več potrebovala, raje se bo igrala z dojenčkom kakor z njim. Tako je moral Franc z Gabi ugibati o imenu, moral je igrati vlogo dojenčka, da se je njegova prijateljica lahko počasi navadila. Kako se zgodba o dojenčku s Francem in Gabi nadaljuje, pa preberite sami. Koncertna in izobraževalna turneja MePZ Gallus Utrinek s potovanja Mešanega pevskega zbora Gallus. največje cerkve v Evropi - to je cerkev svetega Sava, ki jo gradijo že več kot 80 let - s prekinitvami -in jo mislijo dokončati v kakih petih letih. Gradbena dela vodi minister za verstva, dr. Milovanovič, ki je po poklicu arhitekt in nas je prišel pozdravit pod velikansko kupolo nad več kot 90 metrov dolgim osrednjim prostorom. Pravi biser so cerkev svetega Antona - zgrajena po načrtih Jožeta Plečnika, pravoslavni muzej in sprehajalne ulice v centru mesta. Značilno je zelenje - drevesa, parki; značilna je tudi istočasnost starejše in nove arhitekture. Ob vožnji z avtobusom pa smo videli tudi ruševine administrativnih poslopij, zbombardiranih leta 1999. Politični zgodovini je bil posvečen tretji dan - odpeljali smo se v Oplenac. Tu so pokopani srbski kralji, cerkev nad kripto pa krasijo čudoviti mozaiki, ki povzemajo najpomembnejše motive iz vseh srbskih pravoslavnih samostanov. Ko smo bili tam, nismo bili edini, kraj je prava točka šolskih izletov. Oplenac je kraj srbske narodne zgodovine, saj je tam tudi utrdba začetnika dinastije Karadžordžev, ki je vodil upor proti Turkom in končal v zahrbtnem napadu. Nad mestom Novi Sad kraljuje velika utrdba Petrovaradin in gleda na mesto, središče Vojvodine -poln ljudi ob poljedelskem sejmu, zaznamovan z arhitekturo avstro-ogrske monarhije in mnogokultur-nostjo: Sprejel nas je predsednik slovenskega društva Kredarica, g. dipl. inž. Cevc, pozdravil nas je tudi župnik v madžarščini in hrvaščini. Bilo je zanimivo potovanje - zame osebno še prav posebej, saj sem pred 20 leti, ob maturitetnem potovanju, zadnjič hodil po beograjskih ulicah. Za to, da je potovanje uspelo, pa se zahvaljujemo sodelavcem beograjske nadškofije. Zahvalili smo se pravzaprav kar na mestu samem - s pesmijo iz Koroške, pa tudi z (materialnimi in denarnimi) darovi; ti bodo prišli prav tistim, ki jim novejša zgodovina ni bila tako naklonjena in ki se v vladajočih družbenih razmerah velikih nasprotij med (zelo) bogatimi in (zelo) revnimi le težko znajdejo. Pa vendar - novi prihodnosti grejo naproti. Miha Vrbinc PETEK, 24. maja 18.00-18.30 Utrip kulture RADIO/TV, PRIREDITVE T A T E D E N V O R F SOBOTA, 25. maja 19.05-20.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 26. maja 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna misel 18.00 - 18.30 Glasbena PONED., 27. maja 18.00-18.30 Kratki stik TOREK, 28. maja 18.00-18.30 Otroški spored SREDA, 29. maja 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.04. - 22.00 Večerni spored ČETRTEK, 30. maja 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna misel 18.00-18.30 Praznična E)©B[ga Qp)£\KI9 NEDELJA, 26. maja 2002 13.30-14.00 PONEDELJEK, 27. maja 2002 ORF 2, 4.15-3.00______*_ TV SLOVENIJA I 15.55 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Življenje na stičišču jezikov in kultur: interkulturni radijski krožek Pedagoškega inštituta in Koroškega medijskega centra/Kärntner Medienzentrum z učenci partnerskih šol iz Slovenije in s Koroškega • Hitreje, višje, dalje - po večletnem odmoru skupni športni dan Zvezne trgovske akademije in Slovenske gimnazije • Vrhunska gledališka predstava drame „Edward II.” Christopherja Marlowa velovškem mestnem gledališču - Martin Kušej - čarodej slik • Gustav Januš v galeriji Rožek - Po dolgem si je umetnik osvojil nove barvne odtenke • ATUS Borovlje - SAK - Slovenski nogometaši si z zmago lahko zagotovijo naslov prvaka Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at Radio dva tel.: 0463/595353 Dnevni spored od ponedeljka do petka: 6.00-9.00 Dobro jutro 9.00-12.00 Sol in poper 12.07-13.00 Žurnal, nato glasba 3 krat 3 13.00-15.00 Klub Radio dva 15.00-17.17 Lepa ura 17.17-17.30 Žurnal 17.30-18.00 Naša pesem Naša pesem na Radiu dva ... ponedeljek, 27. 5.: Iz naših vasic: O Podjuna, kako si lepa ...; torek, 28. 5.: Iz bogate pevske skrinjice; sreda, 29. 5.: Moška imena v pesmi; četrtek, 30. 5.: Sveto Rešnje telo v pesmi in besedi; petek, 31. 5.: 100-letnica pevskega društva Sele • Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku • Vsako uro ob pol - poročila Radia dva v slovenščini od 6. do 18. ure sobota. 25. mala: 6.00 ■ 7.00 Glasba (zborovska, na- rodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak; 9.00 -12.00 Sobotni mozaik; 12.00 -13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 -13.23 Evropa v enem tednu; 13.23 -14.00 Glasba; 14.00 -15.00 Slovenske popevke; 15.00 -18.00 Farant. nedelja. 26. mala 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 -10.00 Zajtrk s profilom; 10.00 -10.30 Zimzelene melodije; 10.30 -11.00 Svetopisemske zgodbe; 11.00 -12.00 Iz zlate dvorane; 12.00 - 13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 - 15.30 Radio dva v zrcalu; 15.30 - 16.00 Narodnozabavna in zborovska glasba; 16.00 - 18.00 Vikend. Zajtrk s profilom v nedeljo, 26. maja 2002: • gost v studiu: Roberto Dapit, poznavalec Reziji Radio Agora oddaja dnevno od 18. do 6. ure 'eEj3 KI \ Petek, 24. maja ŠENTPETER V ROŽU Mladinske vespere Kraj: ob 19.30 Vabi: Katoliška mladina ŠENTPETER V ROŽU Sklepna prireditev Višje šole za gospodarske poklice in Strokovne gospodarske šole „Raztrgajte plašč ravnodušnosti” (Die Weiße Rose) Cas: ob 20. uri Kraj: na Višji šoli za gospodarske poklice Vabita: Višja šola za gospodarske poklice in Strokovna gospodarska šola zavoda šolskih sester v Šentpetru PLIBERK Vrhunska glasba in dalmatinske kulinarične specialitete Dalmatinski večer Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Gostilna DOM CELOVEC 1,2,3 vse se veseli, alle sind dabei... „noche latina” Igra: Carlos Arriagada Cas: ob 20. uri Kraj: v Moh. ljudski šoli Vabi: Mohorjeva ljudska šola CELOVEC Gledališka predstava „Od kod si kruhek?” Gostuje: teater Unikat iz Ljubljane Cas: ob 8.30 in ob 10. uri Kraj: v občinskem centru v Šentrupertu Sobota, 25. maja TINJE Praznik življenja „Zmigaj se-Beweg di” Čas: ob 16. uri Vabi: Katoliška mladina BILČOVS 90-letnica Slovenskega prosvetnega društva Bilka v Bilčovsu Čas: ob 20. uri Kraj: v ljudski šoli Vabi: Slovensko prosvetno društvo Bilka PLIBERK Vemisaža Karl Vouk - narava/Natur Čas: ob 17. uri Kraj: v bivši pivovarni v Sorgendorfu (Sudhaus) Nedelja, 26. maja ŠENTILJ Šmarnice s petimi litanijami in koncertom Marijinih pesmi Sodelujejo: šentiljski cerkveni pevci in „Vaščane pojo" Kraj: v Marijini cerkvi na Humcu Čas: ob 19. uri Vabijo: Šentiljski cerkveni pevci ČEPIČE Tekma koscev Čas: ob 14. uri Kraj: pri gostišču Juenna Sodelujejo tudi: Mešani pevski zbor iz Pragerske, Moški pevski zbor Franc Leder Lesičjak iz Štebna, domači ansambel in instrumentalna skupina iz Pragerske e Ob slabem vremenu bo prireditev 2. junija 2002! Vabi: Slovensko prosvetno društvo „Edinost" iz Štebna DOBRAČ Ob 9-letnici smrti planinca Marjana Tschertoua 5. spominski pohod na Dobrač Odhod: ob 8. uri iz Blei-berg-Kreutha (Hermsberg/Rute), ob 11.30 sv. maša v slovenski gorski cerkvi na Dobraču Vabijo: Slovensko prosvetno društvo „Dobrač" na Brnci, Slovensko planinsko društvo in SRD „Žila" PLIBERK Koncert „Tam, kjer Peca riše sence” Sodelujejo: Mlada Podjuna, MePZ Podjuna, ansambel Korenika Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Mešani pevski zbor Podjuna Pliberk CELOVEC Tečaj Slovenščina za začetnike Vodi: dr. Andrej Leben Kraj: v Interkulturnem centru Čas: ob 19. uri Vabi: IKUC ŠENTJANŽ Niz predavanj „Deportacija koroških Slovencev” Predava: dr. Avguštin Malle Kraj: v k&k centru Čas: ob 20. uri Vabi: k&k Torek, 28. maja DUNAJ Beseda - film - pogovor 133. Dunajski krožek Gost: Marjan Velik (vodja slovenskega sporeda ORF) Kraj: na Slovenskem znanstvenem inštitutu (Seilerstätte 2,1. okraj) Čas: ob 18. uri Vabi: SZI na Dunaju LEDINCE 1 Nastop učencev oddelka Ledince Čas: ob 18.30 . Kraj: v ljudski šoli | Vabi: društvo „Glasbena šola” a \ RADIŠE [ Koncert Marijinih pesmi ^ Sodelujejo: Tercet Hartman'1' ^ trio trobent slovenske Glasbe- f ne šole, Kvartet v Črnicah, Pa diski fantje Kraj: pri Culehnerjevi kap6" S lici v Zgornjih Rutah k Čas: ob 19. uri 9 Vabita: SPD Radiše in fara k Radiše V ZAHOMEC d Koncert Vokalnega ansambla „Voskresenje" iz St. Peterburga Vodi: Jurij Maruk Kraj: v hiši športa in gasilcev Cas: ob 20. uri Vabi: SRD Žila, SPZ Četrtek, 30. maja ŠENTJAKOB Koncert Vokalnega ansambla „Voskresenje" iz St. Peterburga Vodi: Jurij Maruk Kraj: v farni cerkvi Čas: ob 14.30 Vabijo: SRD Rož, SKD ~>e' pa-Baško jezero DOBRLA VAS Koncert Vokalnega ansambla „Voskresenje' iz St. Peterburga Vodi: Jurij Maruk Kraj: v farni cerkvi PRIREDITVE, OGLASI Slovenski mednarodni teden za družine iz Avstrije, Italije, Madžarske in Slovenije »Tudi jaz bom gledal zvezde...” , Zbujali se bomo s pesmijo in se prepustili prijaznemu Mru ob igri, raziskovanju, poslušanju in šepetanju. Popoldne bomo uživati vodo / toplicah, ob delu z glino in koruznim perjem in... Večere pa bomo preživljali z roko v roki in s pogledom na rimsko cesto, galaksijo, v kateri živimo, kjer je °kr°g 100 milijard zvezd. Čas: od ned., 11. avgusta, do sob., 17. avgusta 2002 *rai: Dom duhovnosti Benedikt v Kančevcih (Prekmurje) odstvo: prof. Sten Vilar, prof. Franci Duh, prof. Jože "akounig, p. Stane Bester, Pavel Zablatnik in Romana ^ovak s timom Kančevci “er|a za bivanje in spored (izključno vstopnina za ko-Par>je): otroci do 6. leta: prosto otroci od 6. do 14. leta: 80 evrov . odrasli: 140 evrov informacije: Pavel Zablatnik (0676-87723400) njave do 31. maja 2002: Referat za družino/Katoliš-a akcija, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec Slovenski mednarodni teden duhovnosti za družine iz Avstrije, Italije, Madžarske in Slovenije „Zlata lestev do nebes” Bog ni daleč od nas in vsakega človeka vodi njegova skrivnostna roka, ki jo začutimo ob posebnih priložnostih - žalostnih ali veselih - roka angela varuha. Starši in otroci se bodo srečavati s temo dneva v tišini, ob meditativnem premišljevanju, na sprehodu in v osebnem pogovoru. Otroke ob tem seveda čaka razgiban spored, popoldne pa počivanje in uživanje vode v Moravskih toplicah. Čas: od ned., 18. avgusta, do sob., 24. avgusta 2002 Kraj: Dom duhovnosti Benedikt v Kančevcih (Prekmurje) Vodstvo: p. Miha Sekolovnik, Pavel Žablatnik in Romana Novak s timom Kančevci Cena za bivanje in spored (izključno vstopnina za kopanje): otroci do 6. leta: prosto otroci od 6. do 14. leta: 80 evrov odrasli: 140 evrov Informacije: Pavel Zablatnik (0676-87723400) Prijave do 31. maja 2002: Referat za družino/Katoliš-ka akcija, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec Čas: ob 19.30 vabijo: K KZ, SPD Srce, Ka-lska prosveta Dobrla vas lOŽJLGROB koncert Vokalnega ansambla „voskresenje” I v5 Peterburga I K dl: Jurij Maruk ai: v romarski cerkvi pri ?0ziem grobu V®®.:ob20. uri n’ v . 'k; KKZ, Katoliška pros-a ^libe k er^ 'n ^u'turn' oZt0aprosve,no |MlhEL Pend0pe?oniČniSprehOd Karl Samonig ^š^ihel OT razstave ?0|ana Kovačiča pozdi ma9- Anton Levstek ^.pr1ie:JožeHlep Ca.Valne besede: Peter Pielick «o (Obrn U. Kraj: v Slovenskem kulturnem centru Korotan (Albert-gasse 48,1080 Dunaj) Glasbeni okvir: Tina Žerdin (harfa), Špela Kržan (flavta) Vabi: Slovenski kulturni center Korotan Petek, 7. junija LJUBLJANA Koncert „Simfonija tisočev” (G. Mahler, Simfonija št. 8 v Es-duru) Izvajalci: Orkester slovenske filharmonije, Simfonični orkester Mariborske filharmonije, Slovenski komorni zbor, Zbor Consortium musicum, Zbor opere SNG Maribor, Zbor Carmina Slovenlca, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija Kraj: v Gallusovi dvorani Čas: ob 19.30 PLIBERK Scienceweek „Življenje, narava, kultura, izobrazba... iz doline pod Peco” Kraj: v Kulturnem domu in na glavni šoli Čas: ob 9. uri . Sobota, 8. junija PLIBERK Osrednja proslava ob 100-letnici rojstva Milke Hartman „Beseda materina, ti tisočletij slavni spev” Sodelujejo: igralci in društva iz Pliberka in okolice Z društvi pripravila: Eva M. Verhnjak-Pikalo Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: MePZ Podjuna Pliberk, MoPZ Kralj Matjaž, MoPZ Foltej Hartman Nedelja, 9. junija SV. HEMA NAD GLOBASNICO „Ad fontes - k izvirom -Quellen suchen” (praznik srečanja v letu poklicanosti; blagoslovitev duhovne poti in meditacijske steze) Čas: ob 10. uri zbiranje v Globasnici (prevoz z avtobusom); ob 11. uri sv. maša pri Sv. Hemi, od 13. do 16. ure skupinska vodstva po poti duhovnosti; ob 16. uri blagoslovitev s krškim škofom; ob 17.30 večernice • Za okrepčilo bo poskrbelo kmečko združenje „Farant" Vabijo: župnija Globasnica, Katoliška akcija, Dušno-pastirski urad ŠMIHEL Koncert duhovne glasbe iz renesanse „In Gottes Händen alles steht zu enden” Nastopa: Ensamble Hortus Musicus Kraj: v farni cerkvi Čas: ob 20. uri Vabi: Katoliško prosvetno društvo Šmihel Torek, 11. junija DUNAJ Predstavitev popolne izdaje enciklopedije Slovenije Kraj: v Avstrijskem državnem arhivu (Nottendorfer Gasse 2,1030 Dunaj) Čas: ob 17. uri Vabi: Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju Sreda, 12. junija CELOVEC Zaključek bralne značke 2001/2002 Kraj: v Mladinskem domu Čas: ob 18. uri Vabita: Slovenska študijska knjižnica in Mladinski dom Sobota 15. junija BEKŠTANJ Jubilejni koncert ob 80-letnici društva Nastopajo: MoPZ Jepa-Baško jezero, Tambu raški ansambel Loče, skupina Akzent, Otroška skupina Jepca, Chor der DG Ledenitzen, igralci SPD Dobrač, Orkester Glasbene šole in Ansambel Drava Kraj: na Starem gradu (Burgarena Finkenstein) Cas: ob 20. uri Vabi: Slovensko kulturno društvo Jepa-Baško jezero i druisty ^NIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: Zastonj arodni svet koroških Slovencev“, ki ga !°vec \/?iredsedriil< Bernard Sadovnik, 9020 Ce-ferna aCtlerstr' 8’ I- riadstropje. Naš tednik larodnji, p°dP°re iz sredstev za pospeševanje ne, Qn n skupnosti. Narodni svet zastopa politič-Slovenc darsl državnih1108*' *er na osnovi mednarodnih in med-n P°9odb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5. 1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 ‘ 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31; e-mail: franz.sadjak@nastednik.al; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Vetrinj/Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/ 292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8,1. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 38 evrov; Slovenija 6000,- SIT; ostala tujina 70 evrov; zračna pošta letno 150 evrov; posamezna številka 1,15 evra; Slovenija: 180,- SIT. ©M) Ö 04239/26 42 v soboto, 25. maja, od 9. do 19. ure Priprava na zakon v sob., 25. maja, ob 9.30 do 18. ure Slikanje za otroke Voditelj: umetnik Thomas Mikel v torek, 28. maja, ob 19.30 Literarno branje in pogovor: Koroški rožni venec s pesnikom Andrejem Kokotom ob izidu njegove pesniške zbirke v soboto, 1. junija, ob 20. uri Odprtje razstave: Lepota Koroške - Kozolci in znamenja Razstavlja: umetnik Peter Pokorn iz Škofje Loke od ponedeljka, 3. junija, od 18. ure, do sobote, 8. junija, do 9. ure Duhovne vaje za duhovnike in diakone (v nemščini) Voditelj: prof. dr. Gisbert Greshake v ponedeljek, 3. junija, ob 19.30 Forum za zdravstvena vprašanja: Diagnoza in terapija s preizkušnjo mišic Predavatelj: dr. Ivan Ramšak v četrtek, 6. junija, ob 19.30 Tinjska serija - Spor zaradi krajevnih napisov Podijska diskusija: Llreditev dvojezične topografije pri naših sosedih Sodelujejo: dr. Karl Zeller (Južna Tirolska), Roberto Batelli (Slovenija), dr. Damijan Terpin (Furlanija-Julijska krajina), mag. Zalka Gieler (Gradiščanska), mag. Rudi Vouk (Koroška) v četrtek, 6. junija, ob 20. uri Molitveni shod za duhovne poklice Sooblikuje: župnija Dobrla vas Somaševanje vodi: žpk. Janez Tratar od petka, 7. junija, od 18. ure, do nedelje, 9. junija, do 13. ure Duhovna obnova za zakonce: „Ljubezen dozoreva v zvestobi” Voditelj: p. Lojze Markelj DJ ROMANJA IN POTOVANJA od petka, 23. avgusta, do sobote, 31. avgusta 2002 Romanje v Turin, La Salette, Lurd, Nevers in Einsiedeln Spremljevalec: žpk. Valentin Gotthardt od sobote, 31. avgusta, do sobote, 7. septembra 2002 Potovanje v Santiago de Compostela Spremljevalca: diakon dr. Siegfried Muhrer in rektor Jože Ko-peinig 14 petek, 24. maja 200? Sport KOS CELOVEC Novi predsednik edinega slovenskega košarkarskega kluba na Koroškem Danilo Prušnik Danilo Prušnik novi predsednik KOŠ Na občnem zboru košarkarskega kluba KOŠ Celovec v Mladinskem domu SŠD v Celovcu (v četrtek, 16. maja) je glav-nošolski učitelj Danilo Prušnik v funkciji predsednika nasledil ravnatelja mag. Antona Malleja. Slednji je vodil klub od ustanovitve leta 1997, funkcijo pa je oddal zaradi službene obremenjenosti, saj je z začetkom šolskega leta 2001/2002 postal provizorični ravnatelj Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu. Za podpredsednika je bil izvoljen Bojan Jager, za blagajničarko Gigi Na-drag, tajnik pa je še naprej Christian Zeichen. V poročilih so poudarili izreden športni vzpon kluba, ki je letos v koroškem ekipnem prvenstvu sodeloval s petimi ekipami: mini, šolarji, juniorji, člansko ekipo in veterani. Največje pozitivno presenečenje je bila članska ekipa, ki je že v svoji prvi tekmovalni sezoni osvojila naslov koroškega viceprvaka. Viceprvaki so nadalje postali zelo perspektivni juniorji in tudi veterani. Vodstvo kluba je ob tej priložnosti izreklo priznanje aktivnim igralcem, predvsem pa tudi trenerju Bojanu Grzetiču. V imenu Slovenske športne zveze je vodstvu in vsem prostovoljnim sodelavcem kluba ter športnikom čestital poslovodeči tajnik Ivan Lukan. Poudaril je, da je slovenski šport na Koroškem z ustanovitvijo in uspešnimi nastopi članske ekipe pridobil na kakovosti in tudi ugledu. Vodstvu kluba pa je tudi za prihodnje zagotovil pomoč strešne športne organizacije koroških Slovencev. NOVI ODBOR KOŠ CELOVEC: predsednik: Danilo Prušnik; podpredsednik: Bojan Jager; tajnik: Christian Zeichen; blagajničarka: Gigi Nadrag; ostali člani odbora: mag. Franc Florjančič, Janko Smrečnik, mag. Anton Malle, dr. Maja Amrusch-Hoja, Jasmin Trifunovič, Dominik Rozman, Milica Gallob, Urška Brum-nik,-Stefan Hribar, dr. Fred Lanegger, Eda Velik, Ivan Majhen, Dunja Wutte in Anica Rutar; preglednika računov: mag. Jože Blajs in Rihard Jernej. TURNIR V SPOMIN IVANA MATKA „Dinamo” je bil tokrat nepremagljiv Za binkošti so se selski nogometaši vrnili k prvotni obliki selskega turnirja. ■k I a 5. turnirju Ivana Matka I \l 50 se Selani ponovno po-I V merili med seboj in dokazali, da se pod prelepo Košuto skriva množica kakovostnih nogometašev. Binkoštna nedelja bi lahko privabila vsaj nekaj sončnih žarkov, vsekakor pa se igralci in navijači tudi ob slabem vremenu niso dali prestrašiti in odigrali so borbene in napete tekme. Pri tem se je uveljavila predvsem ekipa „Dinamo Borovnica”, ki nasprotnikom ni dopustila zadetka in je jasno dobila vse tekme vključno s finalno. Nekoliko nesrečno so zaigrali nogometaši „Betona Cerkev”, ki so sicer bili v rahli terenski premoči, toda pred golom so bili neučinkoviti. Podobno se je godilo tudi moštvu „Dampf Šajda”, ki je konec koncev doseglo 3. in s tem zadnje mesto. Da se znajo Selani še posebej boriti, ko igrajo med seboj, so pokazali številni dvoboji ter navdušenje med navijači ob zadetkih. Vmes so odigrali tekmo še mladinci na malem igrišču, prav tako je ponovno oživela dekliška ekipa. Silno izčrpani so igralci in navijači poklepetali še pozno v noč, pri tem pa se niso prelile le kapljice dežja. A. M. ŠAH_______________ Ivan Lukan prejel zlati častni znak Vodja šahovske sekcije Slovenske športne zveze in član predsedstva Koroške šahovske zveze Ivan Lukan je te dni prejel visoko odlikovanje. Za zasluge za koroški šah ga je Koroška šahovska zveza (KSV) odlikovala z „zlatim častnim znakom”, najvišjim odlikovanjem, ki ga podeli krovna zveza vseh šahovskih društev na Koroškem. Lukan skoraj 20 let vodi šahovsko sekcijo SŠZ, od leta 1987 dalje pa je tudi član predsedstva Koroške šahovske zveze. Uredništvo NT čestita! Koroška šahovska zveza je Ivana Lukana odlikovala z zlatim častnim znakom Slomškov dom so zastopali {z leve): Janez Burica, Uroš Pančur, vzgojitelj Christian Koren, Nina Mrak, Rok Skuber, Nejc Mrak, Tomaž Kreutz. Maraton podjetij % #sredo, 15. maja, je v Celov-\ / cu ob Vrbskem jezeru pote-V kal drugi maraton koroških podjetij. Teka se je udeležilo okoli 1500 tekačev, to se pravi okoli 500 podjetij. Med njimi so bili tudi gojenci Slomškovega doma, ki je sodelovalo z dvema moštvoma, v vsakem so bili trije domovci. Mladi tekači so se pripravljali kar dolgo. Vsak teden so trikrat ali štirikrat tekli in to samo z eno samo idejo - da bi shujšali in bili za poletje v dobri formi. Pretekli teden so že nestrpno čakali začetek tekme. Veliko število navijačev je motiviralo tekače in verjetno sta moštvi prav zaradi tega bili tako uspešni. Ekipa Slomšek I (Tomaž Kreutz, Nina in Nejc Mrak) je v mešani disciplini dosegla odlično 19. mesto, moštvo Slomšek II 2 (Uroš Pančur, Rok Skuber in Janez Burica) pa se je v moški disciplini uvrstilo na izvrstno 59. mesto. Tekači se zahvaljujejo ravnatelju Hermanu Kelichu in mentorju Christianu Korenu, ki gojencem nista pomagala le gmotno, temveč tudi s strokovne plati. NOGOMET NIŽJI RAZREDI Šmihelčani imajo že pripravljen „šampanjec” Tri kroge pred koncem Pr' venstva v 1. razredu D znaša prednost Šmihelčanov na tabeli 6 točk, v primeru zmage na nedeljski tekmj proti Bikarji vasi pa bi sl moštvo trenerja Christiana Wölbla lahko predčasno zagotovilo naslov prvaka in 5 tem podvig v podligo. Jasno, da bo tekma zaradi tega prj' vabila rekordno število nayi' jačev, saj se Šmihelčani že prav veselijo praznovanja enega izmed največjih uspe' hov v zgodovini kluba. „Šampanjec” bo pred tekmo vsekakor pripravljen v hladilniku-Toda pozor! Iz Bikarje vasi je slišati, da bo moštvo trenerja Stucka vsekakor dalo vse od sebe in se dosledno borilo-„Šmihelčani naj pazijo, da ne bodo doživeli presenečenja, je slišati iz Bikarje vasi. Tekme teka kroga naših ekip: Bilčovs -ASV (v petek ob 18.15), Šmihel - Rika,1a vas (v nedeljo ob 17.30), Šentpavel -basnica (v nedeljo ob 17. uri), Železna Kapla - Metlova (v soboto ob 17. uri), Šentpet6' - Žvab* (v nedeljo ob 16.30), DSG Sele -Dobrla vas (v nedeljo ob 17. uri) 15 Šport KOLESARJENJE/GIRO D'ITALIA 2002 KOROŠKA LIGA-24. KROG Razpleti dirk za „Paca” žal še niso bili srečni Kolesar Peter „Paco” Wrolich je s telesno pripravljenostjo oz. s formo zadovoljen, ne pa z uvrstitvami, kajti pričakoval je več. I oški kolesar - profesionalec - Peter „Paco” Wrolich je do-^■■»slej od svojega prvega nastopa na 3334 km dolgi klasični krož-ni dirki „Giro d'ltalia 2002” sicer zadovoljen s formo, za pričakovala visoko uvrstitev (med prvimi desetimi) pa doslej še ni zadosto-valo oz. so zanj nekajkrat bili raz-P'eti dirke neugodni in deloma tudi [^srečni. Tako na primer na 118 dolgi 10. etapi (Maddaloni -°enevendto). „Paco” je namreč na ern tekmovanju močno računal z ^(stitvijo med prvimi desetimi, Nti značaj proge je bil takšen, ka-krsen njemu dobro ustreza (zelo avinkasta cesta, proti cilju pa rahlo strrna). Toda ponovno je imel ne-Srečo. Tik pred koncem dirke si je namreč klubski kolega Faresin, ki l® v skupnem seštevku visoko Uvrščen, pokvaril kolo, tako da mu [6 "Paco” moral prepustiti lastno Ko|o in zaradi tega izgubil več mi-nut. „Forma je dobra, toda za vi-soko uvrstitev zaenkrat nisem Na 6. etapi je „Paco” Wrolich s 15. mestom zabeležil svojo doslej naj višjo uvrstitev na Giru d'ltalia 2002. imel sreče,” je po tej tekmi dejal loški kolesar. Svojo doslej najboljšo uvrstitev je član nemške ekipe Gerolsteiner dosegel na 6. etapi, ko je v množičnem šprintu osvojil 15. mesto. O zadevi dopinškega škandala, ki se kot rdeča nit vleče za tradicionalno dirko „Giro”, pa je „Paco” izjavil naslednje: „Takšni škandali močno škodujejo našemu športu. Vsekakor pa sem zelo vesel, da so kontrole učinkovite in da se ne prikrivajo.” Franc Sadjak Mg[aščaj Slovenskega atletskega kluba V nedeljo dvoboj juniorjev SAK in Špitala * V koroški juniorski ligi so juniorji ^AK na domačih tleh na igrišču v Vid-n vasi skorajda nepremagljivi in so Premagali tudi Bad Bleiberg in FC kärnten. To nedeljo (17.00) želijo prelagati tudi SV Spital, ki pa je ekipa, i11® doslej ekipi Jožeta Fere povzoči-a uajvečje težave. Kljub temu je cilj juuicrjev SAK jasen - „na domačih 6h moramo premagati tudi Špital!" Tekme SAK ta konec tedna: PETEK: Žitara vas/Rikarja vas U 16- SAK (18.00/Žitara vas), Rikarja vas U 10 -SAK Pliberk (16.00/Rikarja vas), Kriva Vrba U 10 - SAK Celovec (17.30/Kriva Vrba), Velikovec U 10 - SAK Šentprimož (15.00A/elikovec); Sobota: Turnir U 8 (13.30 - Vidra vas/ekipe: SAK Pliberk, SAK Šentprimož, Klopinj, Šentpeter, Globasnica), SAK U 12 Pliberk - SVG Pliberk (16.30/Vidra vas), FCK U 12 - SAK Celovec (15.00/Stadion Celovec); Nedelja: SAK U 14 - Annabichl (15.00/Vidra vas), SAK U 19 - SV Spittal (17.00 Vidra vas), Ochsendorf U 12 - SAK Šentprimož (10.30/Ochsendorf) ■ Za binkošti je bila tokrat pri naraščaju na sporedu le ena tekma. SAK U10 Celovec - Podkrnos 13:1 (4:1) Brdzanovic 5, Verdel 4, danach 3, Kokot jkiniorji SAK: (stoje z leve) ko-trener Bernard Olip, trener Jože Fera, Zidej, Waldhauser, Malej, Babič, Olip, Rebasso, klemenjak, Ofner, Müller, Lojze Lach; (spredaj) T. Waldhauser, Kreutz, Triplat, Stropnik, Pitschek, Verdel, Wölbl; Bo SAK že danes „Koroški prvak 2002”? Ne v soboto, kot predvideno, temveč že danes (ob 18. uri) gostuje SAK pri ATUS iz Borovelj. Z zmago bi si varovanci trenerja Jagodiča lahko celo že predčasno zagotovili naslov koroškega prvaka in s tem podvig v regionalno ligo. „Za nas bo to ena najtežjih tekem v vigred-nem delu prvenstva, kajti Boro-veljčani se borijo za preživetje v ligi in so zaradi tega še dodatno nevarni,” je dejal trener Jagodič. Z zmago pa si SAK ne bi le zagotovil prvenstveno krono, temveč tudi peto zmago zaporedoma in s tem svojo najvišjo sezonsko serijo zmag. ATUS Borovlje-SAK v petek, 24. maja, ob 18. uri v Borovljah SAK v sezoni 2002/2002 (v oklepaju dobljene točke na tekmo) 1 Šentandraž - SAK 2:4 (3) 2 SAK - Trg/Feldk. 2:0 (3) 3 Magdalen - SAK 0:1 (3) 4 Wietersdorf - SAK 0:0 (1) 5 SAK - Marija na Zilji 0:1 (0) 6 SAK - Treibach 2:0 (3) 7 Welzenegg - SAK 1:3 (3) 8 Lendorf - SAK 1:1 (1) 9 SAK - Landkron 4:1 (3) 10 St. Michael/L. - SAK 3:3 (1) 11 SAK - ATUS Borovlje 2:0 (3) 12 Breze - SAK 0:3 (3) 13 SAK - Nußdorf 1:1 (1) 14 SAK - Šentandraž 1:1 (1) 15 Trg/Feldk. - SAK 1:4 (3) 16 SAK - Magdalen 3:0 (3) 17 Marija na Zilji - SAK 0:2 (3) 18 SAK - Wietersdorf 3:0 (3) 19 Treibach-SAK 3:2(0) 20 SAK - Welzenegg 3:1 (3) 21 SAK - Lendorf 3:0 (3) 22 Landskron - SAK 2:3 (3) 23 SAK - St. Michael/L. 4:0 (3) 24 ATUS Borovlje - SAK 25 SAK - Breže 26 Nußdorf-SAK KOROŠKA LIGA 1.SAK 23 16 5 2 54:18 53 2. Šentandraž 23 14 5 4 54:33 47 3. Treibach 23 12 4 7 35:26 40 4. Šmihel/L. 23 9 10 4 38:30 37 5. Nußdorf 23 10 5 8 42:33 35 6. Trg/Feldk. 23 10 5 8 35:29 35 7. Lendorf 23 9 7 7 22:25 34 8. Wietersdorf 23 8 4 11 38:50 28 9. Landskron 23 7 5 11 38:39 26 10. Welzenegg 23 7 5 11 27:38 26 11. Marija na Zilji 23 6 6 11 26:41 24 12. Magdalen 23 7 3 13 24:43 24 13. ATUS Borovlje23 6 5 12 39:39 23 14. Breže 23 3 5 15 17:45 14 ■ 24. krog (25./26. mala 2002): Šmihel/L. -Landskron, Lendorf - Magdalen, Trg/Feldkirchen -Marija na Zilji, A. Borovlje - SAK, Nußdorf - Treibach, Breže - Welzenegg, Šentandraž - Wietersdorf U Strelci SAK: 19 Mathias Zimmerling 7 Christian Kraiger 4 Martin Bürger, Danny Roy Wolfgang Wachemig, Thomas Weissenberger 3 Wolfgang Eberhard, Stanko Tot 2 Dominik Malej, Igor Ogris 1 Roman Oraže, Jani Pate > ŠTEVILKA TEDNA 84 UT bo po novem tržnem redu trajal Pliberški jormak, ki ga občina Pliberk prireja vsako leto prvi teden v septembru. Uradno se po novem redu prične jormak v petek ob 16. uri in se konča v torek ob 4. uri zjutraj. Pravijo, da mnogi vseh 84 ur povsem izkoristijo. Prvi praznik koroških dolin v Celovcu Prvič vabi deželno glavno mesto na praznik koroških dolin, ki bo od petka, 31. maja, do sobote, 1. junija na Novem trgu. V dveh dneh se bo predstavilo 16 dolin. V ospredju predstavitve Roža (v soboto, 1. junija, ob 9. uri) bo regija Carnica, ki se bo predstavila samostojno. Pod-junčane bodo zastopali številni kmetje in iniciative - kot npr. Coppla kaša, zaplesala pa bo tudi folklorna skupina SKD Globasnica. Podjuna bo na vrsti že v petek, 31. maja, ob 12. uri. OSEBE & DOGODKI OD TU Pripravil Silvo Kumer Globaška folklorna skupina bo zastopala Podjuno. Za binkošti so na Blatu uradno odprli 1. finsko uto, ki sta jo ob vznožju Libiča postavili Zofka in Zalka Ra-keb. Odprtje je bilo hkrati tudi praznovanje 50. rojstnega dneva Zofke Rakeb. Vabljeni so bili vsi vaščani, mnogi pa so prišli tudi iz drugih vasi. Za zabavo sta skrbela vižar Peter in blaški kuhar in župnijski svetnik Erhard Stuck. Blačani po tem zelo uspelem prazniku pravijo, da bodo v prihodnje vaški prazniki vedno potekali pri finski uti, ki stoji v idilični naravi ob robu gozda, mimo ute pa teče potok. Prva finska uta z lastnicama Zofijo in Zalko Rakeb ter sestro Marco. Foto: Kumer TERMINI + JUBILEJI + TERMINI + JUBILEJI + TERMINI + JUBILEJI + TERMINI + JUBILEJI im Duo Trampusch/Pichler v Canterburyju ■ Barvni zvoki v kavarni olepšal MePZ PodK na Pliberk, s kateri111 je umetnik osebno t® sno povezan, saj je dolga leta tudi njeg°v predsednik. Razstav bo odprta do srede j®' nija. Odbojkarici Mira Trampusch iz odbojkarske vasi Dob ter Kerstin Pichler iz Wolfsberga imata odslej novega sponzorja, ki jima bo omogočil sodelovanje na astrijskem tekmovanju. Simpatični športni- ci bosta finančno podpirala Zveza-Bank in Posojilnica-Bank Pliberk. Odbojkarici sta se nove sponzorske Duo Trampusch/Pichler z novimi sponzorji. Z leve: direktor Zveze-Bank Franz Krištof, Mira Trampusch, dipl. inž. Hanzi Čertov, Kerstin Pichler, poslovodja Posojilnice-Bank Pliberk Lorene Kumer ter trener (spredaj). pogodbe seveda razveselili, saj lahko tako financirata pripravljalni kamp ter sodelovanje na tekmovanjih po Avstriji. Včeraj pa sta se z letalom odpravili na tekmovanje v Canterbury v Anglijo, kjer bosta zastopali celovško univerzo na prvenstvu evropskih univerz. Vernisaža. V kavarni Pazzo v Pliberku so pretekli petek odprli razstavo likovnih del znanega literata Hermana Germa. Glav-nošolski ravnatelj v pokoju likovno ustvarja že nekaj let in to zelo uspešno, kar je na predstavitvi poudarila tudi Pepca Weiss. Naslov razstave „Barvni zvoki“ popolnoma ustreza barvitosti in sočnosti slik, ki po svoje opazovalca nagovarjajo tudi akustično - če se v nje tudi poglobi. Glasbeno je vernisažo v Pazzu