NARODNA DEMOKRATSKA STRANKA Občinski odbor Ljubljana Vlč-Rudnik
Nova organiziranost v naši občini
Po odhodu dela članstva iz SDZ je imel večinski del, ki je v na5i občini ostal zvcst SDZ. zbor članstva, z namenom, da izvolijo novo vodstvo in se pogovorijo o nadaljnjem delu. Zboru so poleg članov z naše občine prisostvovali tudi gostje in sicer podpredsednik republiškega odbora Andrej Šter, predsednica Sveta ga. Alenka Žagar-Slana, predstavniki mestne organizacije, gostje iz dnjgih Ijubljanskih občin in viškega Demosa.
V novo vodstvo so bili izvoljeni: za predsednika ing. Le-opold Pristavec; za podpredsednico ga. Marija Cej. dipl. iur.; za tajnika Sergej Prinčič, oec. in za blagajnika Peter Čeraigoj, dipl. ing. Izvoljen je bil tudi nadzomi odbor in delegati za Svet stranke. Posebno pozomost so namenili mladim, ki se združujejo v Mladi iniciativi MLIN, ki jo vodi ga. Darja Mihevc.
Strankini prostori so ostali na istem mestu, to je v stavbi na Trgu MDB 14/11, uradne ure pa so vsak ponedeljek in sredo od 14. do 16. ure.
Ali je res najenostavneje zamenjati vlado?
Ceprav omenjeni prispevek neposredno ne zadeva ob-činske problematike, pa sem smatral m potrebno, da ga objavim v obcinskem časopisu preprosto zaradi tega, ker je tudi naše vsakodnevno življenje v obdni in krajevni skupnosti v marsičem odvisno prsv od potez in odločitev republiške vlade.
Skoraj vse stranke imajo v svojem uncnu eno od oblik pojma demokrat-ski. Zadnje čase jih večina tudi trdi, da so stranke politične sredine. Ob ustanavljanju nove Demokrat-ske stranke so njeni glavni akterji pogosto izražali zamisel o njeni vlogi na političnem torišču oz. v parlamentu. Bila naj bi jeziček na tehtnici pri parlamentamem odloianju. Taka vloga zahteva stranko, ki ni v nobeni od parlamentamih koalicij, arapak nastopa saraostojno racd pozicijo (vladno koalicijo) in opozicijo. Glasuje po lastnem preudarku za predloge prve ali druge. Vendar pa je marsikoga presenetilo, ko so še pred ustanovnim kongresom te stranke njeni ideologi že nakazovali možno koalicijo z Liberalnirai demokrati (soci-alističnimi mladinci), socialisti in celo s prenovitelji (alias komunisti, alias socialdemokratskimi prenovitelji). Zadnji so
spremenili svoje ime v socialdemokratsko prenovo, da bi bili sprejemljivejši na strankarski sredini. 0 jezičku na tehtnici jc vse utihnilo.
Izstop nove Demokratske stranke iz Demosa je sprožil formakn razpust Demosa. Demokratska stranka je šla še korak naprej in v parlamentu umaknila podporo Peterletovi vladi. Verjetno zato, da bi spravila svojega Bavčarja na Peterletov stol. Toda hitro se je pojavil prolikandidat Drnov-5ek. Zdi se, da Bavčar maisikomu ne vzbuja zaupanja.
k vrst opozicijskih politikov (socialistični tabor) in njihovih simpatizeijev leujo na vlado očitki o njeni nesposobnosti. Kar potez. Hvalo uživajo le štiije ministri. katerih resorji so se uveljavili v slovenski vojni. Obrambni, policijski, informacij-ski in zunanji.
Kaj imajo ti resoiji skupnega? To, da njihova naloga ni skrbeti za uslvaijanje akumulacije v gospodarstvu. Njihova resorna znatilnost je poraba proračunskega denarja. Na tem podroiju se je vsekakor lažje uvcljaviti kot na področju gospodarskih resorjev. Učinki le-teh se pokažejo šele dolgo-ročno.
Za neuspeh vseh ministrstev iz gospodarskih resorjev je kriv Peterle. Tako opozicija.
Za uspeh Stinh pohvalnih ministrstev pa Peterle ni zaslu-žen. Tako opozicija skupaj s štirimi ministri, ki so začasno nacionalni junaki. Taka pristranska gonja proti Peterletu s strani opozicije ni pametna, ker je prozorna. Dejal bi, da je podla. S strani štirih mladih ministrov pa žal nezrela. Peterle sam je §e mlad mož. Verjamem, da je delaven in odgovoren. Osebna ambicioznost pa je v skladu z njegovo starostjo. Toda kaj naj narcdi vlada. ki se znajde že takoj oa začetku v politič-nih in gospodarskih težavah in v vojni, kot se je našla Peterle-tova. Ne pozabimo, kaj je rekel amenški Eaglebuger: »Lahko se odcepite, vendar s trdira pristankom (hard landing)«. Vemo, da je vrsto težav, ki se je z njimi otepala vlada v tem letu in pol, Zahod povzročal namenoma, da bi nas zadržal v Jugoslaviji. In še jih povzroča. Pa vendar sta ta vlada in ta Peterle vse to zdržala in dosegla preboj. Spomnimo se. da je preboj na zunanje političnem področju začel Peterk s svojimi demokrKanskimi povezavami. Da je prve mesece potoval sam ali pa vzel s seboj Rupla. Pozneje je začel Rupel samo-stojna dipiomatska potovanja. To je njegov posel. Na vsem lepem pa je Rupel vzel s seboj Kučana. Bili smo presenečeni. Zdi se, da je lo bila in, da je k notranje politična igra proti Peterletu in njegovi stranki. Morda že takrat proti Demosu. Nastop znamenitega individualista Rupla proti disciplinirane-mu Peterletu. Zanimivo je opazovati, kako se ponujajo za premiera in za predsednika države mladi, preraladi ljudje. Predsednik vlade bi naj bil zrelejši človek. Takole med petde-setim in petinšestdesetim letom. Enako tudi predsednik drža-ve. Ta je lahko tudi starejši. Ministri so lahko nekaj mlajši. Minister je predvsem povezovalec resoijev s sposobnostjo vodenja delikatmh individualistov, kar po večini ministh so.
Najenostavnejše je zmerjati vlado. To sicer počno povsod. Vendar druge vlade delajo v urejenih, uslaljenih razmerah. Vse to za Peterletovo vlado ne velja. Podobna je fakirju. ki leži na štrlečih žebljih. Vsako vlado tudi izvolijo z namenom. da bi delala štiri leta. Pogosto menjanje celih vlad ima za družbo, posebno za gospodarstvo še hujše posledice kot pogo-sto sprerainjanje zakonov. Novi ljudje na ministrskih položa-jih bodo rabili spet nekaj mesecev, da se seznanijo s proble-matiko svojih resorjev in vladc kot celote. Predvsem pa. v vladi naj bojo ljudje, ki so že dolgo operativci v resorni dejavnosti. Ne učenjaški profesorji s fakultet! Ti naj bodo v svetovalnih telesih!
Dajmo Peterletu in njegovim ministrom možnost, da v mir-nejšem času, ki je sedaj pred nami, pokažejo, kaj zmorejo.
Pripravimo premišljeno nove volitve. Do takrat pa naj ostane sedanja vlada s Peterletom.
STANE TRČEK