DELOVNA STORILNOST
GIBANJE   DELOVNE   STORILNOSTI    V   INDUSTRUl   FLRJ V PRVEM POLLETJU LETA 1957
v prlmerjavi s prvim polletjem leta 1956
Delovna storilnost V industrijl, računana po gibanju proizvod-nje In številu zaposlenih, je od leta 1S52 do leta 1336 rasla počasi, od druge polovice lanskega leta pa se je začela hitreje povečevati. Po prvih podatkiii se je ta težnja uveljavija tudl letos, ker je rasla industrijska proizvodnja Intreje kaKor se je povečaio število zapo-slcnlb. Povečanje produktivnosti je bilo duifžeiio bolj ali nanj v vseh vejah, posebno v bazični inrtustriji. Vendar je treba oJstotek povečanja produktivnosti, ki ga dobimo s prinxerianjem proizvodnje in števila zaposlenlh v ncki meri popraviti glede na to, da je bila proizvodnja lanl nizka. Pri oceni gibanja delovne storllnistl je treba vsekakor upoštevati tndi drage činitelje.
GIBANJE  DELOVNE  STORILNOSTI   V   CRNI  METALVRGUl FLRJ V PRVEM POLLETJU LETA  1957
v primerjavi s prvitn polletjem teta 1956
Pripombe o gibanju delovne storllnosti v industrlji sploh se nanašajo tudi na posamezne industrijske veje. Kakor je razvidno iz grafikona je bilo v črnl metalurglji realižirano sorazmerno visoko poveianje pro<Iuktivn.osti.
GIBANJE DELOVNE STORILNOSTI  V KEMlCNI INDUSTRIJl FLRJ V PRVEM POLLETJV LETA    1957
v primerjavi s prvim polletjem leta 1956
Kemifna indusirija jc kljub znatni zastarelosti ^tevilniii ob-jektov poveiala delovno storilnost v prvem polletju letoSnj^sa leta za 13 '/i v primerjavi s prvimi 6 mesecl lanskega Ii»ta. To je d<)segl3 predvsera s popolnejiim izkioriščanjem zmogljivosti velike kemične industtije za proizvodnjo  umetnih  gnojil.