PaAtain« plačana v gotov ni.	^
Štev. 2. Doši	V Ljubljani, dne 8. marca 1930.
4 Izhaja vsako drugo soboto, 'j
Naročnina: 5 Din četrtletno, 10 Din polletno.
Posamezna številka 1 Din Leto lil.
Utedništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. — Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54.
Albert Thomas
med jugoslovanskim delavstvom
Konferenca zastopnikov vseh strokovnih organizacij v Beogradu — Referati o stanju socialne zakonodaje — Govor direktorja Mednarodnega urada dela — Izjava zastopnika Narodno-strokovne zveze
V. času, ko stoli,imo pred revizijo sq-ciiaine zafcomiodaje, je dospel v Jugoslavijo ravnatelj Mednarodnega urada dela v Ženevi g. Albert Thomas, da sip zahteve našega delavstva in tjfsslodiavcev.
i.NaltJrdj ije imej Thomas priMco oriti v stik z delava! na
lavni konferenci,
ki se je virlšila v petek 28. februanja v veliki divorathi! Delaviske zibonnice v Beogradu. Tej konferenci so prisostvovali zastopniki vseh Delavskih zbornic v državi in predstavniki vseh strn-fcovmih organizacilj. Nanodmo strokovno zvezo in Narodni klub Delavske zbornice ista zastopala predsednik tov. Rudolf Juvan iri taijmčk Vladimir K ra-vos, Radnički Strufcovimi Savez Jugoslovanskih Nacionalista v Splitu pa njega predsednik ,tov. Anton K lis kič.
Kofrferemoo je otvorU predsednik be-ograj.ske Delavske zbornice tov. Nje-coslav Ilič, ki je v lepih besedah pozdravil vellikeiga delavskega zagovornika, direktorja Mednarodnega brada dela, g. Alberta Thomasa, 'kateremu je nabito polna dvorana priredila burne ovacije. V predsedstvu konference je bil po en „zastopnik strokovnih organl-zadii in je našo Narodno strokovno zvezo zastopal v predsedstvu tov. Rudolf Juvan, braitsko organizacijo iz Splita pa tov. Anton Klrškič.
Po pozdravnem govoru so sieddi trije referati, ki jih radi važnosti prinašamo na drugem mestu. Referate so podali tajnik zagrebške delavske zbornice tov. Vladimir. Pfeifer o zakonu za zaščito delavcev, tajnik ljubljanske delavske zbornice tov. Filip Uratnik o delavskem zavarovanju v Jugoslaviji in tajnik splitske delavske zbornice tov. Bogoljub Curie o zakonu o inspekciji dela. Referati so bili sprejeti z velikim, odobravanjem.
Važen govor Alberta Thomasa.
Navdušeno pozdrav lijen je stopil k govorniški mizi direktor Mednarodne ga urada dela g. Albert Thomas, ki je govoril v francoskem jeziku in dejal sledeče:
— Tovariši, zelo- sam vesel, da sem nocoj v krogu ljudi iskrenih in pazljivih. Ko sem stopil na tribuno, sem se moral spomniti mojih prejšnjih posetov v. Beogradu, Leta 1924 sem iskal, ka kor hitro sem prišel v Beograd, kakor *o vedno delam, tovariše delavce. Našel sem jih na pusti poltiami, v priprosti baraki. Tu se je razpravljalo, o težkem živbeiniju delavca. Dve jeti za tem sem jih že našel v sikremni sobici, vendar so se Videli šele začetki dela. Nocoj je za mene proslava vaših novih napred" kov. Sestati srn« se v dvorani, ki je najmanj desetkrat večja, kot je bila zadnja soba, kjer smo se zadnjič našli Sestali smo se v družbi, ki je „a{manj desetkrat večja kot je bila zadnja bi ki je z viso pazljivostjo sledila referatom, ki so lahko v čast tudi mnogo starejšim organizacijam.
Jaz teh referatov nisem, razumel, io-da moji priijiaitelijii in tovariši so mi jih prevedli. Razumel sem prav dobro, kakšne so prve im glavne brige delavskega razreda v Jugoslaviji. In povem Vam, da me te Vaše skrbi biso prav nič iznenadile. Vi vodite isto borbo kot jo vodiljo vaši tovariši po celem svetu. Povsod je enaka borba za delavsko zaščito, za ljudsko zaščito. Po-
znam vaše zakonodavstvo iz leta 1922 Poznam ga prav dobro.
To je zares prav sijajno zakono davstvo. Medtem je glavna skrb Mednarodnega urada dela, da se iz dneva v dan doseže to, da se zakoni o zaščiti delavcev tudi izvršujetjo. Ta je naša naijvečja, najvažnejša skrb. Iz leta v leto države vse bolj posvečajo pažnjo podpisanim pogodbam im konvencijam in to je tuđi dolžnost držav članic Mednarodne organizacije dela, da iz-pplmjujejo, obveze, ki so jih z konvencijami prevzele na sebe. Mednarodni urad, dela nima pravice ukazovati, temveč sklicutie ankete, ko se pokaže potreba. Vaša zakonodaja je kot sem ž® rekel sijajna. Zato se jaz s celim srcem pridružujem Vaši zahtevi, da se ta zakonodaja v celoti tudi izvršuje. Resnica je, da ne smem niti kot direktor Mednarodnega urada dela biti gluh za zahteve poslodavčev, moram vzeti v obzir tudi mjibove razloge, moram mi-slti tudi o splošni gospodarski krizf, 'oda M bi zelo- slab čuvar delavstva, če se ne bi v polni meri brigal za zdravic delavca, za dostojanstvo delavca in da nado delavskih otrok očuvamo od vsake evemlt. zlorabe industrije. Vedno v vsakem času mora ta misel hiti naš voditelj.j
Vi danes vodifte isto borbo, kot se vodi tuidj V impdi domovini, na Franco-skern. Tudi mi nia Francoskem imamo san .o delno socialno zavarovanje. Na Francoskem se tudi vodi radi tega ostra bonlba. Jaz se, moram priznati, divim vam in nam, kako vodimo to bodbo, ta veliki napor za dosego delavskih interesov.
Ce mt je dovoljeno, da vam tu na tem mestu s svojo besedo ponudiiu »voljo moralno podporo, poltelm vam rečenu, da je vaša borba v vsem soglasna z velikimi principi naše Mednarodne organizacije dela.
Zahvajliutjem se vam posebno, ker st e 'posve trl i vso svojo pažnjo inšpekcijam dela. Ker na noben način ne more biti zaščite dela breiz svobodne in. avtonomne inšpekcije dela.
Soglašam z vašimi referati. Popolnoma jih osvajam. Ali ne želim, ker govorim v jeziku, ki ga ne razumete, da vas še nadalje zadržujem. Končam s tem, da izjavim, da je garancija za socialno zakonodavstvo, dvojna:	ona
počiva na inspekciji dela in organizaciji dela. Brez strokovne organizacije delavcev bi bil Mednarodni urad dela urad brez vsake hrbtenice. Pogoj vsega so strokovne organizacije. Dokler nismo ojačili,. istrokovnJh organizacij, niso bili naši uspehi vidni. Z porastom strokovnih organizacij je zrasla naša moč in ž njo uspehi. Zahvaljujoč organizacijam je naša bodočnost zasiguru-na i:n Mednarodni urad dela veruje zato v svojo sijajno bodočnost. V imenu Mednarodnega urada dela sem jaz prišel, da vas nocoj pozdravim. Imeli smo težave. Toda. težave so krite z uspehi in zato nadaljujmo delo za še lepše uspehe.
'Govor direktorja Alberta Thomasa so zborovalci sprejeli z nepopisnim navdušenjem. Govor je prevedel na srbo-hrvatski jezik (tajnik dr. Živko Topa 1 o vic.
Po prevodu govora so sledile izjave zastopnikov strokovnih organizacij.
Kot prvi je pozdravil konferenco zastopnik Saveza pomorskih delavcev in
nameščencev, ki je izjavil popolno sold a most k resolucijam in referatom. Za njim je v imenu Ujedinjenih delavskih sindikatov podal izjavo tov. Bogdan Krekič, ki je tudi izjavil solidarnost. V imenu krščanskih socialistov je podal enako izjavo g. Franc Terseglav, urednik »Slovenca« iz Ljubljane.
Izjava zastopnika NSZ.
Burno pozdrasvliien je stopil h govorniškemu odru predsednik Narodne strokovne zveze tov. Rudolf Juvan, ki j e z vzvišenim glasom pozdravil konferenco, predvsem direktora Mednarodnega urada dela Alberta Thomasa, številne tovariše zastopnike delavskih zbornic in še bolj številne zastopnike vseh strokovnih organizacij. Po pozdravu je dal izjavo, v kateri je z vsem povdarkom naglasil, da se je Narodna strokovna zveza že od nekdaj borila za vsa ona vprašanja, ki so nas dovedla na konferenco v Beograd in o katerih se je razpravljalo v lepih referatih. Narodna strokovna zveza se dobro zaveda, kaj je njena dolžnost. Ni-kdli ni izpustila iz vidika številna delavska vprašanja. Vsem je posvečala enako pažnjo in vselej je stala na braniku za delaviske pravice. Zavedajoč se svoje naloge in velike misije, ki jo ima, se Narodna strokovna zveza in vse narodno delavstvo v polni meri pridružuje referatom in resolucijam ter jih osvaja za svoje. Narodno delavstvo trdno pričakuje, da bo država posvetila vsem delavskim vprašanjem vso potrebno pažnjo že z ozirom na to, ker se interesi delavstva krijejo z interesi naše ujedmljene domovine. V borbi za interese delavstva stojimo istočasno v borbi za napredek naše države. Tov. Juvan je zaključil svojo izjavo z ugotovitvijo veselega dejstva, da se vse strokovne organizacije brez razlike na smer najdejo ob vsakem odločilnem trenotku skupno in složno na braniku delavskih interesov. Želi, da bi to bilo vsikdar, kadar interesi delavstva to zahtevajo. Viharno odobravanje za-rtopnika narodnega delavstva je pokazalo, da je naš predsednik govor«! vsem iz srca.
V imenu Saveza grafičnih delavcev
je govoril g. Stark, ki je podal izjavo solidarnosti.
Za Radnički Strukovni Savez Jugo-stovenskih Nacionalista, naše bratske organizacije v Splitu, je podal izjavo nje .jpredsadmik tov. A n t o n K li š k 1 č, ki je bila. skoro enaka oni našega predstavnika z ozirom, da imata obe organizaciji enak program in cilj.
Po podanih izjavah, ki so pokazale, da so delavci vsi kot eden v borbi za svoja prava, je bila konferenca zaključena. Pred otvorit vlilo konference in ob zaključku je zapelo delavsko društvo »Abraševič« po eno delavskih pesmi.
Visj govori so bili oddami po radiju.
Enotna volja vsega delavstva Jugoslavije.
Ce kedaj, je prišel nastop vseh strokovnih organizacij do veljave v tem odločilnem tremulthu v Beogradu. Ve-ik$ množice delavstva vseh struj ip smeri, ki sp. bile zbrane na veliki javni delavski konferenci v Beogradu, so z enakim navdušenjem pozdravile zastopnika inteirnacionalcev, kot onega krščanskih socijalistov, narodnega delavstva in neiutralcev. Vsi enako so bili pozdravljeni, vseh enako Ije bila. sprejeta pozdravna beseda.
To daje veliko misliti. Beograd še ni doživel take enodušmoisti vsega delavstva, takega solidarnega nastopa vse delavske množice.
Konštatiramo, da so bile na beograjski konferenci zastopane prav vse strokovne organizacije in so prav vse soglasno in brez vsake rezerve sprejele za svoje referate in resolucije, izdelane po centralnem tajništvu delavskih zbornic. Ta enotna volja vsega delavstva mora roditi uspehe, nas pa uči, da moramo svoje vrste strniti, svoje organizacije jačati In močne stro-' kovine organizacije bodo strnjene v borbi za delavska prava delale lahko-čudeže.
Poročilo o tej važlnj konferenci za-kl-jučujeimo z besedami:	Mi vsi smo
moč in se te moči zavedaiijno ter delajmo na to, da postanemo še močnejši. Naj živi solidarnost vsega delavstva Jugoslavije! Naj živi enotna fronta v odločilnem trenotku!
Za zaštito socialne zakonodaje
Delegati vseh strokovnih organizacij in delavskih zbornic pri ministru za socialno politiko in ministrskemu predsedniku — Tudi naša organizacija je zastopana po svojih delegatih — Važne izjave dveh ministrov
V soboto 1. marca so sc zbrali ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Delav* ske zbornice v Beogradu zastopniki vseh delavskih zbornic in strokovnih organizacij iz cele države. Tu so bili zastopniki socialistov, krščanskih so* cialistov in narodnega delavstva. Na* rodno delavstvo je bilo zastopano po predsedniku NSZ tov. Rudolfu Juva* nu in tajniku Vladimiru Kravosu ter po predsedniku bratskega Radničkega Strokovnega Saveza Jug. Nacionalista iz Splita tov. Antonu Kliškiču. Po kratki konferenci sc je mnogoštevilna delegacija napotila k ministru za so* cialno politiko g. dr. Mate Drinkoviču, ki je delegacijo ljubeznivo sprejel. V imenu delegacije je generalni tajnik dr. Živko Topalovič obrazložil mini* stru želje našega delavstva v pogledu socialne zakonodaje.
Minister dr. Drinkovič je v svojem govoru poudaril, da je popolnoma na* pačno mnenje nekaterih krogov, kakor da bi se vlada hotela istovetiti s kakršnokoli reakcion&rno namero in ide: ologijo. Vlada čisto nepristransko, sto: ječa nad vsemi separatnimi interesi skuša pretehtati stališče obeh strank
in presoditi upravičenost zahtev tako na eni, kakor na drugi strani ter uza: koniti to, kar je v korist enim in dni: gim, to je: kar je v korist vsemu na= rodu in državi. Predrto bo vlada konč: no revidirala socialno zakonodajo, ko: Ukor bi to v resnici bilo potrebno, bo vse najskrbneje premislila, vsestram sko zaslišala zainteresirane kroge ter storila svoje ukrepe samo v splošno zadovoljstvo. Vlada še nikdar ni na: meravala poslabšati delavske zaščitne zakonodaje, ampak ima pred očmi .sa* mo resnično zboljšanje za vse.
Med razgovorom delavskih delega* tov z ministrom za socialno politiko se je pokazalo enotno mišljenje obeh strank in je zato delegacija šla od mi* nistra s trdnim uverenjem, da bodo nje želje vpoštevane.
Sprejem delegacije pri predsedniku vlade
Točno ob 12. uri se je zglasila de* legacija v zunanjem ministrstvu, kjer jo je sprejel v odsotnosti predsednika vlade g. generala Pere Živkoviča, mi* nister dr. Ninko Perič, ki je vsakega delegata posebej pozdravil in imel za vsakogar prijazno besedo. Ko' se je z

vsemi pozdravil, je g. ministru dr. Pe* rieu obrazložil želje delavstva dr. To* palovie.
Dr. Ninko Peric, ki je bil svojčas sam minister za socialno politiko, je izrazil svoje zadovoljstvo nad enotnim nastopom vsega delavstva. Tajnik Centralnega tajništva Delavskih abor* nic dr. Topalovie je .namreč v svojem govoru posebno naglasil, da so v de* legaciji zastopana vsa tri plemena, vse vere in vse smeri jugoslovenskega de* lavstva, ki hočejo s tem pokazati, da je jugoslovensko delavstvo v svojih že* Ijah in zahtevah enotno.
Minister dr. Peric je dalje izjavil, da kar se tiče revizije nekaterih delava škili zakonov, ki se pripravljajo v mU nistt sivih po strokovnjakih, vlada ne namerava slediti vsem zahtevam delodajalcev. Ko bodo načrti novih zakonov izdelani, bodo izročeni zastopnikom delavstva, da povedo svoje
mnenje o njih. Seveda jih bodo dobile v študij tudi delodajalske organizacije. Minister dr. Peric je posebno na* glasil, da bo vlada trikrat prej premislila, kakšne zakone bo izdala, predno bi izdala take zakone, ki bi vzbujali nezadovoljstvo. Delavstvo naj vztraja na svoji zahtevi, da se ne sme poslal): šoti nobeden obstoječih socialnih za--konov, temveč se morajo ti zakoni v polni meri izpolnjevati. Dr. Peric ja sam konstatiral, da se sedaj veljavni zakoni ne izvajajo kot bi se morali in je delavstvu zasiguran že velik uspeh s tem, če se prično ti zakoni z vso resnostjo izvajati.
Izjava ministra dr. Perica je napra* vila na vse prisotne najgloblji vtis, posebno še, ker je zastopnik ministra vlade obljubil, da bo poročal vladi o j željah delavstva in da je uverjen, da i bo ministrski predsednik tem željam ! posvetil vso svojo pažnjo,
Zakon o zaščiti delavcev
Najprej je treba, da ugotovimo me* je naše razprave in to v pogledu tva* rine in kroga oseb, ki so zainteresira* ne na zakoniti zaščiti delavcev.
V	pogledu tvarine ostanemo v okvi* i‘u onega dela Socialnopolitične zako* nodaje, ki se nanaša na ožjo osnovno delavsko zakonsko zaščito (delovni čas, če,zorno delo, nočni in tedenski odmor, zaščita delavk in otrok, higi* jensko tehnične zaščitne mere, delav* ski zaupniki itd.), izpopolnjeno z za* ščito v pogledu zakonite ureditve de* lovnih odnošajev (odpusti, odpovedi, regulacija sporov, razsodišča itd.).
V	pogledu oseb, katere je treba za* ščititi s posebno socialno politično za* konodajo, upoštevamo predvsem vse one družabne vrste, katere določeno število ur oddajajo svoje telesno ali du* ševno delovno moč drugim za mezdo, ali plačo. Po statistiki OUZD je na de* lavski zaščitni zakonodaji zainteresi* ranih oseb sledeče število: pri Sredi* šnjem uradu za zavarovanje delavcev 644.943 članov, pri Bratovskih sklad* niča h 50.440 članov in pri Humanitar* nih fondih železničarjev 75.100 članov; skupaj 770.483 članov. Ako prištejemo k temu številu še rodbinske člane, po* tem dobimo gotovo 2 milijona prebi* valcev naše države, ki so zainteresi* rani na delavski zaščitni zakonodaji. Z drugimi besedami rečeno, zakonita delavska zaščita ne predstavlja inte* resne sfere le nekaterih slojev, ampak jc življensko vprašanje velikega dela našega naroda.
Ko smo tako ugotovili predmet raz* prave in krog interesentov, razprav* Ijajmo o Zakonu o zaščiti delavcev in o onih zakonitih predpisih, katere vse* buje še ne unificirana obrtna zakono* daj a posameznih pokrajin.
Zakon o zaščiti delavcev je bil spre* jet na 39. redni seji zakonodajnega odbora Narodne skupščine, dne 14. de* cembra 1921; sankcioniran je bil 22. fe* bruarja 1922, razglašen v 128. številki »Službenih novin« z dne 14. junija 1922, ko je tudi formalno stopil v ve* Ijavo.
O pomenu tega zakona je danes najboljše, da ponovimo besede svoje* časnih oficielnih predstavnikov najviš* je državne uprave.
Letno poročilo o delu Ministrstva za socialno politiko v letih 1918 — 1921 spremlja Zakon o zaščiti deTavcev z besedami:
»Pokazala se je nujna potreba, da se čimprej izvede unifikacija celokupne obstoječe delavske zakonodaje v naši državi. Končni zaključek tega dela je Zakon o zaščiti delavcev, ki obsega vse glavne predpise iz dosedanjih zako* nov in uredb, ki se nanašajo na de* lavsko zaščito, ki so dosedaj veljali v poedinih oblasteh naše nove države in katere se je smatralo potrebnim raz* širiti na cel teritorij naše države. Za* kon s svojimi odredbami predstavlja eno izmed najpoglavitnejših kulturnih tvorevin naše mlade države od njene* ga postanka do danes.
Zakon obsega najpotrebnejše mo* derne zaščitne mere delavskega raz* reda in predstavlja kot tak odločilen korak na polju demokratizacije in ci*
vilizacije naše države; tako važen ko* rak, da je na zakon lahko država po* nosna, ker se s tem uvršča v vrsto naj* kulturnejših držav. Za delavski razred pomeni zakon ogromno pridobitev, ki ji bo znatno pomagala, da se hitro po* vzdigne materialno in kulturno in ob* enem uvidi, da je zaključena ureditev naše države in naše družbe, ki o de= lavskem razredu in njegovih interesih v isti meri vodi račune, kot o ostalih razredih.«
Zakon o zaščiti delavcev velja za vsa obrtna, industrijska, trgovinska, prometna, rudarska in njim slična podjetja, v katerih je zaposleno po* možno osebje, brez ozira na to, ali pri* pada privatnim ali javnim telesom.
Zakon obsega odredbe: a) o delov* nem času, b) o plačilu za čeziurno de* lo, c) o nočnem in nedeljskem počitku, d) o zaščiti žene in mladostnih delav* cev ter dece, e) o higijensko*zaščitnih merah, f) o delavskem koalicijskem pravu, g) o delavskih zbornicah, h) o delavskih posredovalnicah, i) o delav* skih zaupnikih, j) o delavskih legiti* macijah in k) o vodstvu registra zapo* slenega pomožnega osebja.
Zakon o zaščiti delavcev ni predvi* d e val odredb o rešavanju sporov okrog zaščite delavskih mezd, odpovednega roka in drugih delovnih pogojih. Ti odnosi so urejeni še s starimi obrtni* mi predpisi.
Toliko o formalno*zakonskem sta* nju. O faktičnem stanju zakonitih predpisov pa naj navedemo to*le:
Naša socialno*politična zakonodaja dosedaj še ni izvedena v celoti: celi oddelki Zakona o zaščiti delavcev sc niso nikdar izvajali. Pri onih odred* bah naše socialno*politične zakonoda* je pa, ki so se od časa do časa ižva* jale in ki se še tudi sedaj tu in tam izvajajo, pa lahko rečemo, da je goto* vo 75 odst. izvedb takih, kot bi niti za eno izmed teh ne obstojal zakon in oddelki o — kazenskih predpisih.
S tem je vse rečeno — in lahko prč* idemo na razpravo o onem, kar delo* dajalci in gospodarski krogi razume* jo pod formulo:	»revizija socialno*
politične zakonodaje«.
Delodajalske organizacije in zbor* niče so predložile Ministrstvu za so* cialno politiko obsežne predloge o re* viziji naše socialno*politične zakono* daje. Značaj teh predlogov je najbolj razviden iz pojasnil, katera so na kri* tiko z delavske strani, predložili delo* dajalci tudi gospodu ministru za soci* alno politiko in narodno zdravje. V teh pojasnilih pravijo:
»Zakon o zaščiti delavcev je šel ta* ko daleč, da njegova striktna izvedba
v	mnogem onemogoča delo v gospo* darstvu. Zakon gre v nekaterih svojih določilih še dalje od zakonodaje dr* žav, ki so gospodarsko jačje od naše. šel je še dalje kot vvashingtonske kon* vencije.
Ako hočemo, da naše gospodarstvo aktivira svoje delo, kar bi ne koristilo | samo delodajalcem, ampak tudi drža* j
vi	in delavcem, potem se mu mora da* ti večja svoboda dela.
Podjetnik mora biti večji gospodar v svojem podjetju, v katerega vlaga
samega sebe, vse imetje in bodočnost svoje družine. Potrebna je spremem* ba mnogih zakonitih odredb,, ki odvze* majo podjetniku moč upravljanja po stvarni potrebi podjetja, ali mu pa predpisujejo obveze, katerih izpolni* te v vodi v nemožnost vzdržati i nože m* sko konkurenco.
Poleg mnogih drugih, tudi ti razlogi govore za to, da se ne smemo v social* ni zakonodaji ravnati po naprednejših državah, najmanj pa, da jih celo pre* kašamo v liberalnosti.«
Ako hočemo objektivno karakterizi* raii pravi značaj zahtev delodajalcev in gospodarskih krogov, moramo kon* statirati, da bi, za primer, da se ugodi njih zahtevam, stvarno pomenilo to likvidacijo naše zakonske zaščite. Ko enkrat vemo to, vprašamo, kaj naj de* lavci in nameščenci odgovore na take zahteve? Očigled zatrjevanj deloda* jalskih korporacij o nezdržljivosti so* cialnih, ekonomskih in finančnih obre* menitev naše zakonodaje o zaščiti de* lavccv moramo, da ponovimo in konč* no ugotovimo, da ta navajanja nimajo opravičbe in temelja v realnosti teh obremenitev, temveč v želji, da se vsa* ka socialno*politična zaščita in zava* rovanje delavcev in nameščencev, in naj bi bilo še tako slabo, ne samo fak: Učno onemogoči in sabotira, temveč tudi formalno likvidira.
Svobodne delavske in nameščenske sindikalne organizacije so vedno ugo* ta vi jale, da obstoječi zakoni o social* ni zakonodaji niso popolni in ne od* govarjajo zahtevam, ki se v naših raz* merah in v naših prilikah in v naši državi smejo in morajo postavljati. Zahteva delavstva je vedno bila, da se socialna zakonodaja izpopolni in da se prav posebno nejasni zakoniti pred* piši z izvršilnimi naredbami raztel* mačijo in praksi odgovarjajoče točno definirajo.
Tej zahtevi se pridružuje še sploš* na, da načelno zahtevamo unifikacijo socialne zakonodaje.
Splošni principi delavske zaščite morajo biti postavljeni v splošni za* konedaji, ki naj velja za vse kategori* je delavcev in nameščencev v privat* nih in javnih podjetjih.
S posebnimi zakoni, ako je za to po* treba, se smejo samo ti splošni prin*
cipi eventuelno potrjevati ali zboljše* vati, v nobenem primeru pa ne po* slabše vati.
Izi teh razlogov zahtevamo, da je Ministrstvo za socialno politiko cen* tralni državni organ celokupne javne zaščite delavcev in nameščencev vseh kategorij in da v tem pogledu presta* ne pristojnost drugih specialnih mini* strstev. Posebno naglašamo, da mora to obveljati tudi za rudarsko in že* kzniško pomočno osebje, ki se danes nahaja v pogledu zaščite in zavarova* nja izven pristojnosti ministrstva za socialno politiko.
Naši končni zaključki o socialni za* konedaji bi bili:
Delavske organizacije niso nikdar zahtevale Revizije naše socislno:polU Učne zakonodaje, temveč so n e prest a: no zahtevale izvedbo naše zakonite zaščite. Delavstvo je v zvezi s tem t vedno ugotavljalo, da naša zakonita j zaščita ne odgovar ja potrebam delov-1 nega človeka z ozirom na današnje l težke ekonomske in zdravstvene prtih • like v državi.	i
V zvezi s to konstatacijo posebej zahtevamo:
Zakonite odredbe o omejitvi delovnega časa, o nedeljskem in nočnem počitku, o zaščiti delavskih zaupnikov, o zaščiti žen, dece in mladostnih de: lavcev, se morajo striktno izvajati in popolniti se mora zaščita vajencev.
Najstrožje je nadzirati izvedbo so: ciaino:poliUčne zakonodaje; posebno je strogo nadzirati izvedbo odredb h i gi j e n .< k odehnične zaščite.
Državne posredovalnice za delo naj temelje na principu samouprav.
Pri izenačenju obrtne zakonodaje se mora zaslišati mnenje delavskih pred: stavnikov. Materialne odredbe novega obrtnega zakona, ne bi smele niti malo oškodovati že sedaj zakonito zajam: čenih delavskih pravic.
Vsi pred piši v pogledu regulacije delovnih in plačilnih pogojev delavcev naj se organsko strnejo v edinstveno delovno pravo.
Temeljem vsake socialne zaščite je smatrati inicijativno delo delavskih in nameščenskih organizacij. Zato je tre: ba njihovo svobodno delovanje zako: nito zaščititi.
elavsko zavarovanje v Jugoslaviji
*
Z zaklanom o zavarovanim delavcev od 30. maja 1902 so zavarovani vsi delavci, razen poljedelskih, iza slučaj bolezni, za silulčau imvalilduasti in starosti, za slučaj nezgode.
Bolnemu delavcu daje 'zavarovanje pravo na brezplodno zdravi j e nje im denarno podporo v iznosu “/s -zavarovane mezde. To pravo traja -najdalje pol leta. Delavec, ki je dalije nego poli1 leta nisposoben -za delo, bilo vsled dolgotrajne bolezni, bito vsled starosti, moral 'bi dobivati po zakonu1 iimvallildlsfco rento v iznosu mesečnih 100 do- 400 d’i-marljev. To je zavarovanje za sfačaj inivalklnoslti in starosti. V sltvari je to zavarovanje za slučaj onemoglosti, ker imajo pravo -na renito sam-o delavci, ki so glasom zdravniškega spričevala za delo nesposobni. Šele 70 let star delavec bi dobival1 renito brez zdravniškega spričevala, kjer je pa nesposobnost za delo očigledna.
izvedba zavaravanja za starost in invalidnost je pa odigodema z zakonsko •novelo na poznejši čas. Z islto navelo je pa gospod mimdislter za sod albo politiko pooblaščen-, da lahko izvede za poedine gospodarske vnste, ki me trpe visled gospodarske krize, to zavarova-nje tak-oli Tega pooblastila se dosedaj mi poslužilo v nobenem slučaju. Tak je sltvaflni položaj zavarovanja za slučaj bolezni in nezgode.
Zavarovanje za slučaj bolezni in nezgode izvajajo ©ni im isiti organi za-va-rovnlja. Naše zavarova-nde je tedaj organizirano na načelu unifikacije zavarovanja.
Po zakonu je Osredni urad za zava-rovainte delavcev edini nosilec delavskega zavarovanja za vso državo. On izvaja zavarovanje poitom okrožnih organov, ekspozitur in ambulanc. Drugo načeto našega zavarovanja je -torej
mačeto eentoralizacije zavarovanja z enim nasifcem zvarovanfe za celo državo.
S poZnetišiimi zakloni so izvzeti -iz Splošnega delavskega zavarovanja rudarji in želeizničartji. Leta 1928 je bilo zavarovanih pri splošnem zavarovanju, to je pri Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu im pri njegovih okoranih’ uradih povprečno 565.796 delavcev. Pri pokrajjinskilh Bratovskih skladbicah je bilo zavarovanih 50.440 rudarskih delavcev. Bratovske sklad1-ni-ce izvaijajo vse tiri vrste zavarova-nfe. Pri buimainiitannih fondih prometnega osebja je bilo zavarovanih za slučaj bofežpi 75.100 železničarjev. Za-varovdnije želeizničanjev za slučaj nesreče izvaja drižava sama. Tendenca za decentralizacijo je dovedla, da so se izvzeli iz splošnega zavarovanja do neke mere privatni nameščenci, za katere so se ustanovile posebne drmšliive-ne blagajine, ki imajo značaj okrožnih organov splošnega zavarovanja.
Dosedanji uspehi splošnega zavarovanja.
Dosedanji uspehi našega 'splošnega zavarovanja so razvidni iz sledečih številk: Leitmi donos zavarovanja je znašal leta 1928 v milij-omih dlim-arijev: za -bolezensko zavarovanje 279.2, za nezgodno zavarova-mie 645. Za izvedbo še neizvedenega zavarovanja za slu-čj onemoglosti bi bil potreben- nadaljnji-dom-os 139.6 milijolnov • dinarjev. Vsaki delavec je plačal letos povprečno za zavarovanje za slučaj bolezni im nezgode 246.7 dinarii-ev ali 4.7 dimailjev -na teden. Vsak delodajalec je plačal za delavca povprečno po 360.7 dinarjev, ali 6.8 diinartiev ledeniško.
Od dohodkov za slučaj bolezni je potrošenih: bolnim delavcem kot de-
nanno poidaJoro 86.6 milijaiiov dinarjev. Za oisikribo v bolnicah in sainatoriljih 50 m'iilijoinov dinairijev. Za adravša 28.5 niiiMiariiov dinarjev. Za adravnike im /.dbazidravmiike 30.5 niiilijomov dinanjevi. Za zavaravanje uradnlištva 35.8 nov dinartjev. Za razine upravne sltiroške 13 mffi'jomov dimrllev. Zavarovanje za sldčaj bolezni je blo zaikUjučeno s Miznim viSkam od 28 miHcinov dinailiev. Višek se paralbi v slavnem za odpise od predpisanih, a ne plačanih prispevkov. Delodajalci dolg ujejo za varo vanju 'na prispevkih oib zikiidčku leta 1928 skluipaj .170 miMjoinav dimiarjev.
Adkninisitratiivini izdatki našega za-varovanlia kažejo našledlnijo sBko: Ako ’bi bil pri našem zavarovanju .na 500 zavarovancev zaposlen po en uradnjk, kar se simatra v drugih dlnžavah koL noirmo, znašala bi mesečna plača uradnik 2350 dinarjev, povprečni prispevek za penlzili'isiki sklad nameščenca pa 300 diinarfcv.
Za zavarovanje za slučaj nesreče se. je izdalo leto 1927: za rartte kr podipore 20.2 mit., za zdravila in zdravu rike 3.4 mih, za upravne sltrcŠIke 12.2 mil. itn za 'kapitalno pokritije 27.9 mil. dinarjev.
Kakšne so zahteve delavcev?
Delavci zalutevajo .predvsem, da se izvede zavarovanje za slučaj onemoglosti in starosti. To zavarovanje je dejansko samo zavarovanje onemoglih in za delo nesposobnih delavcev. Zavarovanje bi zakonito mudilo delavcem rerite od 100 do 400 dinarjev mesečno. Jasno je, da ti delavci te minimalne Iznose za šivajo ekslsitanco že danes od nekod prejemajo in porabijo. Delavske zahteve torej ne pomenijo novo Pbreimeiniltev našega gospodarstva. temveč le pravičnejšo razdelitev teh obremenitev. Delavci zahtevajo, da nosrjd nove •obrameniltive predvsem go-spodiarske enote, v katerih so delavci za čas svojega zdravja in mladosti delali in da se dajatve zagotove delavcem kot pravo.
Delavci mislijo dale, da je nujno potrebno pristopiti. k problemu zava-rovanija polSedelisIkih delavcev, ker je sitirah pred nesigurinositiji) in. nevamost-jo za slllulčaj bolezini, mesreče in starosti* eiden izimeid vzrokov, zlbog katerih 'beže delavne sile oid1 poljedelskega dela v tovanne im medto.
Delavci trde, da so prispevki in rente za slučaj onemoglosti postavljene že z obstoječim zakonom tako nizko, da jih ni mogoče še nadalje znižati, ker bi bilo potem te vrste .zavarovanje sploh brez vredhoslti.
Kakšne so zahteve delodajalcev?
Delodajalci zahtevajo, da se izločijo iz zakona o zavarovanju delavcev oni členi, kii govore o zavarovanju za slučaj .invalidnosti. Zahtevajto, da se to zavarovanje izvede z uredbo in to v skrommeljlših mejah, katere pa določneje ne označujejo.
Delodajalci zahteva jo, da bi, v bodoče nosili delavci, delodajalci In država enak del prispevkov za slučaj bolezni in onemoglosti, a od prispevkov za slučaj nesreče polovico delavci in polovico delodajalci.
■S tem bi se znižal prispevek delodajalcev za slučaj 'bolezini im nesreče od diosedanljih 204 miilijoniov dinarjev na 126 milijonov dinarjev.
Ako bi se izvedlo tudi zavarovanje “za slučaj invallidnositi in Starosti v se-danjem obsegu im porazdelilo bremena po predlogih, plačali bi v bodoče delodajalci. za vse tri vrišite zavarovanja 171 milijonov dinarjev, torej za 33 milijonov manj kot so doisedaj plačevali samo za dve vrsti zavarovanja. Delavci bi plačali 171 milijonov, torej za 32 miliijotnov dinarjev več, kot so dosedaj plačevali za dve vrsti zavarovanja. Večja obremenitev delavcev bi Znašala } dinar tedensko na delavca. A vse to je izvedljivo šele tedaj, ako bi bila dr-
Mesto večnega solnca
. Tako se .ponosimo nazivlje mesto Gun-nison v Colorad.u. Ravnatelj nekega ho-tela v tem mestu je dokazal da ni to nobeno pretiravanje. Že 1. jan. 1912 je mrznanM, da ne zahteva od svojih go-tov absolutno nobenega ■ plačila za
žava v resnici pripravljena vmesiti v vsakoletni budžet vsoto od. 140 milijonov dinarjev kot prilsjpevek za delavsko zavaro-vamtje, kar pa dvomimo, da se bo zgodilo. Ako bi pa država ničesar ne prispevala, potem bi znašala za de-iavsltvo skupina nova obremenitev 102 milijona dinarjev letno.
Poleg tega stavlljajo delodajalci predlog, da se v veliki meri zmanjšajo podpore, do katerih so imeli delavci po dosedanjih zakonih pravico.
Denarne po.dpore bi naj' bil deležen po predlogih delodajalcev šele tedaj, ako bi bil bolan več kot 5 dni in ako bi bil malmainj. 3 mesece ali v teku zad-rljih dveh let vsaj eno leto član zavaravanja. Dalije naj bi se zmanjšale podpore porodnicam tako, da bi imele pravico do podpore le one, ki so bile pred porodom šest mesecev, ali v teku zad-nfl'h dveh let •najmamlj eno leto zavarovane, to je zaposlene. Iznos porod-ntilne naj bi se znižal od % na ^ zavarovane mazde. Doba podpiranja naj bi se Znižala od 16 na 12 tednov. Podpora za opremo deteta naj bi popoln orna odpadla. Žene zavarovancev naj bi v glavnem obdržale samo pravico do bolniške podpore.
V	pogledu zavarovanja za slučaj nesreče zahtevajo delodajalci, da bi se vse rente znižale za 25 odst. Invalidi z detaizlmožinasrtljo do 35 odislt. naj bi r-sitali po predlogu brez rente. Poleg tega naj bi se spremenili sistem kapitalnega kr'tja.
Ako se obračunajo vsa zniižanja sedanjih delavskih prejemkov od zavaro-vonlja, dobimo naisledtnjie številke: na hraiiarini 10 milijicnov, na dečji opremi 13 mlilijonov, na poipodniškiih inoid-porah 2 mlllijiona, premalo dolgo zaposleni 6 milijonov, na izločitvi pod 35 : odst. neispo»obnositi 5 milijonov, na isplošno zmanjšanj renti za 25% 5 mil, na reorganizaciji kapitalnega kritja 30 milijonov, tako da znaša skupna izguba katero utrpe delavci, letno 71 milijonov dinarjev.
V	pogledu uprave zahtevajo delodajalci, da se Im da možnost, da zavarujejo svdlie delavce v lastnih podjetniških blagajnah z značajem današnjih okrožnih uradov; da se osvbbode vsi delodajalci dolžnosti, da prijavljajo uradom za zavarovanje delavcev svoje delavce; da se osvobade vsi delodajalci z manij kot 25 delavci dolžnosti, da prijavijo uradtu obstoj svojih podjetij, Pctlreibno evidenco bi sestavlja! okrožni urad sam na oisnlov! prijav delavcev. Evidenca bi bila pod. temi razmerami silno težka, še težja bi pa bila, ker se po predlogih delodajalcev tudi otežko-čuiie kontroliranje podjetij po uradnikih delavskega zavarovanja. Plačevanje prispevkov bi se vršilo z markica-rni. Poleg markic bi pa ostal še predpis prispevkov potom plačilnih nalogov v veljavi. Glavna funkcija teh pla-čilhiih nalogov bi bila v tem, da bi 'izgubil urad za zavarovanje po šestih mesecih pravico do plačila prisjpevkov za delavce, ki vsled pomanjkljive evidence niso obseženi v plači Inih nalogih.. To so oficijelne zahteve delodajalskih organizacij.
Že iiz navedenih ugotovitev je razvidno, da so nasprotja velika. Po mne-injlu delavcev ogrožajo delodajalske zahteve sam obstoj delavskega zavaro-vanfia.
Kakšen bodi zaključek borbe?
Izvedba zavarovanja za sllučaj onemoglosti im Sta,Dosti, napredek delavskega zavarovanja v vseh vrstah ! Upamo. da nihče, ki sodeluje pni reformi delavskega zavarovanja, ne želi, da veže svoje ime z refonmami, ki bi značile poslabšanje delavskega zavarovanja im popolno deizKMigamzacijp ustanov, ki imajo po nekaterih pokrajinah države nad štiridesetletno tradicijo. Delavci pričakujejo, da bo razdobje oživljene zakonodajne koniStrukltivnosti značilo napredek in ne nazadovanje!
Zakon o inšpekciji dela
j Inšpekcije dela so bile ustanovljene: j »za neposredni nadzor nad izvrševan j njem zakonov, uredb, pravilnikov in j ministrskih naredb, katere se nanašajo j na socialno in življensko zaščito de* ! lavcev v delavnicah in v industrijskih, i obrtnih, trgovskih in prometnih pod* j jetjih, naj so privatna ali državna, I okrožna, občinska itd., v katerih so zaposleni civilni delavci«. Zakon deli inšpekcije na osrednjo inspekcijo de* la (ki je oddelek Ministrstva za soci* alno politiko), na oblastne inspekcije dela in na specialne inspekcije dela za specialne stroke, n. pr. za stavbno stroko, za železnice, pomorstvo in za rudarsko in za domačo industrijo.
Izvrševanje zakona o inspekciji dela
Poleg nalog, ki jih predpisuje inspek* cijam dela zakon, je bil 28. januarja 1922 izdan še »pravilnik o higijenski in tehnični zaščiti delavcev v podjet* jih«, ki je prav tako spadal v delokrog inšpekcij dela. Žalibog je pa ostal pra* vilnjk neizveden.
Sam zakon o inšpekcijah dela se je le deloma izvajal. Osnovanih je bilo 10 oblastnih inšpekcij dela z dvema specialnima inspekcijama dela za po* morski promet, ki sta pa bili prav kmalu ukinjeni. Osrednja in oblastne inšpekcije dela niso imele pravice raz* tegniti svoje nadzorstvo na rudarska podjetja in železniški promet in v glavnem tudi ne pomorski promet, ta* ko da je bilo 150.000 delavcem onemo* gočeno okoristiti se z zaščito inšpekcij dela.
Po predpisih Zakona o inšpekciji dela bi morale inspekcije pregledati okoli 1,200.000 delavcev (dvakrat let* no), pregledale so pa, glasom svojih poročil le:
leta	podjetij	z zaposlenimi delavci
1921	6736	101867
-1922	7670	128733
1923	7972	168777
1924	8146	175607
1925	9079	146720
1926	5662	149304
1927	5074	137491
1928	4832	112316
Iz tega vidimo, da so		inspekcije de*
la izvršile komaj deseti del svojih za* konitih nalog. To pa predvsem zato, ker inspekcije dela niso imele ne do* volj ljudi, ne dovolj denarnih sredstev na razpolago.
Po državnem proračunu je bilo leta:
1922	1923 1925 19 7 1928
1923	1924 1U26 U> 8 1929
Inšpektorjev dela	16	12	9	8	8
Inšpektorjev kotlov	12	10	7	7	7
Tajnikov inšpekcije	25	13	8	8	8
Tajnikov insp. kotlov 16		12	7	6	6
Pisarniških moči	22	21	14	14	14
Slug	16	16	14	14	20
I 1 1 I i		7II0 00I	560.000		520.000
|	V Jugoslaviji prevladujejo mata
| podjetja. Poleg 6000 industrijskih pod* : jetij z več kot 15 delavci, imamo 75.000 j obrti in trgovskih obratov, ki zaposlil* j jejo delavce, obrtnike in pomočnike, j	Število nesrečnih slučajev pri delu
j narašča letno, prav tako kot pada ak* ! tivnost inšpekcij dela. Tako je znanih j nesrečnih in smrtnih primerov:
hrano in stanovanje v tistih dneh. kadar ne sije solnce. In je napravi! dobro kupčijo. Njegov hotel je bil vedno poln gostov in letoviščarjev, a v vseh teh 18 letih se je zgodijo samo 12 krat, da je bilo solnce za oblaki. Lansko leto ni bilo niti enega dne, da bi moral streči gostom zastonj.
leta	nesrečnih	smrt
1921	2452	92
1922	2714	100
1923	6295	193
1924	7297	144
1925	8135	144
1926	7058	117
1927	8149	135
1928	9352	157
Z uveljavljenjem Zakona o zaščiti delavcev in o zavarovanju delavcev so se še razširile naloge inšpekcij dela, med katere spadajo tudi dovoljenja za zaposlitev inozemskih delovnih moči.
Inspekcije dela imajo dolžnost di* rektne intervencije v vseh delovnih sporih. Druge oblasti, kot sodišča, upravni in obrtni uradi razsojajo sa* mo na tožbo z ene strani in izvajajo higijensko kontrolo obratov. Zaščitne naprave v obratih pa lahko nadzirajo le inspekcije dela.
Sedaj so podrejene inspekcije dela banskim upravam.
Zahteve delodajalcev
Delodajalske korporacije zahtevajo, da se tudi formalno ukinejo predpisi Zakona o inspekciji dela o specialnih inšpekcijah, ker se do danes take in* spekcije niso ustanovile.
Dosedaj so imeli inšpektorji pravico, da sami vsak čas pridejo v podjetje. Delodajalci zahtevajo, da sme priti v podjetje inspektor samo z dovolje* njem in v prisotnosti lastnika podjet* ja. Ako ni lastnik podjetja prisoten, ne sme v nobenem primeru priti v podjetje inspektor. Prav tako se ne sme razgovarjati inspektor z delavci v nenavzočnosti lastnika podjetja. In* spektorji dela ne smejo na licu mesta izvesti preiskave o nesrečnih primerih, temveč se mora izvršiti ta posel komi* sijskim potem; v komisiji so pa zasto* pani državni uradniki in podjetnik.
Glavna zahteva delodajalcev je na* dalje, da se odvzame inšpektorjem de* la pravico, da pregledujejo v podjet*^ jih higijenske, mezdne, prehranjeval* ne, stanovanjske, zdravstvene in de* lovne razmere, ker smatrajo, da so vse to privatne zadeve podjetnikov, v katere naj se ne vmešavajo državne oblasti. Higijenske razmere sme nad* zirati samo strokovna komisija, sesto* ječa iz delodajalca in državnih urad* nikov, ne pa tako kot je dosedaj, da izvaja kontrolo inspektor dela s stro* kovnjaki, katere sam določi. Največja kazen sme znašati 1500 dinarjev. Kaz* ni pa ne izreka inšpektor dela, temveč kraljevska banska uprava. Proti izre* ku kazni ima podjetnik pravico pritoiž* be na ministrstvo in državni Svet. Pri* tožba ima odložilno moč.
Zahteve delavcev
Z ozirom na slabo zaščito delavstva in na zvišano število nesrečnih prime* rov in z ozirom na dosedanje izkušnje v pogledu izvajanja naše zaščitne za* konodaje, zahtevajo delavci:
1.	Da morajo obstojati oblasti, ki nadzorujejo izvajanje zaščitnih zako* nitih določil in da je med te oblasti šteti predvsem inspekcije dela.
2.	Vse predpise Zakona o inspekciji dela se mora striktno izvajati; izme* njave .zakonitih določil se naj izvrše šele tedaj, ako bi se pokazalo, da to ali ono ni izvedljivo.
3.	Zvišati je kazni za kršitev zakon* skih določil in uvesti je zaporno ka* .zen za povzročitelje smrtnih in ne* srečnih slučajev delavcev.
4.	Inšpekcije dela je obdržati v splo* snem delokrogu ministrstva za social* no politiko in narodnega zdravja kot samostojne edinice za vsako banovino. Inspekcije je osvoboditi birokratizma in formalizma, da so zmožne za hitro delo, kajti inspekcije dela so dejansko socialna policija, katere organi morajo biti vedno, povsod in v vsakem sluča* ju na razpolago. Inšpekcijam dela se naj da na razpolago potrebne kredite in personal, da bodo lahko vršile svo* je zakonite dolžnosti.
5.	Za slučaj, da se inšpekcijam od* vaame pravico izrekati kazni, potem morajo imeti inspekcije tudi pravico pritožbe na višje oblasti, ker v goto* vib poslih nastopajo inspekcije pred upravnimi oblastmi v isti vlogi, kot pri sodiščih državna pravdništva. Ako bi inpekcije dela ostale sestavni del ban* skih uprav, potem bi ta možnost od* padla, ker se inšpektorji ne bi mogli pritožiti proti odlokom svoje direktno predpostavljene oblasti. Zato je po* vsem utemeljena zahteva, da so in* spekcije dela samostojni organi mini* strstva za socialno politiko.
Končno zahtevajo delavci, da se pod kontrolno oblast inšpekcij dela uvrsti vse vrste narodnega gospodarstva, ne izvzemši železnice, rudnike in plo* vidbo.
Vse posle socialne zaščite delavcev in nameščencev se naj skoncentrira v ministrstvu za socialno politiko in na* rodno zdravje. Dokler se to ne izvede — nimamo socialne zaščite delavcev.
ĆG SO-Cetmci prepdenta l\labaryfka
| Občni zbor je sklepčen, ako je navzo* ča vsaj ena četrtina rednih članov. Ka«
Prezidenta Masaryka prav posebno odlikujejo njegove visoke moralne vr» line in njegov posebni smisel za vse, kar je izvedljivega. Idealizem in reali* zem daje njegovi osebnosti energijo in avtoriteto, katero ie v tako veliki me* ri malokje najti.
Prezident Masaryk je izšel iz revnih razmer; svoje življenje je začel kot ključavničarski vajenec. Posrečilo se mu je pa, vrniti se k studiju, in z do* hodki instrukcij je dovršil filozofijo. Najprej je bil privatni docent na du* najski univerzi, dokler ni bil poklican leta 1882 na češko univerzo v Pragi.
Od vsega začetka je vzbujal Masa* ryk občo pozornost vsled svojih iz* rednih talentov/ Neprestano se je bo* ril proti lahkim uspehom in proti oz* kosrčnošti duha. V bran sc je postavil vsemu, karkoli bi hotelo izolirati češko kulturo. Boril se je proti provincijaliz* mu, pogrošnemu nacijonalizmu in pan* slavizmu, z eno besedo: proti vsem gi* banjem, ki so bila takrat prav posebno priljubljena pri dijaštvu.
Masaryk ni bil priljubljen, prav po* sebrio ne v dobi, ko je razkrinkal laž* nost »kraljevih'manuskriptov«, ki naj bi dokazali, da je češka kultura sta* rejša od nemške. Na tej trditvi so na* cijonalistični krogi na Češkem postav* Ijali nove teorije in nekaj časa je celo zglodalo, kot da se domovina istoveti z manuskripti. Masaryk je bil edini, ki je imel pogum, izjaviti in dokazati, da so manuskripti ponarejeni.
Mašaryk ni nikdar priznaval nazira* nja, da je dovoljeno, podrejati resnico in moralično dolžnost nacijonalnemu interesu. Ako je tudi sam proti vsem stal, ni odlašal, dvigniti svoj glas, kot je to1 storil v slučaju mladega Juda, ko se ga je obdolževalo ritualnega umora. Znan je Mašarykov nastop v Friedjun* govi aferi, ki jo je avstrijska vlada z laičnimi dokumenti naprtila Hrvatom in Srbom.
Masafvkova moralna načela v politi* ki so sicer dvignila njegov sloves in avtoriteto, niso pa pripomogla k nje* gbvi priljubljenosti pri ljudstvu. Je že tako, ljudstvo ljubi onega, ki mu laska. Ko je Masaryk ustanovil svojo stran* ko, sb mu sicer sledili intelektualci, ne
lo, da odpotuje dr. Beneš v Pariz in Masaryk v London. Po izbruhu ruske revolucije je Masaryk odpotoval v Ru* sijo, kjer je na vzhodni fronti ustano* vil češkoslovaško legijo dobrovoljcev. Ko je boljševiška revolucija onemogo* čila njegovo bivanje v Rusiji, je odpo* toval v Ameriko. Masaryk je dobro poznal Ameriko, kajti imel je Ameri* čanko za ženo. Ni mu bilo težko priti do obersta Housa in končno tudi do prezidenta Wilsona. Dosegel je, da je Amerika priznala češkoslovaški naci* jonalni komite. Ta odločitev je bila za prihodnjost 'odločilna. Naznanjala je priznanje bodoče države, ki je bila ofi* cijelno v Ženevi proklamirana teden dni pred razpadom habsburške monar< hije.
Ogromno je bilo delo, katero je iz* vršil triumvirat Masaryk, Beneš in Štefanik, ki so dejansko iz nič ustva* rili državo in osvobodili narod. Ni bilo lahko prepričati ententine države o po* trebi samostojne Češke. Nezaupanje proti češkim emigrantom je bilo pelo tako veliko, da je leta 1915 francoska vojaška oblast hotela internirati dr. Beneša. Toda Masaryku in Benešu se je posrečilo pridobiti naklonjenost en* lente. Velike usluge so bile napravijo* ne ententinem vodstvu. Ne samo, da so na vseh frontah stale legije češko* slovaških dobrOvoljcev, tudi češki re* gimenti v zveznih državah samih so dezertirali v masah in prav posebno vplivali na potek vojaških operacij v bojih pri Rava*Ruski, ko so odprli fronto ruski vojski. Prav posebej je pa češkonacijcnalni komite pridobil za* upanje s poizvedovalnim delom in z zvezami, ki jih je imel z domovino. Na Dunaju se ni zgodilo ničesar važnega, kar bi v Parizu ne zvedeli neka! dni pozneje.
Vse podzemsko delo pa bi bilo lahko postalo sumljiva Vrednost je šele do* bilo v zaupanju, ki sta ga znala vzbu* diti Masarvk in Beneš pri svojih gosti* teljih. Vpliv in avtoriteta obeh je te* meljila v njunem visokem moralnem poslanstvu. Za svoje delo sta Masaryk in Beneš prejela plačilo, priznana je bila Češkoslovaška, ki do takrat dejan*
. sko še ni eksistirala in ki je do konca pa množice. Vsled svojega osebnega j vojne veljala kot del Avstro*ogrske ir.
ugleda je bil Masarvk izvoljen v par* lament; nikdar se mu pa ni posrečilo, da bi prišel v parlament še drugi poslanec iz njegove stranke.
Takoj po izbruhu vojne je vojaške službe oproščeni Masaryk —bil je star 64 let — odpotoval v Švico in Italijo, da se pouči o položaju in razmerah v Evropi. Decembra leta IPD bi se imel vrniti v domovino, da ga ni dr. Beneš, njegov nekdanji učenec, opozoril, da bo aretiran, ako stopi na avstrijska tla. Masaryk je ostal v Švici. Tekom leta 1915 Beneš ponovno obišče Masa* ryka in ustvarja tako zvezo med Pra* go in Ženevo. Septembra 1915 je po* stala policija pozorna na pogosta poto* vanja dr. Beneša in je sklenila, areti* rati ga. V vseh avstrijskih pisarnah so pa bili Čehi in dr. Beneš je dobil pol ure pred aretacijo obvestilo o name* rah policije, prekoračil je peš nemško mejo in odpotoval preko Bavarske v Švico.
V tem času se je vršil v Ženevi prvi sestanek med Masarvkom. Benešcm m Štefanikom, na katerem je bila skle* njena ustanovitev češkoslovaškega na* cijonalnega komiteja. Sklenjeno je bi*
pripuščena je bila na mirovno konfe* renco kot ententina država. V okto* bru so se še primorani vojskovali če* škoslovaški vojaki v vrstah avstrijske armade, novembra so pa že njihovi odposlanci sedeli ob konferenčni mizi kot zmagovalci. Dvomimo, da je v da* našnji dobi kdo več ustvaril, kot je pa Masaryk za svoj narod v zgodovinskih in odločilnih dneh svetovne vojne.
Masaryk je zaslužil, da je bil soglas* no izvoljen za prvega prezidenta re* publike in naravno je, da ga je narod v triumfu sprejel, ko se je vrnil v do* movino.
Veliko delo Masarykovo pa ni osta* lo zaključeno z osvobodilnim delom za svoj narod, tudi vseh dvanajst let po vojni, navzlic svoji starosti, budno pazi nad usodo svoje države in ni važ* nejšega državnega, bodisi gospodar* skega, socialnega, kulturnega ali naci* jonalno*političnega problema, da ne bi inicijativo posegel vmes. Masarykov vpliv na Češkoslovaško je tako silen, njegov duh tako živ, da si bratske dr* žave brez Masarvka sploh misliti ne moremo.
Narodno-strokovna zveza
Ljubljanske člane NSZ opozar? mo na 1. redni občni zbor »Mestne de* lavske zavarovalnice«, ki se bo vršil v nedeljo 16l marca 1930 ob pol 10. uri dopoldne v dvorani mestnega ma* gistrata. Dnevni- red: 1. Poročilo pred* sodstva. 2. Poročilo o bilanci MDZ za leto 1930. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Do*
polnilna volitev enega člana v načel* stvo in dveh namestnikov v nadzor* stvo. 5. Slučajnosti. Predlogi za občni zbor morajo biti vsaj 3 dni pred obč* nim zborom pismena vročeni, ali ust* no javljeni na zapisnik v pisarni MDZ, sicer se o njih ne razpravlja (glej pravilnik MDZ, § 50., točka 4.).
j dor se jih ne zbere toliko, se vrši pol | ure po določeni uri na istem prostoru nov občni zbor z istim dnevnim re* dom, ki je sklepčen brez ozira na šte* vilo prisotnih članov. (Glej pravilnik § 51., drugi odstavek.)
Vsem podružnicam. Današnjo šte* vilko smo posvetili vso vprašanju re* vizije naše socialne zakonodaje. V njej je veliko važnega in bi morali o vsem biti poučeni prav vsi naši delavci in ostalo delavstvo. Podružnice prosimo, da opozore članstvo na to številko li* sta. Iz vseh referatov, poročil in član* kov pa izhaja enoi; naše strokovne or* ganizacije morajo biti močne, če ho* čemo izvojevati borbo, ki so nam jo vrinili delodajalci. Zato pozivamo vse podružnične odbore, naj takoj povsod sklicujejo Sestanke in članstvu poro* čajo o vseh teh važnih vprašanjih in iih pozovejo, da posvetijo organizaciji kar največ pažnje. Vsak posameznik in mi vsi skupaj moramo storiti vse, da se naše vrste potrojijo, da se de* lavske organizacije okrepijo in razši* rijo. Ne pozabimo, da je eden izmed nas — nič, vsi pa sila in moč.
Podružničnim blagajnikom! Nekate* ri moji tovariši se še niso naučili reda in točnosti. Njim je vseeno, Če pobira* jo članarino ali ne, vseeno, če mi jo pošljejo redno ali pa s pol letno zamu* do. Meni pa to ni vseeno. Jaz imam skrbeti za kritje tekočih stroškov, ki niso malenkostni, imam pa tudi skrbe* ti za dohodke, ki naj te stroške krije* jo. In če imam nekaj takih ljubih pri* jateljev, ki pozabljajo na svojo dolž* nost, je jasno, da ne morem oprav* Ijati svoj posel, kot bi ga rad. Iz nič ne morem nekaj plačati. Drage tovariše blagajnike prav lepo pro* sim, naj poskrbijo, da ne bodo na zaostanku in naj skušajo redno pobi* rati članarino ter mi jo redno tudi od* poslati. Bodimo redni, ker le na ta na* čin bomo imeli uspehov. —\Blagajnik.
Trbovlje. Podružnica Narodno stro* kovne zveze sklicuje sestanek za ne* deljo 9. t. m. ob 9. dop. v prostorih go1* stilne Zavrašek. Na sestanku poroča tudi delegat centrale in je zato polno* številna udeležba zaželjena. Člani naj pripeljejo tudi svoje prijatelje s seboj. — Odbor.
Srednja vas pri Bohinju. Podružnica Narodne strokovne zveze v Srednji vasi priredi v nedeljo 16. t. m. ob 2. popoldne sestanek članstva, ob 3. uri popoldne pa skioptično predavanje v dvorani občinskega doma.-Predava tov. Vladimir Kravos iz Ljubljane o »Ja* ponski«; isti dan se vrši ob 6. zvečer v prostorih šumske uprave v Gradu predavanje. Tudi tu se predava o »Ja* ponski«. Delavstvo in domačini naj se udeležijo predavanja v polnem številu; člani NSZ pa naj pridejo polnoštevil* no na sestanek ob 2. uri.
Jesenice. Podružnica Naredno stro* kovne zveze na Jesenicah priredi v ne* deljo 16. marca ob 10. uri dopoldne v društvenem lokalu članski sestanek, na katerem poroča delegat centrale iz Ljubljane o aktualnih delavskih vpra* šanjib in o konferenci v Beogradu. Z ozirom na važnost dnevnega reda pro* simo vse člane, da se udeleže sestanka v kar največjem številu.
Št: Pavel. Podružnica Narodno stro* kovne zveze v Št. Pavlu bo priredila še" tekom tega meseca predavanje, ki bo združeno s sestankom članov NSZ. Predavanje bo skioptično in zelo za* riimivo. Predaval bo predavatelj iz Ljubljane. Podrobnosti o predavanju in sestanku potom Vabil. Članstvo ope urjamo na to.
s	—-------
! RADNIČKI STRUKOVNI SAVEZ j JUGOSLOVANSKIH NACIONALU i	STA U SPLITU.
Split. Naš je odbor poslao kao svo* ga izaslanika na konferenciju u Beo* grad svog predsjednika druga Antuna 1 Kliškiča, koji se je u Beogradu sastao sa delegacijom bratske Narodno stru* kovne zveze i razgovarao oko proši* renja naših organizacija. Naš drug Kliškie dao je u ime naše organizacije i izjavu, koja je bila vrlo simpatično primljena. Takodjer je bila ukazana našem predsjedniku počast time, da je bio izabrat na svečanoj konferenciji, ia kojoj je govorio i direktor Medju* narodnog biroa rada g. Albert Thomas, kao jedan od predsjednika te važne konferencije.
Stobrić. Vredni centralni odbor RSSJN iz Splita osnivao je i kod nas u Stobriču svoju podružnicu te je na poslednjem zboru izabrata nova upra* va, koju sačinjavaju: predsednik drug Knczovie Jozc pok. Grge, njegov za* mjenik Plosnie Luka pok. Stipe, sekre* tar Plosnie Bartul Simunov, njegov- za* mjenik Stipinovič Mirko pok. Mije, blagajnik Perasović Petar pok. Jere, njegov zamjenik Perasović File pok. Jure, revizori Blažević Špiro pok. An* te i Perasović Ante pok. Jure. Našu novu podružnicu najsrdačnije pozdrav* ljamo.
Komin. I u Kominu smo osnivali na* šu novu podružnicu, koja vrlo lepo na* preduje. Na poslednjoj skupštini iza* brata je-ova nova uprava: predsjednik drug Terze Jožo Rokov, njegov zamje* nik Rodica Martin pok. Luke, sekretar Supič Ante Stipin, zamjenik sekretara Pccić Andjeo pok. Ilije, blagajnik Ba* rić Stipe pok. Mate, zamjenik blagaj* nika Jelača Mate pok. Ivana, odborni* ci Supić Jozo pok. Ivana i Terze Ivan Antin. I ovu našu novu podružnicu kao i naše nove drugare svesrdno po* zdravljamo, želeći im najbolji uspeh u njihovom radu. Da žive naši novi sa* radnici!
ŽENSKI POKRET NA NORVEŠKEM
Spričo svojih bojevitih tradicij, katere ji je ostavil čas Vikingov, bo morda ke-daj videla žensko na čelu svojega brodov-ja ali Svoje vojske. Liberalna vlada, ki ima sedaj oblast v roki, pripravlja zakonski načrt, da bi se ženskam omogočilo vstopiti v vse državne službe, ki so bile doslej prihranjene moškim. Iz tega smemo sklepati, vsaj teoretično, da bodo smele Evine hčere vstopiti v armado in mornarico ter celo zavzeti službo v protestantski cerkvi. Za pomorsko častništvo se bržkone ne bodo pulile, pač pa bodo po vsej priliki tiščale v duhovski stan. Nekatere so že študirale bogoslovje na univerzi in ker je norveška cerkev pod državno upravo, oddaja vsa pastorska mesta vlada. Možnost, da bi pastorsko stolico zasedle žene, je vzbudila ogorčenje med sve-čeništvom, ki podpira svoje ugovore z evangeljskim duhom, cerkvenimi sporočili in navodili sv. Pavla.
KAM RASTE PARIZ
Francoska prestolnica se razljuduje različno po različnih okrajih, predmestja pa se preobljudujejo. Od 1921 do 1926 se je njih
stanovništvo povečalo za 252.000 edinic. Okrožje Saint-Denis je narastlo za 30%, Dugny za 13%, Drancy za 10%, La Cour-neuve za 82, Stains za 78, Bobigny za 68, Bondy za 51 itd. Najmanjši dvig opažajo Saint-Quen, Levallois-Perret, Neuilly in Cli-chy, naj več ji pa Orly, 167%. Kako razložiti napredek v Seineskem departementu ? Prebitek rojstev nad umrtji znaša 38.693 edinic, ostalih 213.000 duš pa je dotok iz mesta, s kmetov in inozemstva. Pariška sredobežnost ima svoj izvor v stanovanjski statistiki: razmah obrtstva zavzema obsežna poslopja za svoje namene.
ŠKRLICE ZGOŠČENEGA ALKOHOLA
so smrtno nevarne, kakor so poročali nedavno sodni zdravniki Duvoir Goldberg, Piedeličvre i. dr. v Parizu. Ta proizvod se prodaja po trgovinah v obliki belih pravokotnih tablic, ki služijo nalik tekočemu alkoholu za ogrevanje raznih posod. Ta produkt nima nobenega okusa in povzroča smrtonosne zastrupitve, če se užije. Neke igrače imajo kotličke na paro in se dajo kuriti s škrlicami solidificiranega alkohola. Opasno je puščati otrokom te škrlice pri rokah. Treba bi jih bilo pobarvati ali jih storiti neužitne.
Izdajatelj: Dr. Jos p Bohinjec. — Urejuje: Ivan Tavčar. — Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jezeršek.