NAROČNINA mesečno 4 Din, četrtletno IG Din, polletno 20 Din. — V Ljubljani. M» ziboru in Celju dostavljen na dom mesečno l Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din UREDNIŠTVO v Ljubliani, Knafljeva ul 5. telefon it 3/22. 3/23. 3/24. 3/25. 3/26 UPRAVA v Ljubljani Prešernova ul 54, telefon si 3/22. 3/23. 3124. 3/25. 3/2* INSERATNl ODDELEK v Ljubljani, Pre* sernova ul. 4, telefon it. 2492. Poštrmanlgčpna v gotovini Leto III. Liublfana, S. aprila 1929. Stev 14 Nepričakovana in neprijetna senzacija za Dalmacijo in njene ietovi-šcarje - Po! metra snega - Dva vlaka obtičala v snegu - V Splitu štiri stopinje pod ničlo Split. 7. aprila. V minuli noči je nastal v vsej Dalmaciji vremenski preobrat, ki je preko noči spremenil najlepšo pomlad zopet v ostro zimo. Že tekom včerajšnjega dne je začel pihati mrzel veter, proti večeru pa se je nebo zoblačilo in začel je naletavati droben sneg. Okrog 9. zvečer se je vsula drobna toča. pomešana z dežjem, nato pa je sledi! snežni mete?., kakršne ie doživela Dalmacija tudi tekom letošnje nenavadno ostre zime le pakrat Proti polnoči je bilo že vse mesto pod snežno dejo. Snežilo ie vso noč v gostih kosmih. Zjutraj je pokrival vso srednjo /n severno Dalmacijo do pol metra debel sneg. Letoviščarji, ki so po solnčnih velikonočnih praznikih v velikem številu prišli od vseh strani, so se danes nemalo presenečeni ozirali na zimsko okolico in v lahkih oblekah prezebali ves dan v hladnih hotelskih sobah, Id so večinoma brez peči. Tolaži jih upanje, da ie ta aprilska zima le prehodna in da bo že prihodnje dni zopet posijalo toplo solnce. Da aprilska zima v Dalmaciji ni aprilska raca. priča pač najbolje dejstvo, da je sneg še le nedavno očiščeno železniško progo Split—Sinj znova tako zatrpal, da je postala za vlake neprehodna. Današnji jutranji potniški vlak ie obtičal v snegu med Spiitom in Sinjem v bližini Klisa. Iz Splita je takoj poslan pomožni vlak s snežnim plugom, da očisti progo in reši zasnežene potnike. Toda tudi pomožni vlak je obtičal v snegu. Do večera vlaka še nista bila prosta in bosta očividno mogla šele ponoči enkrat nadaljevati prekinjeno vožnjo. Sneg je potrgal tudi vse telefonske in brzojavne zveze. Pod težo snega so se porušili številni brzojavni drogi, zaradi mrazu pa so popokale tudi žice, tako da bodo imele terenske sekcije obilo posla, preden bodo popravile nastalo škodo. Temperatura je padla po vsej Dalmaciji pod nič'o. V Splitu, ki je imel še pred par dneyi 16 stopinj nad ničlo, so davi zabeležili 4 stopinje pod ničlo, mraz, kakor je bil zabeležen tudi tekom letošnje hude zime le parkrat Beograd, 7. aprila. Mrzli val, ki so ga že pred par dnevi napovedale berlinske in dunajske metereološke postaje. je očividno že zajel tudi našo državo. Danes je bila v vsej državi zabeležena temperatura izpod ničle. Najnižjo temperaturo so imeli v Kos. Mi-trovici. kjer je bilo 7 stopinj pod ničlo. Povprečna temperatura se giblje okrog 3 stopinj pod ničlo. O docela nenavadni zimi prihajaio vesti iz Dalmacije, kjer je v minuli noči zapadel debel sneg. Velike prometne ovire so nastale v Bosni in Hercegovini, kjer so nastali snežni zameti. Vlaki vozijo z večurnimi zamudami. Reka Drina je zelo narasla in je na več krajih prestopila bregove. Tudi iz Južne Srbije prihajajo vesti o grozečih poplavah. V Skoplju je ponoči snežilo. Beograd in okolico je pobelil sv vlada ie že ukrenila vse potrebno, ter bo v prihodnjih dneh bržkone izvršena demarša pri avstrijski vladi. Naknadno avstrijsko zahtevo, uveljavljeno via tacti ,z novimi veterinarskimi naredbami avstrijske vlade, da se morajo zaklane in očiščene svinie uvažati skupno z drobovino, označujejo v jugoslovenskih zainteresiranih krogih za neizvršljivo, ker bi se zlasti v poletnem času v tem primera pokvarilo vse meso. Procedura na meji je že itak precej dolgotraina in bi se z uvozom drobovine še bolj povečala nevarnost, da se blago med prevozom pokvari. Po nalogu naše vlade, je odšel pred par j dnevi na Dunaj inšpektor ministrstva trgovine Milan Lazarevič. da se na licu mesta prepriča o dejanskem položaju in stavi vladi konkretne predloge za nadaljnje korake. Prihod ranunske delegacije v Oeoyrad Beograd, 7. aprila. S subotiškim brzovla-kom ie prispela nocoj semkaj 24članska romunska delegacija, ki bo vodila pogajanja z našo državo glede ureditve raznih le nerešenih vprašanj, kojih rešitev je nujno potrebna v svrho poznejše sklenitve trgovinske pogodbe. Delegacijo so pozdravili na kolodvoru zastopnik zunanjega ministra dr. Kumanudi z osobjem svojega resora ter osobje romunskega poslaništva z romanskim poslanikom Filodorom na čelu. Jutri popoJ; dne ob 5. ee bo vršila v svečani dvorani zunanjega ministrstva skupna otvoritvena seja naše in romunske delegacije. Veia nesreča m Bunavu pri Beograda Beograd, 7. aprila. Sinoči se je pripetila na Dunavu težka nesreča. Potniški parnik j-Bitolj« je v mraku zadel v motorni čoln in ga prebil na dvoje. Čoln se je takoj potopil Potnike so le z največjo težavo rešili, dočim so štirje možje posadke utonili. Hov železniški savski inesi pri Nevtralna cona med olgarijo in Jugoslavijo Hud odpor makedonstvujuščih proti pirotskim predlogom -Strah pred uspešno obmejno kontrolo Zagrebu Slovenski živinski trgovec je postal na potu na krapinski sejem žrtev zverine v človeški podobi je že porabil, ostanek pa je imel skrit v nekem gozdu blizu vasi. Izročen je bil Varaždin, 7. aprila. Velikega letnega sejma v Krazini se ie udeležil tudi živinski trgovec Jakob Širolnik iz Nove vesi pri Ptuju. Na potu preko Maceljskega pogorja se mu je pridružil neki moški, ki se je izdajal za posestnika ter pripovedoval, da ima isto pet ter da namerava kupiti na sejmu več glav živine. Ko sta prišla že preko hriba v gost gozd, je neznanec nenadoma napadel širolnika in ga pobil z gorjačo na tla. Nezavestnemu je najprej iztaknil oči, nato pa mu zabil v grlo lesen klin. Umorjenega trgovca so našli šele naslednjega dne. Vest o umoru se je naglo razširila po vsej okolici ter izzvala med prebivalstvom veliko razburjenje. Naknadno se je ugotovilo, da je morilec umorjenega Šlrolnika tudi docela izropal. Odnesel mu je 20.000 v gotovini in hranilno knjižico za 15.000 Din. O u-moru so bile obveščene vse orožniške postaje, ki so poizvedovale na vse strani. Orožništvu v Pregradu se je danes posrečilo izslediti storilca v osebi nekega Josipa Glasa, rodom iz Benkova pri Pregradu. Mož ima že precej temno pre teklost Pri zaslišanju je nekaj časa tajil, nato pa vse priznal. Nekaj denarja sodišču. Katoliška katedrala v Beogradu Beograd, 7. aprila. Beograjski nadškoi dr. Rodič je svoječasno zaprosil beograjsko občino, naj bi v centru mesta prepustila primerno stavbišče za zgradbo katoiiške katedrale v Beogradu. Beograjska občinska uprava se dolgo ni mogla odločiti, da bi ugodila tej prošnji. Šele sedaj je komisar beograjske občine inž. Savčič zadevo rešil in poklonil katoliški cerkveni občini v Beogradu za zgradbo katedrale v Moravski ulici v bližini kolodvora stavbišče v izmeri 3500 kvadratnih metrov. M\ dubrovniški škof Split, 7. aprila. Za škofa v Dubrovniku je imenovan kanonik dr. Josip Carevič, doktor filozofije in teologije. Rojen je bil 16. marca 18S3 v Metknviču, gimnazijo je študiral v Splitu, teološke študije pa" je dokončal v Rimu. Ribarski zakon Beograd, 7. aprila. V ministrstvu za poljedelstvo je posebna komisija sestavila načrt zakona o pomorskem, rečnem in jezerskem ribarstvu Načrt bo poslan v pregled vsem zainteresiranim korporacijam. nnkar bo definitivno redigiran in predložen Vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Zagreb, 7. aprila. V za?rebški javnosti je svoiečasno vzbudila veliko pozornost izjava bivšega prometnega ministra generala Mi-losavljeviča o železniškem mostu preko Save pri Zagrebu. General ie označil most za tako pomanjkljiv, da se lahko vsak hin pripeti katastrofa Res ie preiskava ugotovila, da so popustili temelji tako. da mostov sredini popušča Zaradi tega j* bila že lani pokreniena akcija za zgradbo novega mostu. Ta načrt bo sedaj končno izveden. Za dne 16. t. m. .je ramisala zagrebška oblastna direkcija licitacijo za sondiranje terena za zgradbo novega železniškega mostu preko Save. Če bodo priprave napredovale brez večjih težkoč, se bo že leto3 pričelo z zgradbo. Po načrtu bi znašali stroški 40 milijonov dinarjev. Smrt našega honorarnega konzula v Rotterdamu Beograd, 7. aprila. Dne 6. t m. je umrl naš častni konzul v Rotterdamu Hciurirh Theodor Wilkens. Zastopnik zunanjega ministra dr. Kumanudi je izrazil sožalje pokojnikovi rodbini ter odredil, naj položijo na krsto umrlega konzula v imenu vlade primeren venec. Pravoslavni škol v Splitu Split, 7. aprila. Danes dopoldne je bil svečano ustoličen prvi dalmatinsko-istrski episkop dr. Makso Hajdin. Svečanosti so prisostvovali zastopniki vojaških in civilnih oblasti, kot zastopnik kralja komandant mesta. Novega škofa je posvetil temešvarsko-bečkereški episkop Letič. Popust za obisk bratislavskega velesejma Beograd, 7. aprila. Prometno ministrstvo je dovolilo za posetnike podunavskega ve-lesejma, ki se bo vršil v času od "25. avgusta do 3. septembra v Bratislavi, SOodstotni popust na vseh progah državnih železnic. Beograd, 7. aprila. V smislu predlogov pirotske konference bi se imela določiti na jugoslovensko-bolgar-ski meji nevtralna cona. v kateri bi vršile varnostno in kontrolno službo naše in bolgarske obmejne oblasti. Pomen nevtralne cone bi bil zlasti v tem, da bi b0o mogoče v primeru kakršnihkoli napadov na meji uspešno zasledovati napadalce. Zato bi morala biti nevtralna cona primerno široka. Naša vlada je predlagala, naj bi se določil 10 km širok pas. Ta predlog jugosloven-ske vlade pa je izzval veliko razbur- jenje v taboru makedonstvujuščih. Z vsemi sredstvi pritiskajo na bolgarsko vlado, da bi ne pristala na jugosloven-sko zahtevo Zavzemajo se za to. da bi bila nevtralna cona čim ožja. široka največ 500 m. S tem pa bi bil njen pomen seveda i&u zoren. Zdi se. da se je bolgarska vlada udala makedonstvuju-ščim. Vest o tem. ;e vzbudila v beograjskih diplomatskih krogih raz-imin'-vo nevoljo. Zlasti zastopniki velesil z naraščajočim zanimanjem zasleduj >0 nadaljnji potek tozadevnih razgovorov med Beogradom in Sofijo. 99 *c ed op cami ne more biti govora o časi " Oster nastop maršala Pilstidskega proti mm Varšava, 7. aprila. Maršal Pil-sudski je v razgovoru z novinarji zopet zelo ostro nastopil proti sejmu. Povod njegovi kritiki je bila to pot obtožba proti odstopivšemu finančnemu ministru Czekoviczu. ki je bila v sejmu sprejeta. Pilsudski je označil čut pravičnosti sedanjega sejma za škandalozen in poudaril, da take pravičnosti, kakršna vlada v sejmu ni najti niti med Zulu-kafri. Botokudi in drugimi divjimi plemen: osrednje Afrike. Samo pri kam-ba-skih Papuancih se dogaja, da obsodil človeka po nedolžnem samo zaradi !ega ser se jim vidi lepo rejen. Pri odstopivšem finančnemu ministru so nafbrže odločali enaki motivi. Ma;šal je dalje iz;avil. da odreka sejmu vsakršen čut časti. Izvzet ie samo vladni blok. Sedanji sejm tvorita dve ^kuDini poslancev: Prva je iz rvr-vega sejma ki se je vzgajal v veleiz-dajalski atmosferi, druga pa je preostanek drugega sejma, ki se je zaduši! v samih korupcijskih aferah. Sedanji sejn ie dokaz brezmejne moralne pro-palosti. V nadalnjem je Pilsudski obrazložil novinarjem, zakaj sam ni posegel v afero finančnega ministra. Czekoviczu je svetoval, naj se za obtožbo sejma ne briga. On pa je v žlic temu odstopil, češ, da mu tako veleva čast. »Mnenja sem,a je dejal Pilsudski. da med opicami ne more biti govora o časti.« Dalje je Pilsudski naglasil da ie sporočil predsedniku republike, da hoče v primeru notranjepolitičnih konfliktov sam sprejeti vodstvo odnosno sestavo nove vlade. Zvedel sem. je nadalje izjavil maršal Pilsudski. da so na zadnjem zasedamu sejma, ko je šlo za izglasovanje proračuna. posamezne politične stranke pripeljale s seboj v parlament cele tolpe kričačev. Žal mi je, da takrat zaradi bolezni nisem bil navzoč, ker bi drugače pustil te tolpe, ki se rekrutirajo iz samih banditov javno pretepsti pred parlamentom. Jedro celega razgovora je vsekakor maršalova izjava, da je pripravljen prevzeti vodstvo novega kabineta, in da ne bo dopustil, da bi se proti nekdanjemu finančnemu ministru Czekoviczu še nadalie sodnijsko postopalo. Izjave Pilsudskega so vzbudile v poljskih političnih krogih velikansko pozornost. Konec državljanske vojne na Kitajskem General Čangkajšek zasedel Hankov Š a n g h a i, 7. aprila General Čang- valcev v prvi vrsti zasluga nemških kaišek ie zavzel mesto Ha r kov. Zmaga genrala Čangkajšeka je po mnenju tukajšnjih inozemskih opazo- vojaških strokovnjakov, ki so bili dodeljeni narikingški vladi. Presrčno slovo Jana Skale od Ljubljane "V «• /»v, Navdušenje g. Jana Skale po prvem dnevu bivanja v Ljubljani Izvrstno uspelo predavanje o lužiških Srbih Ljubljana, 7. aprila. Drugi dati bivanja Jana Skale v Ljubljani ie omogočil odličnemu lužiško-srbskemu književniku in manjšinskemu delavcu, da ie navezal najožje stike z ljubljansko inteligenco in posebej se s predstavniki emi-nentno narodnih, kulturnih in obrambnih organizacij. Na vrlo lep način je odlični gost manifestiral svojo ljubezen do Slovencev in slovenske kulture s tem, da se je dopoldne ob pol 10. podal v spremstvu državnega pravdnika dr. Fellacherja, predstavnika koroških Slovencev, dr. Urbanca in stalnega spremljevalca akademika Bučarja pred Prešernov spomenik, kier je položil krasen šopek nageljnov. Ob 10. je g. Jan Skala na univerzi pred {»vabljenimi gosti predaval o manjšinskem vprašanju. Zbrala se je vsa ljubljanska elita. Navzoči so bili najvišji predstavniki civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti, vse-učiliški profesorji, prominentni nacijonalni delavci in splošno najvidnejši činitelji Ljubljane. Predavanje Jana Skale je bilo sprejeto z navdušenim odobravanjem, osobito še oni poudarki, v katerih je predavatelj naglasil soglasje s programom naše vlade. Po predavanju se je g. Jan Skala ob^pol 1*2. podal v spremstvu gg- prof- dr. Jožeta Rusa in prof. Robiča na grad, kjer se mu je nudil krasen razgled na ljubljansko pokrajino. Ob !?■. se je nato vršilo v restavraciji »Zvezda c kosilo, ki ga je na čast odličnemu gostu priredil Jugoslovenski sokolski zavez. Ob pol 17. se je g. Jan Skala odzval povabilu slovenskih književnikov in se podal na stanovanje >Zvonovegac urednika g. Frana Albrechta uu čajanko, kjer se je zbrala lepa družba slovenskih literatov. K večerji se je naio podal g. Jan Skala k star-Sem akademika Bučarja"na Medvedovi cesti, zvečer ob pol 21. pa so ljubljanski Korošci priredili v Unionu družabni večer, ki je potekel zelo animirano. V razgovoru z našim urednikom je g. Jan Skala dejal to-le: — Vesel sem, zadovoljen in presenečen! Najbolj pa me radosti, da Slovenci tako sijajno obvladate in obdelujete manjšinska vprašanja! Danes ob pol 9. dopoldne bo g. Jan Skala z monakovskim brzovlakom nadaljeval pot proti Zagrebu, kjer bo drevi predaval. Pot ga bo dalje vedla v Beograd, Sarajevo in Split. Na vsej turneji ga bo spremljal akademik Bučar. Želimo odličnemu gostu kar najprijeinejše potovanje po naši državi. A. Debeljak: Iz lužiško-srbskega pesništva Andricki: SRBSKI JEZIK Srbski jezik! Twje se besede milo in močno v kiticah glasijo, od veselja se mi skoro blede, če ko metulji pestri se podijo. Z njimi hočejo popevk mi črede, ki v objestni duši se rodijo. Rad igram se s formo v pesmi raju. Čar budim, besedam kčlo sviram. cvet poljubljam, majske speve zbiram, stik gojim in stihe v srbskem kraju. Jožef Nowak: LUŽICA učenka sveta si, Lužica, čvrsta in verna, bridko trpljenje prenesla si moško, brez ihte, proti kletvinam in zlobnosti tiha in mirna, v jasnosfi solnca iskrena in v uri nevihte, ko so te tepli, ko trla te tuga nezmerna. Srbstvo prezirano, zasramovano, ubogo, glej, za pravice očetne, posestva predraga, danes pripravlja se vojska junakov na nogo. Srb, ne oklevaj ohraniti dednega blaga spričo krvnika, ki spleta zvijačo premnogo. Jakub Čišinski: V ZIMNIC1 Njemu naj bi šla beseda lepa, kdor moj rod v okove trde uklepa, in čeprav si z ljudstvom nisva kriva, strup osvete nama v jed naltva? Nikdar! Trdi Srb pokonci stopa, ne sodnik in ne zvijačnost popa ga ne skloni; ravno nosi tilnik, naj ga gladi ali tepe silnlk. Z neupognjenim hrbtdm se bvuh Srb, naj žije v sreči ali v žali. Trda glava in hrbit in šija v narodu čarobno moč razvija. Prava hoče, kdor je bil brez prava; iz pravice možu raste slava, zgolj pred Bogom Srb koleno sklanja, kadar v pesnih božjo čast oznanja. Psiček liže sam roko njegovo, kdor pretepa z bičem ga sirovo. Gnusi se mi mevža, ki za novce od moža poniža se do ovce. Drzna vlomilska tolpa v ljubljanski okolici Velik vlom pri posestniki! Beliču v Notranjih goricah — Odnesli ao plen v vrednosti nad 6000 Din — Intenzivno zasledovanje orožnikov Ljubljana, 7. aprila. V okolici Ljubljane se .ie na pomlad pojavite drzna, bržkone manjša vlomilska družba, obstoječa morda iz treh, štirih članov, ki postaja čedalje bolj nevarna. Vlomilci bo si za enkrat izbrali jugozapadno okolico mesta. Kretajo se najraje po vaseh okrog Brezovice in Notranjih goric, kjer je bilo izvršenih v zadnjih tednih več prav drznih vloinov. Vlomilci obiskujejo najraje trgovine in gostilne, nevarni so pa tudi kmetskim hišam, zlasti takim v samoti. Orožniške postaje v tamošnjih krajih so že nekaj dni pridno na delu, da drzne uzmoviče izslede, vendar jim je posel otežkočen, ker je postalo že toplejše in ker so tatovi na pohodih navadno ponoči, dočim se podnevi skrivni o najbrže v raznih skednjih in kozolcih. V nedeljo ponoči so tatovi vdrli v hišo posestnika Valentina Beliča, ki stoji poleg proge daleč izven Notranjih goric, akorav-no spada še pod imenovano vas. Vlom sta izvršila, kakor kažejo sledovi uajbrže samo dva tatinska bratca, dočim so ostali ostali zunaj na straži. Ko se je odpravljal Belic zjutraj k maši na Brezovico, je odšel iz spalne sobe v drugi konec hiše, kjer je imel on ter njegova družina spravljeno obleko. Čim pa je odprl vrata, je straboma zapazil, da j.e v sobi vse razmetano. Na tleh je ugledal sledove tujih stopinj, in ozrši se v okno, je videl, da je tam ubitih več šip, okno samo pa odprto. Na njegovo vpitje je prihitela v sobo tudi žena. >Oh, vso obleko so odnesli — pa perilo — pa meso —! Ježe?. vse je pre?f< In res je bilo tako. Tatovi so bili vdrli v sobo bržkone v času. ko je vozil mimo hiše vlak. Ko so utrli šipe. da so lahko odprli okno, so se v sobi napravili prav domače. Ko so se od preslanega truda nekoliko odpočili so spravili na kup vso obleko in sicer: štiri kompletne ženske obleke, nekaj moške oprave, med drugim tudi novo gospodarjevo suknjo in vse perilo, kar ga Borba t zraku S*nrtna sovražnika — Divja gonja proti severu — Jeiierson A. Dewar Zmaga! Chick VVilliams in Bum Maloney sta bila smrtna sovražnika ter sta v strašnem zračnem dvoboju na visokem severu izvoievala odločilno bitko. Naročilo Chick WilHams ie bil smej pustolovec. ki mu nobena stvar ni bila pretežka. nobeno podvzetje premalo upapolno ali celo pre-opasno. In čeprav je bil v tednu dni prestal več kakor doživi marsikdo v vsem življenju, se je vendar znal vselej srečno izmotati in ie bal še zmerom zdrav in cel in ie imel neuničljiv optimizem in vero v življenje. Med vojno se ie bil naučil letanja in ko je leta 1918 dal slovo vojski, si ie bil pridobil nemalo znanja. Nai ie bil enokrovnik ali Zeppelin, nJemu ie bilo vse eno: vselej ie tvegal in vselej uspel. Po demobilizaciii se je lotil zdai teza. zdai onega — kar mu ie pač bolje neslo — in ie poroolnoma pozabil na Burna Maloneya. Bum ie bil slab deček in se je preživljal naiveč na nepošten način ter ie sovražil Chicka kakor ie 1 i ubil greh To ie bilo še od takrat, ko ie ori nekem prepira dobil od Chicka svoj delež udarcev, te Sco se ie bil ooforal s tal. zbit in prašeu, mu ie prisegel osveto. kierkoii tr.u bo prilika zanio. Zdai ie sedel Cliick VVilliams v oredsobin ravnatelia Union Iron Ore Comoanv in ie že deset minut čakal, da bo soreiet. Postajal ie že nestrpen in ie že hotel oditi, ko so se odprla vrata in ie bil pozvan naj vstopi. Naslednji trenutek ie stal Dred Pot-terom Whitom. enim izmed največjih ma-gnatov železne industrije na svetu. Besedice »strah" nj bilo v Chickovern slovarju, vendar mu ic postalo nekoliko tesno. ko se ie spustil na stol za pisalno mizo. »Tedaj vi ste Mr. VVilliams?« Glas ic bil prijazen, čeprav posloven. »Da.« VVhite sc ie poigraval s svinčnikom in ie nadaljeval: »Priporočili so mi vas kot človeka, ki ljubi težke naloge in iih nred vsem zna tudi izvršiti.« »Mr. White,« se je zarezal Chick. »če ie vaša našteta kai prida, mi io daite pokositi! Vse drugo nai vas ne skrbi. Za denar se dobi vse in čul sem. da tic skoparite s penezi. kadar ste zadovoljni.« Zdai se ie Mr. VVliite zasmeial: »Tak ooslušajte. dečko! Na vzhodni obali Grenlandije, sto milj od Fare\vellskega rta. je bilo v sobi. Nato so sneli izpod stropa tudi vse suho meso (okrog 15 kg), nakar so zapazili v kolu na mizi liter domačega žganja. Drzni zlikovci so se pošteno oteščn-!i in niso odšli s plenom preden niso izpili pijače do zadnje kaplje. Iz sobe so ae morali spraviti najbrže šele ob jutranji zori, kar bi se dalo sklepati iz tega. da «o psi najhuje lajali po vasi baš okrog 5. Okradeni Belic je odšel, ko je ugotovil tatvino, ven pred hišo, kjer je našel v jarku poleg ceste dolgo, ogul jeno in_ ponekod že strgano suknjo, ki jo je najbrže odložil eden izmed tatov, listi seveda, ki je oblekel njegovo suknjo. Tatvino so Beličevi prijavili takoj zjutraj orožniški postaji na Brezovici, ki je obvestila tudi sosednje postajo. Orožniki so odšli takoj na zasledovanje zločincev, ki so napravili samo Beliču nad 6000 Din škode. Morebiti se bo orožnikom posrečilo lopove spraviti na varno že tekom par dni, ker se bodo ti najbrže izdali pri tem, ko bodo prodajali posamezne kose pri Beliču ukradene obleke, pri čemur lahko omenimo še, da so bile vse rjuhe zaznamovane s črkama F. B. Konstantin Baljmont v Ljubljani Te dni se bo mudil v Ljubljani kot gost ljubljanskega PEN*khiba slavni ruski pes* nik K. Baljmont. V torek ob 20. bo imel zanimivo predavanje v dramskem gledali« šču, kjer bo recitiral nekaj svojih najlepših pesmi. Predavanje bo otvoril s pozdravnim govorom predsednik ljubljanskega PEN« kluba g. Oton Župančič, nakar bo profe» sor ruščine na ljubljanski univerzi dr Ni» kolaj Preobraienski začrtal v kratkih bese« dah značaj in pomen Baljmontovega pes» niškega dela. Ni treba poudarjati, da pomeni ta večer literaren dogodek prve vr> ste. Baljmont je utemeljitelj ruskega sim« bolizma ter je krasno razvil roški pesni« ški jezik. Igral je odločilno vlogo v nasta« janju nove ruske književnosti. Vkljub vsem velikanskim izpremembam v zadnjih de« setletjih je vpliv njegove poezije na najmlajše, sicer njemu nesorodne pisatelje še vedno zelo močan. Baljmont pa je bil ved* no tudi glasnik misU slovanskega edinstva in je skušal zbližati slovanske književnosti z dovršenimi prevodi izvirnih slovanskih pesniških del v ruščino. Ljubljanski PEN« klub vabi vse prijatelje ruske kulture in književnosti, da sc udeleže v čim večjem številu predavanja v dramskem gledališču. Vsopnice po zelo nizkih cenah se dobe v predprodaji pri dnevni blagajni v operi ali pa na večer predavanja v dramskem gle* dali šču. Za 700.000 Din štiri leta ječe V soboto je bil v Mostarju končan proces proti bivšemu blagajniku mo-starske občine Hakiji Djemaloviču. ki je bil obtožen, da je poueveril 700.000 dinarjev občinskega denarja ir proti občinskemu inkasantu Dimitriju Brštini, ki mu je pri vseh teh poneverbah pomagal in si tudi sam prilastil nekaj občinskega denarja. Proti večeru ie bila izrečena obsodba, po kateri je dobil Hakija štiri leta težke ječe. Kot olajševalno okolnost se ie vzelo niegovo priznanje in pa to. da ie poprej več let vestno vršil svoje poste, dokler ni prišel v roke špekulantom, ki so ga pripravili tako daleč, da je špekuliral z občinskim denarjem. Ko.so brali razsodbo, ie bila sodna dvorana nabito polna. Obsojeni Hakii ie sprejel obsodbo brez ugovora. Bivši inkasamt je dobil 6 mesecev zapora, katere pa je že prestal v preiskovalnem zaporu. Po desetih letih kaznovani zločini Sedai po desetih letih se razkrivajo vsakovrstni zločini iz prve dobe po prevratu. Tako teče v Beogradu pro-ccs proti lažnemu podporočniku, ki je v reki bačM vasi ubija! in plenil ljudi ter se sedaj izgovarja, da ie bil tudi megov komandant ofic:r - samozva-nec. ki si je oblekel uniformo, da fo lahko ropal in kradel. Podobno zadevo obravnava sedaj tudi okrožno sodišče v Somboru. Ta zadeva je malo starejša. Datira iz I. 1922. Tedaj so služili štirie kmetje iz Bačke v Osjeku P'-] vojakih in v ršili so služl>o straže nri smodnišnici. Svoio službo so si olaišali na ta način, da so hodili v sosedno vas krast in ropat. Pr: gostilničarju Horvatu so . ukradli 10.000 kron gotovine in razne dragocenosti v vrednosti 30.000 kron. Tudi ti obtoženci so i-iimni--m—"i"~ se izgovarjali, da je bilo tedaj že tako, d.i t;i človek, k; je nosil orožje, nikomur ocigovar ai za svoja dela, da ie lahko počel, kar it- hotel in da so podobno počenjali tudi poveljniki. Sod išče te obrambe ni upoštevalo n .ie obsc(i:!o prvega obtoženca Sveto!i-ka Možica na 8. drugega Proda novica na 5 in pol. tretjega Gjuriča na 5 mesecev četrti pa je bil oproščen. ' natrpan: ulici, sta se odpravila v bližni: lokal, kjer sta naročila niiačo. Pri tretji časi ic Chicku no nerodnosti osla škatlica žveplenk na tla: sklonil se ie. io nobral in si nrižuri cigareto. Mamilo »Dobra kapljica." ie menil, ko ie izpraznil kozarec. Toda ui še dobro dogovoril, kn se mu ie že zvrtelo nred očmi Poskusil se je dvigniti, ali kolena so mu odpovedala in ieče se ie sesedel na stol. Poslcd-nie, kar ie še zaznal, ie bil Malonevev peklensko se režeči obraz in nieeova dvignjena roka. ki ie imel v niei maihno fiiolo. Ko se ic osvestil, ic ležal pred vrati. Segel je v žep in dobil v niem še vse dokumente. Saj b' tudi bilo nezmiselno ukrasti iih. si ic dcisl ker pač ne b! bi'n težko, oskrbfcti se s kODiiami Bum iih ie samo temeljito preštudiral, ie presodil. Z muko se je Chick pobral s tal in se odoeHal * svoj hote; Na rtu Chidleyu Vožnja do rta ChicHeva ie ootekia brez incidenta. Chicku ie bilo kar prijetno ob misli, da tudi Bum Malonev ni mogel tako hitro potovati, da bi bil kai prida nred nnm tam. Na severu ie bila baš nastopila zima m oriaške ledene plošče so se 'enn valile na zelenih valovih in udariale v stebre rao-st-iča. ko ie nristaial parnik. s katerim se ie oripelial Chick. N3 obzoriu ie ravno 5« mogel videti obrise zračneza velikana. Id ie bil zasidran zunai mesta. Ob tem pogledu za ie prevzelo razburienie in zaslutil ie bližaioče se avanture. Takoi ko se ie oai-nik zasidral, ie Chick že planil na suho in odhitel skozi mesto, da bi bil Čim pre? pri zrakoplovu. Ceste so bile zapuščene, kaiti vse prebivalstvo '"e bilo ndhitelo na letališče. da se na žleda ZePnelina Chick se ie prcril skozi množice in ie stopil k možaku, ogrnicnemu v kožuhovino. ki ie stal ob zr.ožiu zondolske lestvice. ..Kje ic kapetan?« ie vprašal Zgorai < ie odgovoril mož v kožuhu. »Kdo ste?* *Chick VVilliams. Poverjeno mi ie povcU« sivo nad zrakoplovom.« Onj se mu ie umaknil. Captuin Harris ie v kontrolni kabini.« Chick ie urno zlezel po lestvici. Mladi kapetan ie stal za mizo in ie ravno Študiral zemljepisno karto, ko ie vstooi! Chick. »Ponedeljek«, 9t. 14. 3 Ponedeljek, 8. IV. 1929; • •• Avstrija premaga Italijo - Lep uspeli Primorja v Celovcu - Katastrofalen poraz beograjske Jugoslavije - Težkoatletski miting v Mariboru k aav^ !vtaii o-aiii \rt lfirat« Ilirija : Slovan 9:1 (3:0) Rezerve 8:0 (4:0) Ilirija: Kreč —- Strehovec, Verovšek — Pleš, Dekleva, Jenko — Rihar, Bergle«, Oman, Dramičanin, Doberiet. Slovan: Globelnik II — Marchiotti 1, H * rš — Schlegi, Volkar, Globelnik I — Ka« drelic, Bucik, Cirovič, Ključec, Legič. Sodri i k: Deržaj. 600 gledalcev. Slovan ni mogel nuditi Iliriji pričakova« nega odpora. Ilirija je bila. čeprav v raz* rreroma slabi sestavi, tehnično in po smo« t'eni skupni igri toliko boljše moštvo, da je treba označiti njeno visoko zmago za popolnoma zasluženo. Skoro vsi goli so padli kot plod smiselnih napadalnih "akcij, ki jih je večinoma zasnoval Oman. V polju je mnogo pripomo> gel k skupni igri tudi Dramičanin, dočim je Doberiet predvsem insceniral razne opasne prodore. Bergles je bil marljiv, Rihar pa ne vedno discipliniran in mnogo« krat premalo požrtvovalen. Med halfi je bil dober zlasti Jenko, pa tudi Ple5 tn De» kleva, ki sta v zadnjem hipu vskočila za Košenino in Ladota, sta v splošnem uga« jala. O ožji obrambi je bil izvrsten in si« g urno Topet najboljši igralec na terenu Verovšek; Strehovec je počasnejši kot je Kil lani (start!); Kreč ni imel težjega posla, na dobljenem golu ga nc zadene nobena krivda. Slovan jc zadovoljil edino v ožji obrambi, kot navadno je bil dober tudi Volkar. Ze* Io slab je bil Slovanov napad, posebno obe krili. Kratek potek igre: Prve četrt ure otvorjena. obojestransko negotova in slaba igra. V 13. min. kot proti Iliriji, ki konča v outu. V 15. min. enajstmetrovka proti S., Doberiet strelja mimo. V 18. min. prvi kot proti S., brez uspeha. V 34. min. beleži Oman 1. gol za T. z ostrim planiranim strelom v levi zgor« nji kot. V naslednji minuti druga enajstka proti S. zaradi Volkarjevega handsa; Jen« ko razaatno plasira v 2:0. V 37. min. zo» r>et kot proti S. in tik nato prodor notra« njega tria I. v kratkih kombinačijskib po® tezah ter po Omanu 3:0. V 43. min. tretji kot proti S. io odmor. — V drugi polovici popolnoma prevladuje linija. Slovanov gol je stalno ogrožen. Nato prodor Slovanov©* napada in v 14. mm. kot proti I. Do« bro streljana žoga najde s pomočjo Stre« hovca pot v Krečovo svetišče. Že v na» sle5jri ;c Jadran pred odmorom izve de! par Kapetan Moje itn eje Chick Williams in sodim, da ste me Ze pričakovali. Ukazano mi ie. da prevzamem novelistvo. todn v tem si bova delila. Mislim, da se vi v teh zadevah prav toliko spoznate ko iaz in ne vidim razloga, da bi si morala bi sta skupai pregledala zrakoplov in sta Prispela do zadnjega konca Zevpelina, lam ie bilo dvigalo, fiear rov se ie raz» iezal skozi ves zrakoplov m se ie zgoral nehal v vratih, ki so vodila na krov. V dvigalu te bilo majhno letalo tipa Waco. Chick si it a parat temeliito ogledal. Poznal ie ta tip. ker se ie že dostikrat vozil ž nitm Rokovanje z letali tega tipa ni bilo težko, pri tem pa so bila brza in lahka. S Dosebnim zadovoljstvom ie opazil, da sta bili poles vodnikovega sedeža montirani dve stroini-ci. Imel je občutek, da ju bo kmalu potreboval. Potem se ie Chick vrnil v kaoetano-\ o sobo in ie ie! pripravljati vse potrebno za odiet. (Konec orihodniič.) (Angio American N. S. Copjrigbt) aikcšj proti goiu, iz katere je rezakiral krasen XfA prvega polčasa, se je po pavzi nm»imjl popolnoma v defeartvo. Duša eaajstoric« le na pad, ki razpolaga s silno prodornimi in tudi sicer prav dobrimi močmi. Zalokarjevo mesto v sredi fe izpolnil dobri Svetic, ki pa taktično ni zanesljiv. Prav dober duo sta tvorila Ko« tn Kremtor oa desni ter posiaia mnogo lepefc «o« v sredino. Tudi TrobevSek na levi je pc«v nevaren, toda netooKfco preoster. Med krilci Je daleko docrtoira! Marinko kot srednji in ne-otrndtfivo zalagal napad. Ožja obramba ni bila najhnje zaposlena; zelo spretnega razdtrača fe imel Hermes v mladem Zemljaku na desni. Moštvo se Je povspelo do obiOajne forme šele po odmofB, dočim Je sprva očividno podcenjevalo nasprotnik a in kazalo mestoma prav za-četnišike pogreSke. O Jadranu, ki je postavil vse razpoložljive sile starejše ia novejše Izdaje, je težko Izreči ugodno oceno. Edini vidni del moštva je ožja obramba s srednjim krilcem Rosačetn, ki operira več aH manj s fizično premočjo, Id ravno v prvenstvenih tekmah ni nepričakovan pojav. Tako se je dogajalo, da so se lepo zasnovane akeje Hermesa vedno in vedno ustavljale ob trdem sidn pred Jadra novimi vrati. Napad Je ®raJ preoefl tnferioroo vkuto in se je v dragem polčasa sploh razbil, ker so posamezniki uhajali obrambe na pomoč- Moštvu se pozna, da ni v pra« vem treningu in mu pnknanjkisje boljšega naraščaja, ker bi bilo sicer nujno treba zamenjati nekatere preigrane moči. V ostalem fe iaralo vztrajno in požrtvovalno, za kar je dobiio v doseženem rezultatu rodi naf.etpSo nagrado. Tekma je deloma pole&ala v znamenju prvenstvene, vendar je sodnik držal posameznike energično — setnartja celo preveč — v rokah, tabo da nI b?!o večjega incidenta. Zasluga moštev je še večia, ker Je prireditvi prisostvovalo le kakšnih 50 gledalcev, izmed katerih menda niti eden ui bii uepm-straasld. Kam pada spričo take udeležbe orvo našega nogometa, o tem bo tr&ba resno raz-mSUati v vodstvih nogometnih ktobov in pod-saveza. Hermes je kmalu po otvoritvš ustrelil vodilni god ia z eEa^stmetiovfco zvtfšai ns 2:0. Jadran »pocadično prodira ki zabije častai gol 2:1. Po odmora so Hermežani vedno htsjši in povSajfo oa 3:1 (« ene^stroetrevtoo) m 4:1 (z lepioi strelom z levega krila). Trk pred koncem prisodi sodnik enajstmetrovko Jadranu, ki postavi končni 4:2. Sodil je, kakor omenjeno, g. Pevalek — v splošnem dobro, toda precej strogo. Z enajstmetrovkami je bil vsekakor preveč radodaren; škodoval pa gotovo ni nobeni strani. V predtefenri je rezerva Jadrana po ostri borbi odpravile rezervo Hermesa s 4:2 (1:2). I SSK Maribor : SK Železničar 5:1 (3:1) Maribor, 7. aprila. Današnja prvenstvena tekma med Mariborom ia Železničarji Je koačaia s senzadjonatehn rezultatom 5:1 za Maribor, čeprav je bil izid zelo dvomljiv. Maribor je predi ved« i igro, ki je nadkriliila po kakovosti vse dosedanje nastope eaajstorice črno-befih. Obramba, ki Je veljala kot najsolidnejši dei moštva, je spričo igre napada zaostajala, čeprav je bila rta svojem mestu. Napad je zaigral s tako si gum ostjo, da bi nadvlada! tudi nevarnejšega nasprotnika, kakor je bilo izredno borbeno io požrtvovalno moštvo Železničarjev. Leva stran napada je z lahkoto preigravala nasprotnika ter ustvarjala zelo nevarne situacije. Napad je od časa do časa dobesedno blokiral virata Železničarjev. Uspeh ni izostal. Kajti Maribor Je dobi! strelca, levo zivezo, najmlajšo moč v napadu, ki je z razaatnimi streli trikrat presenetil obupano hranjena vrata nasprotnika. Srednji napadalec Hreščak I. Je smiselno delil žoge, levo krilo pa je z izredno tehnHco in hravuroznčmi trZkS onemogočal vsakega, ki se mu fe približal. Desna zveza Vodeb se Je odlikoval s svojo požrtvovalnostjo. Isto se lahko reče o desnem krilu, ki je kljub težki b!e-suri šzdržal peklenski tempo prav do konca tekme. Krilska vrsta je smotreno podpirala napad, pa tudi defenzivno je bita zelo dobra. Bra-nilski par je zadovoljil. Vratar je branil vse, kar je prišlo do njega. Prejeti gol je posledica neravnega terena. Vsekakor se lahko reče, da gre I. SSK Maribor v finale s sigurnimi izgledi. Železničarji so pred vedi i zelo požrtvovalno igro, toda tehnično in kombinatorno zelo zaostajajo za prvakom mariborskega okrožja. Zelo dobro je sodil ljubljanski sodnik g. Vodišek. SK Rapid : SK Svoboda 12:1 (7:0) Svoboda je aa vsej črti razočara!*. O igri, ki Jo je p:ed/fdl9 proti Mariboru, ui biki nki sence. Rapid is z Lahko;o dosegel visok rezuitat, ki mu je ohranil najboljšo zoldife-retico med konkurenti nv-rciotskega okrožja. Sodil je dobre g Mohorko. Rez. Maribor : rci. Svoboda 6:3 (4:1). ASK Primorje : KAC 7:1 (1:1) Celovec, 7. aprila. Danes je tukaj gostovalo nogometno sr&Stvo slovenskega prvaka ASK Priarorje. Izvojevalo si Je lepo in doo&Ia zasluženo visoko zmago o 7:1 (1:1). Ljubljančani so morali v prve.n polčasu igrati proti močoe-mi ritru; zaradi te ca je igra do odmora ostala z !:! V dragem polčasa Da jc Primorja popolnoma prevladovalo, kar se vidi iz tega, da so zabili šest golov, 5e» av jo •igrali v drug' pologe: samo z 9 igrači. Sodnik l'* bil slab Avstrija - Italija 3:0 (3:0) Dunaj 7. aprila. Že dolgo ni nobena tekma v mednarodni športni javnosti vzbudila takega zanimanja, kakor današnja tekma med avstrijsko in italijansko nogometno reprezentanco. Temu pa se tudi ne smemo čuditi. Današnja tekma je bila deseto srečanje med obema reprezentancama. Italijanom do sedaj niti enkrat ni še uspelo, da bi premagali Avstrijo. Kolikor toliko je bilo to razumljivo. Italijanski nogomet je šele v zadnjih dveh letih napredoval na ono višino, ki mu je omogočila, da je v zadnjem času dosegel v mednarodnih tekmah lepe rezultate Hočemo omeniti samo zadnjo zmago Italijanov nad Cehoslovaki v Rimu. Italijanom ni Slo samo zato, da bi prvič porazili Avstrijce. Današnja tekma šteje namreč kakor znano, v tekmovanje za srednjeevropski pokaL Ako bi Italijani danes zmagali, se ne bi izpolnila samo njihova goreča želja, da prvič porazilo avstrijsko reprezentanco, temveč bi se s svojo zmago približali končnemu uspehu v srednje-evropskem pokalu. To jim pa ni uspelo. Tudi v deseti tekmi Je zmagala Avstrija ter s tem v dvojnem oziru Italijanom prekrižala račun. Vsa športna Javnost, ne samo v Avstriji, temveč tudi v inozemstvu je pričakovala, da bodo Italijani opravičili svoj sloves, ki so ga dosegli v zadnjih dveh letih v nogometnem športu. Toda to se jim ni posrečilo. Italijani so danes nastopili izredno surovo ter so pokazali, da se kljub napredku italijanskega nogometa niso naučili onega, kar diči vsakega sportttfka, namreč častno in dostojno podlečl Italijani so danes zaigrali izredno surovo ter si s tem brezdvomno zelo pokvarili svoj dosedanji sloves. Športno nerazumljivo, toda vsaj v nekoliki meri opraviči iivo Je, da so Avstrijci vsaj deloma vrnili milr za drago. Angleškemu sodniku Prince Cosu sta se moštvi javili v nastopnih postavah: Avstrija: Franzl (Admira) — Schramseis (Rapid) — Janda (Admira) — Schott (Admira) Smistik (Rapid), Luef (Rapid) — Siegl (Admira), Wesselfk (Rapid). Haftl (Teplitzer FC). Horvath (Rapid). Wesse!y (Rapid). Itallia: Combi (Juventus) — Rosetta (Ju-ventus). Calllgaris (Juventus) — Pietro boni (Ambrosiana), Janni (Torino), Pltto (Bologna) — Conti (Ambrosiana), Schiavio (Bologna), Ubonatti (Torino), Rosetti (Torino), Piccaluga (Modena). Kakor rečeno, Italijani niso pokazali onega, kar se Je od njih pričakovalo. Avstrijska reprezentanca je bila v vseh delih boljša kot italijanska ter je zasluženo zmagala. Avstrijski vratar Franzl ni mogel ničesar pokazati, ker ni imel težkega posla. Avstrijska obramba je odbijala italijanske napade s svojo tehnično in taktično premočjo, italijanska pa si ni znala drugače pomagati, kakor da je Igrala zelo surovo. V tem oziru je napravil zelo neugoden vtis Calligaris. Od Avstrijcev je bil najboljši mož srednji krilec Smistik. ki je izdržal do zadnjega. Schott in Luef sta bila nekoliko slabša, vendar pa sta prekašala italijanska stran-skakrilca. Avstr. enapad ie vodil Haft od Teplitzer FC. Njemu se in.a Avstrija zahvaliti za drugi gol. Najslabši igrač Avstrije je bilo levo krivo vVessel.v. Italijanska napadalna vrsta ni pokazala nič posebnega. Najboljši je še bil Piccaluga. Sicer nevarna strelca Rosetti in Libonatti sta popolnoma odpovedala. Krilska vrsta Je dala vse in sebe, vendar pa ni mogla preprečiti poraza. Kratek potek igre. Avstrija je takoj v napadu, ki ga pa Italijani odbijejo. Sledi več prostih strelov proti Italiji Avstrija reagira na surovo igTO Italijanov. V 10. minuti moraio Rosettifa odnesti z igrišča. Itallia napada, V 2\. minuti doseže Horvath nepričakovano prvi gol za Avstrijo Italijani začnejo, napadati vendar kažejo njihovi napadi veliko nervoznost VVesselik zabije v 23. minuti drugi goL Igra zavzema vedno bolj neprijateljske oblike Rosetti vstopi zopet Vidi se, da vladajo med napadalci Italije velika nasprotstva. V 31. minuti dobi Smistih hud udarec v bedro. Vendar pa je kmahi zopet na svojem mestu. Tudi vratar Franzl je dobil udarec v glavo. V surovi jgri se odlikuje zlasti italijanski branilec Calligaris. Občinstvo Je zelo ogorčeno proti Italijanom, samo sodnik mirno gleda nefair igro Italijanov. V 35. minuti zabije Horvath tretji gol za Avstrijo. Do konca prvega polčasa bi bilo omeniti več prostih strelov proti Italijanom. V drugi polovici, v kateri je bila igra še bolj surova kot v prvi, se rezultat menja. Kornerji 8 : 2 za Avstrijo. 51.000 gledalcev. Ostale nogometne tekme Beograd: BSK : Jugoslavija 7:1 (3:1). Jugoslavija je na današnji prvenstveni tek« mi doživela naravnost katastrofalen poraz. Še tik pred tekmo se Se ni vedelo, ali se bo tekma sploh vrStla. V Beogradu jc namreč deževalo dva dni, tako da je bilo igrišče zelo slabo. Zelo dobro je sodil g. Mika Popovič. Kljub mrzlemu vremenu ie prisostvovalo tekmi nad 3000 gledalcev. Zagreb: III. kolo prvenstva. Hašk : Že« tezničarji 1 K) (0:0). Gradjanski : Sparta 9 : 2 (4 : 0). Viktorja : Derbv 11:1(4:1), Concordia : Croatia 3 : 2 (2 : 1). Split: Hajduk se j" danes revanžiral FIo« ridsdorfer FC. katerega ie premagal z 2 : 0 (1 : 0) Dunaj: V soboto: WAC : Bavern (Miin« chen) 5 : 5 (1 : 2), NVacker : GAC 6 : 0 (1 : 0). V nedeljo: Cricketer: GAC 5 : 3 (3 : 2), Ilakoah : Donau 3 : 0 (2 : 0). Praga: Tekme za zlati pokal: Sparta : Slavia 1:0 (0:0). Kladno : Viktorie Žižkov i:i (1:1), CAFC : Meteor VIA 3 : 1 (2 :1), Čechie Vm : Slavaj žiž» kov 4 : 1 (2 : 1). Budimpešta: Vasas : Ferenczvaros 2 : 2 (2 : 1), Hungaria : Nenuseti 4 : l (l : 0), Ujpest : Sabaria 4 : 0 (1: 0), Kispest : Bocs« kay 3 : 0 (2 : 0), Somopyi : ITI. okraj 2 : 0 (1 : 0). Težkoatletski miting SK železničar v Mariboru V soboto se je vršil v Mariboru težko« atletski mitiner. ki ca je oriredil aeilni SK Železničar. Poleg domačih atletov so sode« Iovali tudi atletiki zagrebške Croatie in Herkulesa in pa težkoatletska sekcija SK Ilirija ki je topot nastopila prvič. Priredi« tev ki se je vršila ob polni dvorani Narod« nega doma je obsegala dviganje uteži. ro= koborbo in boks. Ilirjanski atleti so nasto« pili v dviganju uteži. Prestali so svoj krst nad vse častno in uspešno in dokazali, da tudi Ljubljana ni tako zaostala v težki atle» tiki, kot se je mislilo, ampak zavzema vsaj v dviganju odlično mesto med vodil« nimi težkoatletskhni klubi v državi. Naj« več zaslug za to sekcijo ima račelnik sek« c-ije, g. Tone Kos in naj mu bo ta uspeh v vzpodbudo za nadaljnje agilno delovanje v sekciji. Atleti so bili razdeljeni v dve kategoriji: nad in pod 725 kg teže. Tekmovalo se je v štirih disciplinah: v enoročnem potezu, en o ročnem sunku, dvoročnem teznem dvi« gu in dvoročnem sunku. Rezultati v dviganju so bili naslednji: Kat A nad 72.5 kg. (Številke pomenijo posamezne najboljše rezultate po zgoraj navedenem vrstnem redu.) 1. Neli Zupančič (L) 573, 71.5, 775. 104.5. skupaj 311 kg!; 2. Joško Brucelj (T) 475. 63.25, 72.5. 99. skupaj 282.25 kg; 3. Egon Strnad (1) 50. fi0.5. 70. 93.5, skupaj 274 kg. Kat. B pod 725 kg: 1. Jože Krisper (I.) 52.5. 715. 725, UJ). skupaj 2^0 kg; 2 Milan Ladič (1.) 45, 63.25, 725. 93.5, skupaj 274 25 kg; 3. Terglavčnik (Železničar) 475. 55. 70. 88. skupaj 2605 kg. — Rezultati so z ozirom na mladost tek« movalccv, med katerimi jih večina še ni dosegla 18 let. nad vse ugodni. Moralno zmago jc pri tem odnesel mali Ladiič, ki tehta samo 62 kg, a je vseeno prekosil svo» je mnogo težje tovariše. V rokoborbi so rezultati naslednji: Bantamskategorija: Lobnik (2.) : Čabaj (C), zmagal Lobnik, peresnolahka katego* rija: Casur (Ž.): Ctulel (C), zmagal Čulek; lahka kategorija: I. par Bedenik (Ž) : Ča* baj II. (C), zmagal Bedenik; lahka katego« rija: II par Trnjar (Z) : Babic (C), zma» gal Babic; srednja A kategorija 1. par Ar« zenšek (Ž) : Katalinič (C), zmagal Arzen« šek; srednja A kategorija: II. par Vreznik (Ž) : Arzenšek (Ž), zmagal Arzenšek; sred« rja B kategorija: Pichler (Ž) : Kos (O, zmagal Pichler. SK Železničar si je s tem priboril lepo zmago nad Croatijo v razmerju 4 : 2. V boksu so rezultati naslednji: 1. par Matejin (C) : Štrukelj (Ž), zmagal prvi; D. par Vukotič (O : Fras (Ž.), zmv gal prsi. V tej disciplini so bili Zagrebčani popok noma nadmočm, posebno sta se odlikovala izboma tehničarja Matejin in Vukotič. Po prireditvi je predsednik kluba, g. ing. Fišinger izročil tekmovalcem okusna d ari« la. Vsa prireditev je potekla tako, kot bi morala poteči naša vsaka težkoatletska pri« reditev: fair in športno in je težki atletiki, ki pri nas velja za sutov šport, mnogo pri« dobila na terenu. * ^ISK Primorje (nogometne sekcija). Seja sekcijskega odbora danes ob 20. v tajni« štvu. — Načelnik. Aprilska bela nedelja Aprilovo soglasje s koledarjem — Veter in solnce — Oddih na policiji Izletniki Ljubljana. 7. aprila. Navihani april nas vleče letos kakor nas že zlepa ne Po predvčerajšnjem snegu in megleni soboti je ponoči potegnil oster veter, ki je bril okrocr vogalov in pometal vse pred seboj. Ljubljančani, ki so pred dnevi pokazali na ulicah deloma že brez površnikov, so kar hitro zopet skočili v tople suknje, kajti pesem o pomladi jim je zamrla na jezikih. Nežne dame so o-jrnile zopek kožuhe, dvigali smo rame in krčili vrat kakor še pred dobrim mesecem. Hladna starka je napravila še enkrat širok korak čez vso Slovenijo in prav res nas obhaja radovednost, kdaj se bo poslovila. Današnja nedelja je pokazala, da je pomlad ca prav odličnem pohodu in da se zima vendarle umika. Nebo ie bilo že zjutraj, kakor ulito, solnce je priplulo izza divnih, kakor s sladkorjem potresenih planin in prečisti zrak je motila le precej ostra burja, ki je ponehala šele proti večeru. Tole jje pa april napravil v soglasju s koledarjem: bela nedelja je bila zares bela — vsaj v okolici. Res je bila nekam hlad-ua, pa je navzlic temu vabila ven na deželo. Turistov današnji dan aieer ni dal deželi in planinam in so bili dopoldanski go-reujeki vlald skoro prazni, zalo pa je bilo leni bolj živahno popoldne v ljubljanski okolici. Na prostoru pred ligovcem do 13. še ni bilo opažati prevelikega prometa m so avtobusi družb odvažali le posameznike. Po 13. pa je ves »trg« naenkrat zalila velikanska množica in odigravali so se prizori, kakor že nekaj lepih nedelj sem. Ljudje so naravnost tiščali v avtobuse, parkrat je moral posredovati celo stražnik. In vozovi 60 oddrcJrali po belih cestah natlačeno polni. Marsikatera družba io je ubrala proti Št. Vidu, pod šmarno goro. ali proti Dolnicam in Podutiku tudi peš, ker se ji je zdelo prenerodno, gnesti se okrog avtomobilskih vozov. S šmarne gore je opazovalo zasneženo Katarino, Sv. Jakoba, sv. Jošta zopet nekaj stotin izletnikov, ki so se nadihali svežega zraka za skromno ceno majčkeno umazanih in blatnih čevljev. Vendar pa je zaradi o«trega vetra ostala danes večina Ljubljančanov doma. >Doma<: na ulicah, pri mizah ob beli kavi, kapucin-cih in črni v kavarnah, čebljali so v gostilnah in so enkrat prišli na račun gostilničarji v mestu. Promenada je biLa živahna tudi popoldne, posebno še na ulicah, kjer so trgovine z radijskimi aparati in so iz zvočnikov udarjale vsemogoče >viže<. Na policiji niso imeli posebnega prometa. Tekom zadnjega jutra so zajeli v neki gostilni sredi mesta dva znana »metuljac znamenito Školastiko ter hudo Angelo, ki ja znana tudi kot žeparica. Obe ptički sta ee ponoči prismolili na Iimanoe nekega Franceta na krokarskih pohodih. Ta je obe naložil v kočijo in velel zapeljati v mesto. Izstopili so pred imenovano gostilno, kjer se je hotel izvošČek posloviti, zahteval pa je seveda za vožnjo plačilo. Takrat pa je zaradi različnih vzrokov nastal med i zvončkom in družbo prepir, pa je bil stražnik tam. Ta je napravil spopadu hiter konec, kajti kar naenkrat sta morali dekleti kava-lirja pustiti in oditi z možem postave na policijo, kjer so obe kot znani prostitutki vtaknili v zapor. Popoldne so imeli gori samo par beračev. Na policijo so spravili tudi zaboj plesnivega surovega masla, ki je bil podtaknjen namesto dobrega blaga na dvorišču hotela »Soče*. Zamenjava, ki jo je izvršil neznan prefriganec je bila izvršena na škodo Telbanove tvrdke iz Žirov. Mariborsko pismo »Ponedeljku" Sezona vinotočev, porod na ulici in druge nerodnosti Maribor. 7. aprila. Na beio nedeljo ie burkasti aoril napovedal oremirie in nas oblagodaril z izredno lepim, četudi hladnim vremenom. Od Pohorja sem ie pihala ledena sana. kaiti tam je nedavno zapadel svež snesr. kar na ni potrlo pomladi želinih meščanov, ki so se vsipali v idilične podpohnrske kraie Radva-nle. Pekre. Limbuš in Bistrico, kamor so drvele v celih procesijah kočiie. avtomobili in motorii. Pa tudi nmotro nešcev pristašev horizontalne teoriie ie bilo videti na beli cesti, ki vodi skozi Studence. Nič manjši dotok nedeljskih izletnikov ni bil v Kam-nici in v okolici pod Sv Urbanom. Tudi tu so otvorili še nekai novih vinotočev. Skromni, za daljšo hoio mani dovzetni oa so se zadovoljili s Krčevino. Laitersberzom in Počehovo. Le malo iih »e ostalo v mariborskih gostilnah hi kavarnah ter samotnih stanovanjih. Na cesti iz Pesnice se ie orioetil dogodek. ki ie izzval precej pozornosti. Brezposelna služkinja. 281etna Francka iz Pesnice se ie v pričakovanju poroda nodala na pot proti Mariboru, da bi v oorodnišnici našla zatočišča v težki uri. Ko se ie že bližala cilju ie na Don v Lajteršbergu omagala, prijele so io porodne bolečine in sredi ceste ie dala živlienie krepkemu dečku, ki ie prav možato oznania! zbranim radovednežem svoi prihod v zemellsko carstvo. Sočutni ljudje so o dozodku takoi obvestili rešilni oddelek, ki ie mlado mater z otrokom Dreoelial v bolnico. Gospodov dan ne bi bil Donoln in nimbus bele nedelje bi obledel, če se ne bi zabli-skali noži !n zzodtle raxne nerodnosti. Ko je 40Iemi delavec F. P. nrikolovratil domov. se je spravil z nožem na ženo in otroke. Na vpitje nesrečne žene in prestrašenih otrok so prihiteli na oomoč sosedie kj so rogovileža razorožili. Stražnik za ie nato odnelial na policijo, kier so ca 00 kratkem zaslišaniu izročili v zapore sodišča. Spisu sta bila priložena kot corpus delieti dva ostra noža. Na rešilno postaio ie prisopihal proti večeru 24letni Ivan C. .s preceišnin rano na glavi Pripovedoval ie. da so aa v neki gostilni napadi! znani fantle. Ker rane niso bile nevarne, so ia obvezali in noslali domov. V ostalem na ic minula bela nedelia brez večjih nezgod. Rešilni oddelek ie bil kliub temu ves dan zaposlen s prevozom bolnikov. Na kolodvoru se le odisral tragikomičen prizor. Orožnik ie oripelial nekie iz oko-lice nrav čedno dekle, ki ni imelo čiste vesti. Čim sta stonila na peron in io 'C orožnik izročil stražniku v nudalinie ttradova-nie. ic postala deklina naenkr-it zelo sramežljiva ter si ie z obema rokama zakrivala obraz in kričala: »Irvoščka hočem! Fijaker mora priti!« Kavalirski stražnik, iri je hotel ugoditi njeni malo čudni zahtevi, ie imel obilo posla, oredno se ie prer?! s sramežljivo deklino skozi množico, ki ie zbijala razne šale. Pred kolodvorom ie eskortiranka hitro smuknila v Prvi voz in poluradni parček ie izginil v vrveniu Aleksandrove ceste... Na ooliciii razen omenjenih ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Popoldanska senzacita za Dešce na državnem mostu ie bila eskadra polcolih veslačev. 'ii so na svolih ozkih čolničih kljub neorimernemu vremenu in zimi javno demonstrirali za skoraišnio otvoritev plavalne in konalne sezone Zadrega na Dunaju zaradi črnogorskega dezerterja Devetindvajsetletni Črnogorec Milan Kosorič se ie že dvakrat moral zagovarjati pred dunajskim sodiščem. Prvič ie bil radi tatvine politični dokumentov črnogorskemu maioriu Milanu Krlieviču v Parizu obsojen na 3 mesece ječe ter ie bil izgnan iz Avstrije. Kliub temu se ie vrnil na Dunaj, kier ie bil obsojen zaradi nekeca drugega delikta na 4 mesece ječe. Se ored potekom njegove kazni ie oreielo pravosodno ministrstvo noto fugoslovenske vlade, v kateri zahteva ta izročitev Kosoriča zaradi uničenja uniforme Kosorič ie namreč I. 1921. dezertiral iz jugoslovenske armade in ie oustil nekje svoio uniformo, ker ie zbežal v civilni obiek:. Avstrijsko pravosodno ministrstvo bo sedai proučilo, če ;e postal de^erter s tem, da se ie znebil svoie uniforme, navaden zločinec in če ga lahko izroči našim oblastim.. „0tmica" milijonarjeve hčere V nekem češkem mestu je bila na originalen način izvršena otmica hčerke nekega milijonarja, toda v sporazumu z njo samo. Odvedel io je njen ljubimec, o katerem niso hoteli njeni starši nič slišati. Ko se je z materjo sprehajala do parku, ie pridrvel avtomobil in se ustavil poleg njih. V prihodnjem trenutku je neki moški zagrabil mladenko in io posadil v avtomobil, ki je hip nato odbr/.el. preden se je preplašena mati zavedla, kaj se j^ prav za prav zgodilo. Zvečer so starši prejeli od hčerke pismo, v katerem iim sporoča, da se ne vrne prej domov; dokler ji ne dovolijo, da se poroči s svojim ljubimcem. Dr, Frid. Benes: Reševanje spričo lastne smrtne nevarnosti V resnosti neizprosnih gorskih nevarnosti »e je izkazala že marsikdaj marsikatera srčna človeška natura. Lani v avgustu so zašli trije mladi alpinisti ob takorvani Južni steni na Dachsteinu. Ta partija Fpada med Dajopasnejše v srednjeevropskem pogorju. Turisti so šli najprej po Steinerjevi poti. ki je zn:;na kot ena najnevarnejših, in tam ?e je zgodila nesreča. 250 m ped vrhom imenovane stene je eden izmed trojice padel v prepad, ker se mu je utrgala vrv, drugega, ki je bil za njim je povlekel za seboj, tretjemu pa se je jedva posrečilo, da je odnesel zdravo kožo. Medtem ko je prvi obvisel mrtev na vrvi, je bil drugi težko ranjen. Tretji, edini, ki je bil še cel in zdrav, je začel klirati na pomoč. Njegove klice je k sreči slišal gorski vodnik Steiner. ki se je takoj odpravil Dapot. Plezal je po strmini in »e vzpenjal \vj steni, prišel je do obupanega tursta. ki ni mogel pomagati pouerečenemu tovarišu in ga je končno suel z viseče vrvi ter prenesel na vsaj napoi varen prostor, kjer so vsi trije, ranjeni tovariš, zdravi turist in vodnik prebili strašno noč. šele naslednji dan, ko je prišel za njimi drugi vodnik Perner, so se lahko vrnili med ljudi Bili pa so izčrpani do smrti in je trajalo selo dolgo, preden so se popravili. Očenaš za sina Eden naipogumnejših med gorskimi reševalci je bil gorski vodnik Leopold Grand, ki je živel v nizki bajtici pod Sv. Bernardom. Neštetim potnikom, ki so zgrešili pot, je pokazal pravo smer iu jih rešil pogube, drugim, ki 3 jih ua turi zalotili plazovi, pa je pomagal iz nevarnosti. Število ljudi, ki jih je preuesel na svojem hrbtu v bospic na prelazu, je naravnost težko našteti. Leta 1887. je rešil življenje petorici turistov, ki jih je zajel snežni vihar in bi bili sigurno umrli v snegu, da jim ni prišel na pomoč. Za ta čin je bil odlikovan s srebrno kolajno. Naslednje leto pa je oekoriral Gran-da sam italijanski kralj z zaslužnim križcem, ker je rešil gotove smrti šest Italijanov. Nekaj let pozneje je zasul plaz družbo turistov v bližini Malega sv. Bernarda Grand jim je hitel na pomoč v spremstvu svojega *ma. Toda med tem. ko sla oče in sin reševala druge, je sinu izkliznilo, da je /.letel naravnost v prepad. Oče je pogledal navjdol. sprOTial obupno situacijo, pokleknil in pomolil ocenaš__nato pa se pokrižal in nadaljeval reševalno delo za druge. Sin je bil izgubljen za vedno. Se 1. 1900. je Grand rešil golovega pogina skupino vojakov, ki so zašli v sneg. L. 1905. je bil Grand za svoje čine odlikovan z redom častne legije. Ledeni plaz na Moni Klancu Še večjega gorskega junaka pa se je izkazal vodnik Charles iz Chamonixa. Sredi ju- lija se je podala na vrh goie nemška luri-stovska družba. Med njimi je bila tudi neka dama iz Belgije s svojim komornim služabnikom. Družbo so spremljali trije vodniki Sneg je bil zelo razmočen in potrebna je bila največja opreznost, da se izosrnejo turisti katastrofi. V štirih urah je družba dosegla spodnji rob ledenika in je odvezala vrv. Pripravljala se je na uovo partijo daljne poti, ko se je zaslišalo zgoraj bučanje in hrumenje. Zdelo se je, kakor da grmi v dolino brzovlak. Vodnik B. se je ozrl kvišku in ko je spoznal grozečo nevarnost, zakUcal družbi: -Plaz! Izgubljen' smof« Kake tri četrt ure od *ega kraj i se je utrgal plaz in drvel čez ledenik navzdol. Pomikal se je z bliskovito naglico. Pobegniti pred nesrečo je bilo prav tako nemogoče, kakor izogniti se ji. Edino sredstva ki je preostalo družbi, je bilo to, da so turisti polegli tre-bušenski v sneg. S tem so se skušali ogniti vsaj temu, da jih ni pomel piš v stran ali jih odvel s seboj. Trenutek potem, ko so udarile mase ob ledenik, je nastal mir. Eden izmed turistov je pogledal nazaj in pritisk zraka ea je vrgel kakih deset metrov v stran, da se ui zavedel. kaj je z njim. Bil je zakopen do glave v snegu. Spremljevalci so odnesli svoje življenje celo — poplačali so doživljaj samo s strahom Prvi vodnik je bil cel in živ. tudi komorni sluga belarijske dame se je naslonil za steno in se je zaščitil. SpreHaj sta ostala vodnik Charles in Belsriika. Charles se ie pokazal junaka brez primere. Zaslonil je s svo jim hrbtom damo in v tem trenutku je za-grmeia lavina mimo njega Charles je sunil damo v stran za skalo, sam pa se je izpostavil ledeni toči, S se je vsula nanj z nepopisno silo. S 7 globokimi ranami na glavi je obležal na tleh, dama pa ni bila niti opraskana. Ta čin, ki ni običajen niti med krvno bližjimi ljudmi, je pač osamljem tudi v zgodovini turizma Kaže pa obenem velikodušnost in plemenitost gorskih vodnikov, ki jih ne veže na turista nič drugega koi plemenitost Zadnje ure prijatelja V začetku septembra so odrinili trije Švicarji na Wetternorn. Vreme je bilo prekrasno Ko so se vračali, so zašli v precej globok žleb. Kmalu je začelo za njimi leteti kamenje- Med drugim je enemu izmed trojice priletel na glavo kamen s tako silo. da mu je razbil lobanjo Ostala dva tovariša sta obvezala ponesrečenca, a sta videla, da ne prideta na ta način nikamor. Zato je mlajši odšel v dolino ro pomoč. To je bilo ob 11. dopoldne, ponesrečenec pa je izdihnil ob 8. zvečer v naročju svojega prijatelja Celih devet ur je pestoval umirajočega in se ni oddaljil od njega. Medtem je deževalo kamenjt tudi nanj in kakor v čudežu se je rešil baš potem, ko je ranjenec izdihnil. Po žlebu je namreč priletel debel kamen, ki bi bil tolažnika gotovo usmrtil ,če bi bil ostal na mestu. Pc srebrni poroki Še en primer hrabrosti in požrtvovalnosti, ki ji je težko najti primera. Dne 22. avgusta ie odrinil v St. Jodok dr. Schaeffer. Sestal se je z znanim vodnikom Offererjem. ki sta takoj odšla v gore. Hotela sta doseči Olperer v Zillerta' ' ih planinah. Odkar sta ostavila ljudi, ju u nihče več videl in kar se ve o njiju, so domneve, ki slone ua zapiskih. Od koče, ki sta jo zapustila, sta po pol-drugourni hoji dospela v zapadni kraj gore. Tam je bil ledenik. Prehod je bil mogoč samo v smeri proti Firngratii na Olperer-ju. V tej smeri pa nista šla, ker sta imela za to premalo časa. tfebo se Je med tem naoblačilo in vodnik je korakal naprej. Za njim ie stopal dr. Schaeffer. Bila sta oba privezana za vrv. Offerer je bil majhen možic in je bil že 60 let star. Ko sta šla kakih dvajset minut po žlebu ob ledeniku, sta zalezla v razpoko, ki je bila 1 do 3 m široka ter kakih 6 m dolga. Offerer, ki ie bil manjši od dr. Schaefferja. je žleb še nekako prekoračil, turist ki je bil težji, pa prehoda ni zmogel. Zdrsnil je domnevno navzdol in potegnil vodnika za seboj. Oba sta padla v globino 30 do 40 metrov. To te bilo zjutraj ob sedmih. Vodnik Offerer si je pri padcu zlomil nadlehtnico in stegno ter ni mogel pomagati dr. Schaefferju. Dr. Schaeffer pa si je nalomil koleno tn je pogrnil ponesrečenega tovariša s plaščem, položil je poleg njega meso, kruh in vina ki ga je nosil s seboj za okrepčilo ter se je začel reševati sam Zapiski mrliča Ko ie dr. Schaffer spoznal, da ne bo z rešitvijo najbrže nič, je začel beležiti svoje vtise in sodbe o položaju, v katerem se je nahajal. Sčasoma pa se zdi. da se mu je vendar posrečilo priti iz globine kvišku Tam ie zopet zdrsnil in padel vnovič navzdol. Toda niti sedaj ni izgubil poguma. Lege) je na hrbet in se je skušal pomikati naprej z zdravimi udi ker ga je koleno tako skelelo. da se ni mogel nanj več opirati. Ko ni bilo ne Offererja ne dr. Schaefferja več dni nazaj, se je podala na pot ekspedicija. da ju reši, če še živita. Dvanajst gorskih vodnikov Je oblezlo pot katero sta nameravala iti turist in spremljevalec. Iskanje je bilo zelo težko, ker so bile stopinje v snegu zabrisane in so se tudi za-piki od cepina izlizali. Štirinajst dni po katastrofi so naleteli na ostanke cepina hrabrega vodnika. Dr. Schaeffer je ležai na nekem ledenem hribčku, kakor bi spal, na hrbtu. Glavo je položil na desno roka z levico pa se je opiral na ledeni žleb, da ne bi zdrsnil v prepad pod njim. Njegov obraz je bil čisto miren. Duševne muke obupno izgubljenega turista so mu prizanesle. Svojega konca se domnevno ni nadejal. Ko se je začelo mračiti, je sedel na svoj prostorček, opisal strahoviti dogodek, napisal pozdrav svoji ženi In deci, za slučaj da se ne bi več videli Vdovi ponesrečenega vodnika Ofiererja je volil večjo vsoto denarja. Potem pa je napisal še nekakšno oporoko. Naročil je pozdrave za svoie prijatelje in znance, predpisa! potrebne priprave za morebitni pogreb ter sklenil svoje zapiske z vzklikom: »Bog vas čuvaj, dragi moji!« Spomni! se je tudi svojih pacijentov in odredil vse potrebno, da ne ostanejo v njegovi odsotnosti na cedilu Njegovi zapiski ne vsebujejo niti besedice strahu pred smrtjo ali senco bojazni. Njegova zadnja misel so mu bili svojci. Tudi takšnih koncev pozna zgodovina turizma malo. Še danes velja dr. Schaeffer za vzor moža. ki je ohranil jasno zavest do zadnjega in je po praznovanju srebrne poroke v domačem krogu zaspal v naročju veličastnih planin, ki so zagrnile mrliča s svojim mrazom in hladom. (Anzlo American N. S. Corjrigh?) črnogorske pripovedke Mičnu M. Pavteevie: Črnogorci u anegdo-tama io pričama. Zab. biblioteka. Zajjreb 1929. Str. 256 Din 30. Plodoviti lirik, avtor nad 20 snopičem, zavzema odlično mesto v književnosti črne gore, takoj za Njegošem. Poleg pesmi je objavil precej zvezkov proze. V tej ekupini je treba posebno podčrtati zbirke z gore-njim naslovom. Doslej jih imamo pet: Beograd je izdal eno, Podgorica eno, Herceg-novi dve, od katerih je ena samo za ameriške rojake. Zagreb pa peto v latinici. Vrše se pogovori, da bi eno delo zagledalo beli dan najprej v slovenskem prevodu. Čitatelji »Ponedeljka« že poznajo nekaj krajših vzorcev iz prve Pavičičeve knjige pod naslonom »Črnogorske pripovedke«. Zagrebški izdaji, opremljeni s 40 slikami, v prikupni opremi, je dr N. Andrid napisal topel uvod in dodal razlago aekim lokaliz-mom Delo vam priporočam i kot jako zabavno štivo i kot sredstvo za medsebojno ■»poznavanje. Ako pri nas ob imenu Črnogorec mislimo takoj na nož ali puško ubojito, spoznamo iz Pavičevičevih zbornikov, da smo vsaj napol v zmoti: ljudsko sporočilo pamti najmanj toliko zgledov duševnega junaštva, bistroumnosti, odrezavosti. ki so p pokazali posamezniki ob raznih prilikah Osobita svojskoet te folklore je to: domala vse anekdote so po času, kraju in osebah točno in določno opredeljene Nič brezosebnega, skoro sama zgodovina. Nadaljnja oznaka: v Črni gori ne poznajo družabnih slojev, sleherni človek je zase celota, nedotakljiva in sveta enota. Nikjer nobenega števila V boj korakajo Bj^lopavliči, Cerovidi itd., nikdar oddelki, čete, polki. Vsakdo gleda na čaet in poštenje. V takih ljudeh obstoji zavest skupnosti, vzajemnosti, medsebojne odgovornosti Kje bi drugod na svetu dobili moža, ki rajši prenese ječo t< r izgon, nego da bi izdal, da mu je žena nezvesta? O ženetvu je kaj malo besedi, tako se potrjuje rečeni-ea: najboljša je ona ženska, o kateri se najmanj govori. A dfca! Poglejte laletnt-ga Radoviča, ki je pri nekem sporu pomotoma zadet s kroglo v prsi, in Vr-etn prikriva ~vo-jo rano. <]a ne bi prišle, /.a rad i nje.g.3 do krvne osvete med brati! Poleg vsega junaštva pa zasluži pozornost tudi črnogorska vedrina in realizem. .Vaj jo ponazorim. Kapetan Vule Vlabovič je prišel na Cetinje in pristopil h knezu Nikoli. Knez mu reče: >Vule, dobar si i pošteD čovjek. ah si mogao biti i boljj junak«. Vule: »Boga mi, gospodaru, bio sam dosta dobar. A mislim, bolje je, da sam tvoj rob, nego da mi je zelen grob«. Kako so ljudje iskreni, brez hlimbe u> potvarjanja, naj priča tale zgodbica Na ovojem potovanju v Nikšic je knez Nikola f svojim spremstvom krenil k popu Lazaru v Poviju. Ponoči je knez stopil preko podstrešja in naletel na vratra nad izbo. Vratca, spletena od protja, so se vdala pod njegovo težo in knez je zdrknil v sobo do pazduhe. Druščina skoči ter izvteče kneza. Vei ljuti ua popa Lazara ga poči»o kleti: >Kaj si na pravil, pop, Bog naj ti hišo zatrelc Da bi ga vzel v zaščito pred družbo in pred knezom, reče vojvoda Ivo Radonjim, senator: »Jeli, pop, ti bi rajši videt da si sam padel kakor pa gospodar?« J«Jaz že ne, lioga mi; rajši bi videl, da se je gospodar ves razletel na ko?**?, kot da bi bil jaz padeU Današnji novinarji V tretiem zvezku vDuch Novin« navaia O. Butter v članku o tiskovnih oddelkih diplomatske službe izrek Bernarda Shawa v listu »Tirne and Tide<. Bernard Sha\v pravi: '-Stvar novinaria je Doročanie iu ne oo-htična filozofija. Maio le zmožnih urednikov. ker !e-tj moraio imeti dovoli zmožnosti in svobodneea časa za literaturo, hkrati pa jim mora vendar biti novinarstvo ored literaturo. Urrejte — v mislih mi ie dnevno časopisie —. da so niihove redakciie ietniške celice, v katerih tudi naisnretnei-ši urednik izsrubi zvezo z vnaniim svetom, ker ic zaradi delovnega časa odrezan cd političnih zborovanj, znanstvenih predavani koncertov in celo skutmih obedov. Dnevnik bi moral imet; vsai tri davne urednike od katerih bi moral vsakdo imef: en dan službo in dva dni prosto Danes so listi dvajset let za svoio dobo. ker so uredniki samotarii. Cuvaii na svet:'nikih z rad'"oaparatom vedo več o svetu*. Človek se vedno uči. Ondan sem spozna! način, kako more* dami stopiti na nogo, ne da bi si nakopal zamera Na električni železnici sem čvrsto zagazil svoji sosedi na lakasti čeveljček. »Slišite, brezobzirnež. na mojem stopalu stojite, pa se še ne opravičite!« mi zabrusi nesrečnica v obraz. »Oh. gospa, saj bi moral imeti povečevalno steklo, da bi mogel opaziti vašo nožico.« _ KDOR OGLAŠUJ^ tJasv&lG, iru aru. dopisa,, ivcoi^ja, itujIlH, oglasov, pujlaku na, OgLas/iMs &d> dcUk .Juitm,' LuJjljaMMs. PrvJisiuKtcis+.Tel it. m^^nt^^^i FfTO Ujt prtstojbisv* jt, uposLa, It, oojsi asn. z /iczročutMis, so ocr st, ojlasu nc prvobaso Čikszviu, racusr, po JU*, tra. t,ulsUA.Ut CfuMfOSUL.sl n&42 JiaJ.oglasi, su- slu b-jo o posr^davalnA uv rocyal> iatuliM., d^purJutra« 9393 Pekovskega vajenca ■vtznuin takoj v jtarosti 15 do Ib let Pekarna pri Konjicah Tster Bugnar, Z*eSe. "9391 Šoier kljuca.vcitii mfehanili. z enoletno prakso išče elnž bo. Naslov v c-jlasnem oddelku »Jutra;. 0051 Šoier-mehanik trezen in pošten, z večletno prakso 37 let star. Ho* *lužbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra,« 9102 Za hišnika grem. Sfero sobni slikar In pleskat, raiumein tudi nekoliko mizarskega dela in vrtnarskega dela Naslov v ogl oddelku Jutra 9053 Kroj. pomočnik 135« službo, kier bi se lahko priučil boljšejra dela — najraje na dsželi Naslov pove oscHsni oddelek »Jutra«. 9334 Stavbeniki, pozor! Mizar proda po ujodni ee ul 19 komadov popolnoma novih oken. velikost 190 X 130 in 230 X 150 nadalje IS komadov okvirjev za vrata razne velikosti Na sdov pove oglasni oddelek »Jutra« 9024 »Underwood« pisalni stroj zelo dobro ohranjen Ceno naprodaj Natlov v osi odd. »Jutra«. 93Š0 Violino dobro ohranjeno prodam Na^ior v pgL odd »Ju tras " 0378 Kotnpl. komat v dobrem stanjn, prodam RoD/Tka ce#,ta 13. 9401 Vrtnice v najnovejših različnih harvsh ima naprodaj Ivan Breeelnik. Velika oolna.r-ska ulica št 21. 9370 Motorno kolo znamk* B S. A 250 eni, dobro ohranjeno, naprodaj Naslov v ogl. odd »Jntra«. ' 9377 »Elegie-citre« s podvojeno rezonanco. fine, dobro ohranjpne. prodam Naslov v ojl odd. »Jutra«. 9381 Črno obednico hvastovo v dobrem stanja. 1 veliko in malo kredenco s pr.padajočo marmornato ploščo, velik divan zrcali mizo za 12 oseb in 6 etolj ugodno prodam — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 9396 3 stavbne parcele ob Dunajski cesti in 8 oken krat 150 7 kom 90 krat 110 prodam v-sled nastalih neprifik Marjan Oftroveki Poljan.-kn cesta pri Saksi-dua. 9363 Sadike vrtnih jagod ima v zalogi Jože! Kemic. SoDtanj 16 9394 Lepotlčno drevje in grmovje v rajnih rtilikoctih. kakor breze, lipe, borovce, topo le, rdečo bukev it-d kupi mo. Naslov pore oglasni oddelek vjutra«. 9314 Stelaže in pult za modno trgovino kupim Naslov v ogl odd »Jutra«. 0S66 Deželne pridelke fižol, orehe, štajerske čebulo. domačo, krompir, semenski ia okolice Skofja Loka. ajdo. ajdov med m bufoova drva, suha, kupi Nabavljalna zadruga asluž benf-ev državnih železnic v Sloveniji, Centrala šiška-Ljnbljana. 9357 Mali 3glasi so najboljša reklama! vr» telef *tev. 3203. I Potnika muufakturte stroke- j za ob:-k privatnih • Jiaslov v c 'asnem oddelku ; >Jotra«. 9309 j Potnika dobro iivežbanega v ina- i wafaktura: stroki, kavcij« ; zmožnega, ki bi proti pro j ▼iri ji obiskoval privatne .*tTank» sprejmem Ponudbo pod »Vpeljan potnik macn-takturin« ua oglasni oddelek Jutra. 9119 o¥a knjiga & Pletilni stroj malo rabljen prodam po aajniž.ii ceni Naslov pove ojlsr-ni oddelek Jutra 9275 Založba Luč v Ljubljani, poštni predal V, je izdala izvirno povest iz kmetskega življenja Martin Ilrliek Spisal Ivan Podržaj Povest vsebuje »eno najbolj skritih ljubezenskih dram n3Še vasi...« Knjiga stane Din 20.— ter se dob: v vseh knjigarnah. Kdor Jo naroči in pošlje istočasno denar direktno založbi Luč, poštni predal V, dobi knjigo poštnine prosto. 9720-P Novo življenje 15 Atj dvignil« piano f> 93S6 Želim dopisovati v avrho razvedrila z ide amm. mirnim pleomnitim značajem Cenj dopise pod »Mala blondinka« aa ogl odd. »Jutra«. 9393 Margot tako je dobro Ramena B38T Katera šivilja bi se hotela poročiU z boljšim podaradn kotu ▼ stalni in dobri službi Besne ponudbe ua ogl. odd. »Jutra« pod »Dobra gospodinja«. 9392 Gospod star 28 lbt Seli resno znanja s simpatično go.-podio-no nad 13 let Cenj ponudb« pod »Dobra prija^ telja 473« na ogl odd. »Jutra« 9375 Samec 23 latni. bivajoč v Belgiji, želi inaaja «vrho šenitve i damo v starost od 17 di 32 let Le resne dopise, če mogoče s sliko, na na--lov Leo K plače de Rome Nr 26 Zwatberg, Lšmburg, Belgien. 9384 Fotograi in obratovodja stara 25 let, želita znanja z intelegentnima gospodič-nima v starosti 18 do 24 let ter 6 premoženjem 50 tisoč Din Ponudbe je poslati pod naslov K. F. Laurastrat 122 post Eygele-hovea L. HoDand. 9383 Spalnica kompletna, iz hrastovega lesa. dobro ohranjena, naprodaj Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 92S9 Manjša trg. oprava naprodaj Ogledati med 12. in 14. uro. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 9253 Stanovanje 'obe. kuhinje it, prtiklin v Rožni dolini oddam s 1 majem za 800 Din mesečno — proti plačilo za 1 leto naprej Naslov v oglasnem oddelku »Ju'ra« 9317 Nov mlin n» 4 tečaj* » čistilnikom naprodaj Naslov v og'a* oadeikt) »Jutra« 8941 Lepo, novo hišo t gostiinifiko obrtjo pro dam takoj ra 220 00u Din na prometnem kraju blizu mesta ln postaje tia Gorenjskem Naslov v oglas oddelku »Jutra« 9188 Parcela ea 500 31*. solnčna lega v lUrskj ulici ugodna za zidanje, naprodai Poizve e« r ogla*, oddelku »Jutra«. »334 Hišo v šošlanju ca ari boru. Celja, Ptuju ali okolici. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9329 prodam ali zamenjam hišo v ujubljani. Ma Q /J Solnčno sobo v«liko in lepo ouremljeno. z 2 posteljam* tn elektr razsvetljavo v sredini mesta takoj oddam Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra« 9167 Solnčno sobo i razgledom, posebnim vhodom m elektriko, blizu vojašnice Kralja Petra oddam Naslov pove oglasni oddehk »Jutra«. 9316 Opremljeno sobo z 2 posteljama oddan} aa Miklošičevi c«sti Cena 800 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 9853 Sobo in kuhinjo v kleti oddam s I tnajem samici Naslov v oglasnem oddelku »Jif.ra«. 9291 Sobo oddam za pisarno v bližini »odnije Naulov v ogl. oddelku J atra 9237 Opremljeno sobo oddam boljši c"*pod ični poleg magistrata Naslov v ogl odd. »Jutra«. 936-1 Lepo sobo s separatnim vhodom, v vili. oddam gospodu ali gospodični, eventualno s Erano. Naslov pove ni odd. »Jutra«. 9379 HIŠNI POSESTNIKI! Lepe move in dvorišča boste ime.-' Ie, ako iih posulete z dolomltnlm peskom. GOSTILNIČARJEM ter lastnikom prostorov za balinanje priporočam droben pesek, ki se pc parkratoetn valanju strdi v gladko ploskev - Nadalje priporočam vstm GRADBENIKOM da ga uporabljajo kot gradbesii mate-rijaL zlasti za fasade, ki ie prisnaco najboljši Na ieijo ca tudi presnem v poljubno debelino. - Dostavim ga ca dom oziroma ua gradbeni prostor K. VODNIK. Podutik St. 28, p. Uub-ISama 7. Naročila sprejema tudi »Jeklo«, trgovina r želeniino. Stari tiz. Ljubit dna. Vsakdo naj si vedno, predno si kup; čevlje, ogleda najtrpežnejše in najcenejše, zajamčeno ročno izdelane Doko čevlje. Znatno znižane cene! DOKO, Prešernova ul. dvorišče. STROŠKE NOGAVICE OM Spalne divane otomane žimnic«. in vse tapetniške izdelke kupite najceneje ia najbolje pri Fr. Jager, tapetnik Ljubha.ua. Sv Petra na>io št 29 6868 Novost! Novost! Zdaj gremot Pa kam? V covootvorjeno turško orientalsko kavarno »Ljubljanski dvor« ki j«, otvorjena vsak? večer do 2. ure ponoči Tam »o vsakemn takoj na razpolago ražnjiči. če vabčiči ln drage dobre ter okusne »tvan. 'La obilen obisk se priporoča Nafboljše, najtiajnejse, z sto i.? najcenejše! > <5 Zahtevajte od 5vojega trgovca da prodaja ovigincuno obanal* p dteril edepi bo sicer nekoliko manje zasluzil pac pa besie vibd§ zadovoljni s 5Wjim Kruhom m pecivom- moko Izdaja n koazoeij «Jutra» Adoli Ribnik ar. urejuje Ivan Podržaj. tiska »Narodna tiskarna d. d* njea predstavnik Fr«i Jezeršck; vsi v Ljubljani