TRŽIČ
LETNIK XV
ŠTEVILKA 4
OBČINSKA KNJIŽNICA
64290 TRŽIČ
čir
APRIL 1975
ZNIK DELA
Pred nami je prvi maj — mednarodni praznik dela. Praznik vseh delovnih ljudi. Trde in težke so bile borbe, da se je uveljavil. Letos je še posebno pomemben, slavili ga bomo tridesetič v svobodni domovini.
Sprejet je pravilnik o kreditiranju stanovanjske gradnje in načinu oddajanja stanovanj na uporabo
Zbori delavcev v TOZD so sprejeli v mesecu marcu »pravilnik o kreditiranju stanovanjske gradnje in načinu oddajanja stanovanj na uporabo«.
Dosedanji pravilnik je bil sestavljen na podlagi ustaljene prakse o dodeljevanju posojil in stanovanj. Kljub temu pa se je pri dodeljevanju posojil in stanovanj še vedno pojavljalo nekaj nejasnosti, ki jih pravilnik s svojimi določili ni rešil. Zato so v novem, pravkar sprejetem pravilniku poleg starih določil vnesena tudi nova določila z namenom, da bi se izognili tako imenovanemu reševanju po običajni praksi, in pa določila, ki se nanašajo na novo organiziranost delovne organizacije po temeljnih organizacijah združenega dela.
S sporazumom o združitvi sredstev za stanovanjsko gradnjo, ki so ga prav tako v mesecu marcu sprejeli delavci TOZD Obutev, Gumoplast, Poliuretan, TOZD Mreža za delovno enoto prodajni sektor in SSSS so delavci sredstva za stanovanjsko gradnjo za te TOZD združili. Za de-
lavce teh TOZD bo sestavljen enoten točkovni vrstni red prosilcev za posojila, posebej pa vrstni red za prosilce iz TOZD Trbovlje in prosilce iz TOZD Mreža. Za TOZD Prodajalne, ki so združili sredstva, bo na prvi stopnji odločala o kreditih stanovanjska komisija, ki je sestavljena iz 2 delegatov odbora za medsebojna razmerja v združenem delu vsake TOZD, pritožbeni organ je SDS. Za delavce — prosilce iz TOZD Trbovlje in TOZD Mreža, prosilce iz prodajaln pa bo na I. stopnji odločal odbor za medsebojna razmerja v združenem delu, pritožbeni organ je delavski svet TOZD.
Pravilnik dalje v členu 13 določa, da morajo imeti prosilci za posojilo tri leta neprekinjene delovne dobe pri tovarni obutve Peko. V členu 14 je določeno, katere dokumente morajo prosilci predložiti vlogi za posojilo, če prosilci ne predložijo zahtevanih dokumentov ali če prosilci dokumentirano ne izkažejo, da izpolnjujeo zahtevane pogoje, se prošnja zavrne.
O sindikalnem prvenstvu v smučanju berite na drugi strani
Ob prazniku OF in prazniku dela čestitajo organi samoupravljanja, družbenopolitične organizacije in uredniški odbor
Dogajalo se je namreč, da prosilci za kredit za nakup stanovanja, niso predložili cen stanovanj ali kupoprodajnih pogodb, tako da so potrebna sredstva ostala rezervirana precej časa, ker se ni moglo skleniti posojilno pogodbo, čemur pa si bomo sedaj lahko izognili.
Prosilci za posojilo za gradnjo hiše bodo morali imeti dokončano prvo ploščo in seveda biti lastniki ali solastniki zemljišča oziroma hiše, ki jo grade, če prosijo za posojilo preko 20.000 din. Pri tem znesku pa se upošteva katerokoli posojilo, ki ga je prosilec prejel pri tovarni obutve Peko.
Pri merilih za dodeljevanje je podano novo merilo v členu 22, po katerem lahko prosilec pridobi 5 do 10 točk, če živi z družino ali sam pri starših, ki so lastniki oziroma imetniki stanovanjske pravice, oziroma 15 točk, če živi kot podnajemnik.
V	členu 34 se je število točk povečalo glede na delovno dobo, ki jo ima prosilec pri podjetju, in sicer od 5 točk do 40 točk, črtale pa so se točke, ki jih je prosilec dobil na izobrazbo, medtem ko pa so točke, ki jih je prosilec dobil na delovno mesto, ostale. Črtalo se je določilo, ki je določalo, da dobi prosilec več točk, če sam poviša lastno udeležbo sredstev za nakup stanovanja v bloku. V členu 41 pa se je določilo sankcije v primeru, da prosilec pridobi točke na izpraznitev stanovanja, pa tega v roku ne izprazni. V času dokler ne izprazni stanovanja, mora prosilec plačati mesečno 50 % višje mesečne anuitete.
V	členu 48 je določeno, da dobe prosilci za stanovanje v bloku 80 % posojilo dejanske vrednosti stanovanja, če sta oba zakonca — prosilca zaposlena v tovarni obutve Peko, če je prosilka samohranilka in če zakonec prosilca ni nikjer zaposlen. 40 % posojila pa dobe samski prosilci oziroma prosilci, katerih zakonci so zaposleni v drugi organizaciji združenega dela. Višino posojil za individualno gradnjo, individualno gradnjo — adaptacije in adaptacije pa določa DS s sklepom.
Hipoteko se vknjiži v primerih odobrenih posojil nad
20.000	din (upoštevajo se vsa že prejeta posojila), vsekakor pa ni mogoče da bi zakonca vsak zase dobila posojilo po 20.000 din, da bi se s tem izognila vknjižbi hipoteke.
V pravilniku so tudi določila, ki urejajo sankcije za primere neizvrševanja določb pravilnika in možnosti odstopa od posojilne pogodbe. V členu 79 pa je novost v tem, da je možna prodaja starega
27. april
Čeprav je večkrat rečeno, vendar tudi tokrat ne bo odveč, če ponovno zapišemo, da je in bo ostal 27. april 1941 s svetlimi črkami zapisan v zgodovini slovenskega naroda. Zakaj? Odgovor na to vprašanje, lahko trdimo, da živi v srcih vsega svobodoljubnega slovenskega ljudstva, ker se le-to zaveda pomembnosti tega dne, ko je bila ustanovljena osvobodilna fronta, ki je pod vodstvom KPS združila slovensko ljudstvo v borbi za osvoboditev svoje, od fašističnih okupatorjev podjarmljene domovine. Vzporedno z borbo za svojo osvoboditev pa se je slovenski narod skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi boril tudi za svojo nacionalno osvoboditev, za pravičnejši družbeni red. KPS je z ustanovitvijo OF v Sloveniji na podlagi realne ocene takratne politične situacije brez dvoma dosledno uresničila Titovo geslo: »Med množice«, ki ga je izrekel sicer že v 1. 1937, ko je prišel na čelo KPJ. S tem geslom pa je bila dejansko dana naloga vsem članom KP, kar je pomenilo boj za prodor idej partije med najširše množice. KPJ ni nepripravljena dočakala II. svetovne vojne. Že dve leti prej je najprej z letakom in nato tudi z razglasom opozorila na nevarnost, ki je grozila človeštvu od fašizma in pozvala vse napredne ljudi,
stanovanja delavcu Peka in pod določenimi pogoji lahko tak delavec, ki proda stanovanje, dobi le še enkrat posojilo za nakup novega večjega stanovanja.
Vida Rozman
- Dan OP
naj se upro fašizaciji države. KPJ je že takrat snovala široko antifašistično fronto, katere moč je bila najprepričljiveje izražena že v demonstracijah 27. marca 1941. V Sloveniji pa je bila ta širina vsekakor dovolj izrazito potrjena z ustanovitvijo OF. Prav v tem frontovskem značaju in vsebini njenega dela pa je iskati tudi razloge in vzroke za njen uspeh in zmago, ki je bila izvoje-vana že pred 30 leti.
Tri desetletja nas torej ločijo od tistega, za vse svobodoljubno človeštvo tako težko pričakovanega dne, ko je spet zasijalo sonce svobode. Oboroženo borbo je zamenjala borba za izgradnjo novih družbenih odnosov in obnovo porušene domovine.
Vloga OF tudi v nadaljevanju tega boja ni prenehala, nasprotno, postala je še večja. OF je ob preobrazbi naše družbe prerasla v organizacijo SZDL, ki — združujoč vse družbeno-politične organizacije predstavlja najširšo obliko samoupravljanja. Kot je bila OF s svojim jasno opredeljenim brezkompromisnim programom široka in močna fronta vseh naprednih svobodoljubnih ljudi, tako danes SZDL postaja z jasno programsko usmeritvijo, ki jo ji daje ustava in kongresni sklepi ZK enotna fronta socialističnih sil.
Marjan Markič
Proiivodni program za sezono
jesen-zima 1975-76
V proizvodnji je še v polnem teku izdelava obutve za pomladansko-poletno sezono, v pripravi proizvodnje pa se pospešeno pripravlja proizvodnja za sezono jesen-zima 1975/76. Program proizvodnje je izbran, zbrana so tudi prva naročila ter izdelana razporeditev celotnega programa po oddelkih. V tem članku bom na kratko opisal program za posamezne enote ter omenil glavne značilnosti predvsem glede na kapacitete.
Plan proizvodnje je izračunan na osnovi proizvodnih kapacitet montažnih oddelkov, zato najprej nekaj o tem, kaj bodo v teh oddelkih sestavljali, ter šele nato, kje bodo posamezne sestavne dele proizvajali.
520
montaža
V	proizvodnem programu tega oddelka je vsa moška obutev, razen mokasink ter ženska obutev na kopitu LULU. Prav teh je naj večja količina, ker so tudi za izvoz v SSSR. Poleg nizkih čevljev bodo v proizvodnji tekli tudi visoki, kjer pa je dnevna količina omejena s kapaciteto ene etaže na traku. Dnevni plan proizvodnje bo enak kot je v tekoči sezoni.
521	— montaža
V	proizvodni program tega oddelka so bile vpeljane v tekoči sezoni mokasinke, le-te bodo v enakomerni količini planirane tudi v sezoni jesen-zima 1975/76. (Poleg mokasink pa so v proizvodnem programu še škornji s profilnimi podplati in ženska športna obutev. Dnevni plan proizvodnje bo tudi v tem oddelku enak kot je sedaj.
522	— montaža
V	tem oddelku obsega proizvodni program po izvedbi in izdelavi zahtevnejšo žensko obutev. Celotna količina ženske obutve s platoji je predvidena za proizvodnjo v tem oddleku, dnevna količina pa bo predvidoma 1300 parov). Poleg omenjene obutve s platoji, je v programu tudi ženska obutev s tanjšimi podplati ter tudi z usnjenimi podplati. Večja količina bo tudi ženskih škornjev, vendar je tudi ta količina omejena tako kov v 520 — montažnem oddelku. Dnevni plan proizvodnje bo za sto parov nižji kot v tekoči sezoni.
523	— montaža
Pretežni del celotnega programa so ženski škornji, katerih kapaciteta je v tem oddelku večja, in sicer je omejeno s kapaciteto dveh etaž montažnega traku. Največja količina je ŠARITA škornjev za SSSR, poleg škornjev pa bo tekla tudi proizvodnja ženskih nizkih čevljev na kopitih LILI in EVA. Dnevni plan proizvodnje bo prav tako kot v 522 — montažnem oddelku za sto parov nižji kot v tekoči sezoni.
Za pripravo spodnjih delov bodo seveda tako kot do sedaj morali skrbeti v sekalnici. Torej njihov proizvodni program je priprava spodnjih delov za celotno kapaciteto montaž, s tem da bo oblačenje platojev v TOZD — Trbovlje, kjer je ta grupa že organizirana. Po zahtevnosti, oz. količini dela, je za pripravo spodnjih delov manj zahtevna v jesensko-zimski sezoni. Posebnost, kjer bo potrebno vložiti več kvalitetnega dela, je tokrat priprava spodnjih delov z usnjenimi podplati.
Zgornje dele za potrebo montaž bodo v prihodnji sezoni izdelovale izdelave zgornjih delov s kooperanti predvidoma po naslednji razdelitvi:
511	za potrebe 521 montaž
512	za potrebe 522 in delno za 523 montaž
TOZD Trbovlje za delne potrebe 520, 521 in 523
montaž
Kooperanti za potrebe 520 in 521 montaž
Kot je razvidno iz proizvodnega programa montaž, bo v tej sezoni večja količina škornjev kot pa je bila v preteklih sezonah. Prav to pa ima za posledico, da bo prav izdelava zgornjih delov v prihodnji sezoni ozko grlo. Reševanje tega ozkega grla je bilo predvideno s povečanjem kapacitet pri kooperantih in v TOZD Trbovlje, seveda pa imamo tudi v izdelavah zgornjih delov TOZD obutev še neizkoriščene tako prostorske kot strojne kapacitete, problem pa je dobiti nove delavce. Prav to pa se je nepričakovano pojavilo tudi v Trbovljah, tako da še nimamo zagotovljenih potrebnih kapacitet izdelave zgornjih delov. Delna rešitev tega problema bo verjetno potrebna z delom v prostih sobotah v naših šivalnicah, to predvsem iz razloga, ker je to sezonski — to je prehodni problem. Možno bi bilo dobiti dodatne kapacitete pri kooperantih, vendar z vezanjem na daljše obdobje. Pri tem pa nastopi vprašanje zaposlitve tudi naših izdelav zgornjih delov v sezoni pomlad-poletje, zato mislim, da bi bilo pri dogovarjanju o dodatnem delu v sobotah ter s tem reševanj ozkega grla to potrebno upoštevati.
Tak je proizvodni program obutve, v TOZD vzporedne dejavnosti pa bodo seveda za ta program izdelovale sestavne dele. Vendar proizvodnja obutve s svojo potrebo sestavnih delov zapolni polovico kapacitet, ostali del pa je za prodajo. Ta del proizvodnje, oziroma sam program pa še ni dokončno oblikovan.
Franc Grašič
Podelitev nagrad
NAŠI SMUČARJI SO SE POMERILI
V nedeljo, 23. marca, je bilo na Zelenici zelo živahno. Pomlad nam je prinesla sneg, naši smučarji so to izkoristili in priredili tekmovanje v organizaciji sindikata PEKO. Tekmovalci so bili razdeljeni v starostne skupine: do 25 let, od 25 do 35 let, 35 do 45 let in starejši. Progo je postavil in trasirai stari znanec Zelenice Janko Krmelj, imela pa je 22 vrat in je bila dolga 800 m. Za letošnje razmere je bila proga težka, nekateri so že obupali, na koncu pa je bilo vse prav in lepo. Vsem tekmovalcem se namreč pozna, da niso smučali tako kot druge zime.
Startalo je 45 tekmovalcev od tega 6 žensk, izid pa je takle:
Mlajše ženske:
1.	Kramar Majda
2.	Kralj Sonja
3.	Meglič Irena Starejše ženske:
1.	Stritih Magda
2.	Kralj Mila
Moški do 25 let:
1.	Meglič Jože
2.	Sova Stanko
3.	Meglič Jernej
Od 25 do 35 let:
1.	Seifert Marjan
2.	Meglič Milan
3.	Roblek Miro Od 35 do 45 let:
1.	Švab Vinko
2.	Stritih Franc
3.	Špehar Vili
Nad 45 let:
1.	Kališnik Janez
2.	Slapar Damijan
Toliko o prvenstvu smučarjev naše delovne organizacije, v naslednji številki pa več o ŠUŠTA-RIADI.
Perspektive slovenske usnjarske industrije
V preteklem mesecu je bil na Vrhniki sestanek Društva usnjarjev in čevljarjev Slovenije, na katerem je predsednik društva tov. GORIČAN JOŽE, podal referat o perspektivah slovenske usnjarske industrije, ki ga bom skušal zaradi zanimivosti podati v skrajšani obliki.
Vsak dan se sliši od prizadetih: od usnajrjev, da so surove kože predrage, od čevljarjev in ostalih predelovalcev, da je usnje predrago in končno od potrošnikov z ved-notanjšimi žepi, da so čevlji in ostali usnjeni izdelki pre-
dragi. Na podlagi uradnih statističnih in bilančnih podatkov iz strokovnega časopisja je avtor poskušal dokazati nekatera dejstva, s primerjanjem podatkov z usnjarsko razvitejšimi državami, ugotoviti, kakšne so perspektive slovenske usnjarske industrije.
Kljub temu, da je slovenska usnjarska industrija pretežno locirana v indusrtijskih centrih, za katere je značilno pomanjkanje delovne sile in vedno ostrejše zahteve z ozirom na onesnaževanje okolja, še njen delež v jugoslovanski
proizvodnji, navkljub ukinitvi nekaterih usnjam, v zadnjih 10 letih ni bistveno spremenil.
(Nadalj. na zadnji strani)
NOVA VOZNIŠKA
DOVOLJENJA
Od 1. januarja 1976 bodo izdajali nova vozniška dovoljenja. Novo vozniško dovoljenje bo izdelano iz posebnega materiala. Podatki o vozniku bodo vpisani s pisalnim strojem, fotografija pa bo pritrjena mehanično tako, da je ne bo mogoče zamenjati, ne da bi se pri tem poškodoval obrazec.
Realnost norm - DA ali NE?
Izhajajoč iz dejstva, da norma čas izdelave služi kot osnovni podatek za:
—	postavljanje stimulativnega načina plačevanja
—	planiranje delovne sile in delovnih sredstev in
----- planiranje proizvodnje
je prav, da pregledamo na eni strani gibanje % doseganja norm po oddelkih in letih, na drugi strani pa da ugotovimo vzroke naraščajočega preseganja norm.
Oddelek	1-.W-	1970	1971	1972	1973	1974
Sekalnica	510	137	147	156	164	173
Kartoriaža	526	124	120	135	152	164
Izd. zg. delov	511	121	122	123	132	132
Izd. zg. delov	512	122	123	126	132	135
Izd. zg. delov	550	91	111	105	103	116
Mont. oddelek	-520- - ■	142	134,	■ 126	155	146
Mont. oddelek	521	131	129	129	152	155
Morit, oddelek	522 .1	132	141	138	. M2	150
Mont. oddelek	523	' 135	143 ,	138	; 137	143
TOZD — GUMOPLAST				« v.- f '		
-gumama	540	140	134	142	. .145	149
— plastika	541	131	.134 -	, 142	. 141	160
TOZD — POLIURETAN IZDELKI				:i29	131	132
Iz zgornjega prikaza je razvidno, da je povprečni % doseganja norm v montažnih oddelkih •višji kot v izdeloval-nicah zgornjih delov. Vzrok leži v tem, da delavci stalno opravljajo vedno ene in iste operacije, kar ima za posledico Večjo izurjenost v delu. Rezultat takega dela je večja produktivnost in večje doseganje norm.
Približno na istem nivoju doseganja norm so obrati TOZD poliuretan izdelki in TOZD gumoplast. To so v glavnem obrati, kjer se na ključnih operacijah delo odvija na automatskih in polavtomatskih strojih, kjer delavcu tempo dela diktira stroj, ki ga navaja k enakomernemu delu, pa naj si bo le-ta razpoložen ali ne.
Za sorazmerno' nižje doseganje norm v izdelovalnicah zgornjih delov pa je krivda v modi, ki zahteva vedno nove in zahtevnejše operacije. Ce pa k temu dodamo še dejstvo, da se posamezni modeli dejajo v manjših količinah, ob katerih se delavke ne morejo niti dodobra izvežbati, tako, da poteka proizvodnja v šivalnicah ob stalnem poučevanju oziroma privajanju, potem ni prav nič čudno, da se norme ne prekoračujejo tako visoko.
Tako je treba pripomniti, da je % doseganja norm prikazan previsoko. Poglejmo si nekaj glavnih vzrokov tako nerealnega preseganja norm; najprej pa še primerjava normalnega doseganja norm z dejanskim v Peko:
Doseganje norm v %	Število delavcev v % pri normalnem doseganju	Število delavcev v % pri doseganju v Peku
do 100	3,5	5,2
100—117	24	12,3
117—133	45	22,1
133—150	24	24,7
nad 150	3,5	35,7
Doseganje norm v odstotkih
Montažnim oddelkom so bili časi izdelave ob transporterju postavljeni po takratnem planu (1500 parov) in številu zaposlenih na posamezni operaciji, ne pa po dejansko potrebnem času. Ker pa se je planirana količina,#a
posamezne operacije, za posamezne odelke zaradi sodobnejše tehnolgije in modernejše transportne in strojne opreme stalno zviševala, izde-lavni časi pa so ostali isti, je logično, vedno večje preseganje norm.
Tudi način izvedbe kvalitete dela na posameznih delovnih mestih je lahko činitelj visokega preseganja norm. Normalni delovni čas med ostalim temelji na delu opravljenem v zahtevani kvaliteti. Ce pa je operacija opravljena površno — samo na pol, izkazuje delavec visok % preseganja norme, ki pa ni realna. To posebno velja za operacije, katerih izvedba ni na vidnih mestih končnega izdelka, temveč so ta mesta vgrajena v izdelek. Posledice takega načina dela niso samo nerealno preseganje norme, temveč ima kasneje še hujše posledice — reklamacije obutve;
Opuščene operacije, katerih plačilne kupone mojstri. oddelkov dopuščajo posameznikom, da jih oddajajo v obračun, zvišujejo % preseganja norme.
Visoko preseganje norm izkazujejo tudi delovna mesta, kjer delavci vršijo zaradi proizvodnih potreb nadurno delo, ki pa ni (sporazumno) plačano kot nadurno, temveč, kot delo opravljeno v rednem delovnem času. Minute, ki jih delavec pridobi ob takem nadurnem delu, visoko povišajo % prekoračenja norme.
Tudi neupoštevanje časa, ki ga delavec opravi pri delu pred začetkom izmene, med odmorom in delom po izmeni, izkazuje delavcu višje — nerealno preseganje norm.
Časovne ure, ki jih mojstri priznavajo posameznikom v svrho višje OD, neupravičeno zvišuje % preseganja norm. Enak učinek imajo tudi večje število priznanih časovnih ur, od ur, ki jih je delavec, ki dela po normi, dejansko opravil.
Zadnjih par let pa je bila s strani vodij oddelkov in delavcev močna težnja po zviševanju časov operacij. Izhajali so iz dejstva, da so urne postavke tako nizke, da so ob normalnem preseganju norme OD sedanjemu tržnemu stanju, neprimerni. Takim argumentom ni bilo moč oporekati, saj znaša neto mesečni zaslužek ob 100 % doseženi normi in 15 % doseganju točke v 6. plačilnem proizvodnem razredu komaj 1656,00 din. Kje so šele zaslužki v ostalih nižjih razredih? Prav zato so snemalci časa ob postavljanju normativov časa, čistim časom, povečanim za ustrezajoče osebne in strokovne dodatne čase nabijali še posebni stimulacijski dodatek v višini od 20 do 25 %, kar naj bi delavcu pripomoglo k višjim OD. Istočasno rezultat takega postavljanja norm, je umetno poviševanje doseganja norm na eni in storjena krivica’ delavcem, katerih norma ne vsebuje omenjenega dodatka na drugi strani.
Takšno stanjé v presegljivo-sti norm, povzroča zaradi nesorazmerij časov posameznih operacij, slabo vzdušje ihed delavci. TVeba bo misliti na to, da se takšno stanje po-
pravi. Verjetno je prav zdaj najprikladnejši čas, ko z novo analitsko metodo ponovno vrednotimo delovna mesta, da popravimo zgrešeno.
Popraviti zgrešeno pa pomeni, da tisti del, ki sodi v umo postavko prenesemo v to, kar pa sodi v samo normo pa ostane v normi.
Kaj. prenesti iz. sedanje norme v urno postavko?
Najprej tisti del, kateri je bil v normi zato, ker so bile time postavke prenizke. Tako kot drugod, je tudi pri nas prisoten stalen tehnični napredek, kateri je poleg samega delavca tudi pogoj za dvig produktivnosti, tudi ta del bi sodil v urno postavko, torej pri novih normah upoštevati tako stanje tehnologije kot trenutno je. Seveda pa bi pri reguliranju norm morali,upoštevati, da so bile le-te dosežene tudi v podaljšanem delovnem času, saj smo za tako delo še kako zainteresirani.
Varstvo
Kje tiči nevarnost?
Delavec je na svojem delovnem mestu in v delovnem okolju izpostavljen celi vrsti potencialnih nevarnosti, ki pa se jih v večini primerov zavedamo šele takrat, ko se nam pokažejo s posledicami (nezgode pri delu, materialna škoda ipd.). Ena izmed potencialnih nevarnosti je tudi nevarnost požara in eksplozije.
V naši delovni organizaciji je v najvišji stopnji ta nevarnost prisotna v barvarni obrata PUR, kar nam dokazujejo do sedaj že trije izbruhi požara. V vseh treh primerih je prišlo do požara na delovnem mestu pranje podplatov v bencinu. Pri prvih dveh požarih je zaradi takojšnje intervencije delavcev, zaposlenih v barvami, prišlo le do malenkostne materialne škode. Zadnji požar, z dne 18. 2. 1975, pa se ni končal samo z materialno škodo, ampak je prišlo tudi do nezgode pri delu.
Nezgoda se je pripetila v trenutku požara, do katerega je prišlo, ko je delavka približala plastični zaboj s podplati banji z bencinom. Predvideva se, da je do vžiga hlapov bencina prišlo zaradi preskoka elektrostatičnega naboja iz gajbice na banjo z bencinom. Požar je izbruhnili v trenutku, pri tem so se delavki vneli rokavi na delovni obleki. Razsodnost preddelavca je pogojevala, da je v nekaj minutah pogasil požar v okolici banje z bencinom in rokave delavke. Delavka je dobila opekline I. in II. stopnje po obeh rokah do komolcev.
Da lahko pride do požara zaradi statične elektrike, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
— dovolj visok elektrostatični naboj,
Prav tako bo treba upoštevati, da je ne malo takih operacij, kjer je preseganje visoko zato, ker delo ni bilo kvalitetno opravljeno. Torej nova norma bi bila taka, da jo je ob normalni storilnosti mogoče normalno doseči v normalnem delovnem času, pa da je pri tem operacija kvalitetno opravljena. Seveda bo potrebno tudi ,pri novih normah upoštevati širino proizvodnega programa, ter s tem razdrobljenosti dela v proizvodnji, oziroma, da se posameznemu delavcu samo delo večkrat spreminja.
V glavnem ne bi smel nihče nič izgubiti, kajti kar bi izgubil na nižjem času, bi pridobil na višji vrednosti minute. Ce bo to delo opravljeno v redu, bomo ustvarili dobro vzdušje med delavci, kar, je garant za še višjo produktivnost in s tem v zvezi višji OD.
pri delu
—	koncentracija hlapov med spodnjo in zgornjo eksplozijsko mejo,
—	izolator (v našem primeru suh zrak zaradi nizke relativne vlage),
—	ozemljen kovinski del.
Vsi pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko pride do vžiga mešanice hlapov in zraka.
Da bi preprečili nastajanje statične elektrike, moramo 100 % izključiti enega od pogojev, za kar vemo, da praktično ni vedno izvedljivo.
Trenutno smo problem rešili s tem, da smo:
—	relativno vlago v prostoru dvignili na 70 %,
—	ozemljili banjo z bencinom in delavca,
—	namestili ozemljen kovinski okvir s kovinskimi iglicami, ob katere obdrsa vsak zaboj, preden gre k banji z bencinom,
—	bencinu se dodaja etilni alkohol, ki preprečuje, da bi se bencin med mešanjem elektrostatično nabil,
—	delavci imajo platnene delovne obleke.
S temi trenutnimi ukrepi smo preprečili zbiranje statične elektrike, in s tem sanirali poglavitni vzrok požara, drugih pogojev pa se nismo dotaknili. Zato bi morali poleg že navedenih ukrepov:
—	zmanjšati koncentracijo hlapov pod spodnjo eksplozijsko mejo z izvedbo lokalne ventilacije.
To velja tudi za druge največje izvore hlapov, kot so banje z barvo pri ročnem in strojnem barvanju.
—	Zamenjati plastične zaboje s kovinskimi, ki pa morajo biti iz materiala, ki pri trenju ne iskri (najbolje Al-mreže).
Z upoštevanjem vseh ukrepov bi onemogočili požarne in eksplozijske nevarnosti, ter zmanjšali koncentracije nevarnih hlapov v barvarni.
Pavel Feme
Viettiolenje delovnih mest
Do konca marca je bil opravljen prvi in najzahtevnejši del vrednotenja delovnih mest. Izdelane in preverjene so bile vse analize in odgovarjajoče ocene. K temu delu je bil pritegnjen zelo širok krog strokovnih oziroma poslovodnih delavcev. Ker je bilo to delo opravljeno znotraj posameznih TOZD, sektorjev oziroma služb, je razumljivo, da so možne tudi posamezne napake, kljub enotni metodi ocenjevanja. Prav zato bo drugi del našega dela, ki bo opravljeno v začetku aprila, usklajevanje ocen delovnih mest med TOZD-i, sektorji, oddelki in službami.
Po tem usklajevanju, ki že predstavlja širšo kritično oceno opravljene analize, pa bodo vse ocene delovnih mest dane v javno razpravo vsemu kolektivu. To bo predvidoma okrog 10. aprila. Od javne razprave pričakujemo, da bo opozorila na vse pomanjkljivosti, ki bodo spregledane pri dotedanjem ocenjevanju oziroma usklajevanju ocen.
Z ozirom na uporabljeno metodo ocenjevanja bodo lahko delovna mesta zelo objektivno vrednotena. Vsa mesta so razvrščena v 33 vrednostnih razredov oziroma kategorij. Naj nižja delovna mesta so ocenjena s tremi (3) vrednostnimi kategorijami, najvišje ocenjeno mesto pa je v 35. kategoriji.
Kako pridemo do vrednostnih kategorij?
Vsaka zahteva delovnega mesta je izražena v več stopnjah in vsaki stopnji odgovarja določena vrednost kategorija:
1.	Zahtevano šolsko znanje je izraženo v sedmih stopnjah. Posamezni stopnji pripadajo naslednje kategorije:
I = 1; II = 2; III = 4; IV = 5; V = 7; VI = 9; VII = 11;
Stopnje znanja, ugotovljene po analitični metodi, pa pomenijo:
I.	Najožje usmerjeni poklici — to so nekvalificirana dela, za katera zadostujejo znanja osnovne šole (tudi nepopolne).
II.	Ozko usmerjeni poklici— to so polkvalifici-
rana dela, ki zahtevajo krajše strokovnoteoretif-no usposabljanje.
III.	Specializirani poklici — to so industrijsko kvalificirana dela, ki terjajo strokovnoteoretično usposabljanje od 6 do 18 mesecev.
IV.	Široko usmerjeni poklici — to so kvalificirana dela obrtnega značaja, VK dela in razna administrativna ali podobna dela za katera se terja dve do tri letno strokovno šolanje.
V.	Poklici tehnikov in delovodij. To so dela za katera je potrebna 4 letna strokovna šola ali dvoletna delovodska šola.
VI.	Poklici inženirjev. To so dela, za katera se zahteva višja šola ali I. stopnja visoke šole.
VII.	Poklici diplomiranih inženirjev. To so dela, za katera se zahteva visoka šola oziroma diploma II. stopnje.
2.	Praksa je izražena v 7 stopnjah z naslednjimi vrednostmi:
do 1 meseca	= 0
1 do 3 mes.	= 1
3 do 6	mes.	= 2
6	mes.	do	1 leta	= 3
2	leti	= 4
3	leta	= 5
5 let	=6
3.	Programiranost dela oziroma samostojnost je razdeljena v 6 stopenj z naslednjimi vrednostmi:
I = 0;	II	=	1;	III	=	2;
IV = 3;	V	=	4;	VI	=	6;
4.	Vpliv na poslovanje je prav tako razdeljen na 6 stopenj z možnimi med-stopnjami. Vrednosti so naslednje:
I = 0;	II	=	1;	III	=	3;
IV = 5;	V	=	7;	VI	=	9;
5.	Delovni napor je deljen na tri kategorije in sicer:
a)	telesni napor, ki je razdeljen na 5 stopenj z možnimi medstopnjami. Vrednosti so naslednje:
I = 1; II = 2; III = 3; IV = 4; V = 5;
b)	Napor čutil je prav tako razdeljen na 5 stopenj, vrednost pa je polovična in sicer:
I = 0,5; II = 1; III = = 1,5 IV = 2; V = 2,5;
c)	Stik s strankami je enako stopnjevan in
Koroški akademski oktet BILO JE PRELEPO
Tudi letos nam je za naš praznik pel Koroški akademski oktet v tovarni in Šarabonov oktet v obratu POLIURETAN.
Bilo je nepozabno doživetje, še dolgo nam je v ušesih odmevala pesem. Takih daril si še želimo.
žene
vrednoten kot »napor čutil«.
6.	Otežujoči delovni pogoji
Vsak od otežujočih delovnih pogojev (umik: nevarnost nesreč in obolenj; ropot; umazanost; smrad; temperatura; mokrota; vlaga; ostali pogoji) je razdeljen na 5 stopenj. Vsaka stopnja pa ima vrednost 0,25 kategorije. Ker je otežujočih pogojev 7 in je najvišja
stopnja vsakega pogoja V., je teoretično možno za pogoje dela dobiti (7 X 5 X 0,25) 8,75 kategorije. Ker takih pogojev dela praktično ni, se je v ocenjevalni praksi pokazalo, da delovna mesta v Peku dobe od 0 do 4 kategorije na delovne pogoje.
Seštevek vseh kategorij nam daje končno razvrstitev delovnega mesta.
Obrat poliuretan
Kot že znano, smo pričeli s proizvodnjo PUR podplatov maja 1972 v prenovljenih prostorih bivše usnjame »Runo«. Ob samem začetku je tekla proizvodnja na enem stroju za vlivanje podplatov, vzporedno pa smo delali poskuse na manjšem stroju, ki je bil namenjen za laboratorijske preizkuse. Po trimesečni preizkusni proizvodnji smo delali dnevno 3600 parov podplatov, vzporedno pa smo pričeli na stroju za preizkuse z redno proizvodnjo polpod-platov. Na začetku je bilo precej težav, kot v vsaki novi tehnologiji. Material je bil za nas nov, konstrukcija orodja delno nepoznana, delovna sila neutečena oz. nevajena nove proizvodnje. Kljub vsem začetnim težavam in neznanju lahko rečemo, da je proizvodnja zadovoljivo stekla v razmeroma kratkem obdobju, obrat se je razširil tudi na končno finaliziranje podplatov, osvojili smo princip izdelave orodij za PUR podplate.
Vse to, in pa seveda vse večja potreba po podplatih, je privedlo do odločitve, da se kupi še en stroj za vlivanje podplatov in da se postavi naprava za mešanje ene komponente, ki se v največji količini uporablja pri izdelavi podplatov. S to napravo smo se izognili marsikaterim težavam v proizvodnji, dosegli smo, da smo lahko sami pripravili material različnih kvalitet oz. fizikalnih lastnosti in dobili možnost, da material za izdelavo podplatov prodajamo tudi drugim proizvajalcem podplatov. Z vsemi tremi stroji je narasla proizvodnja na približno
11.000	parov dnevno. Poleg tehničnih težav je precej problemov predstavljala izredno močna fluktuacija proizvodnje delavcev, predvsem pri vlivanju podplatov, za katero pa smatramo, da smo se ji v zadnjem času izognili, predvsem z novim načinom stimulacije pri osebnih dohodkih.
Zaradi možnosti uporabe poliuretanskih materialov na različnih področjih, kot npr. gradbeništvo, industrija pohištva in avtoindustrija, smo že lansko leto razmišljali o naši usmeritvi na eno od navedenih področij. Po sklepu samoupravnih organov in strokovnih komisij smo, se odločili za nakup visoko tlač-
nega stroja za brizganju PU mase, s katerim lahko brizgamo artikle večjih dimenzij. Tehnološki postopek se bistveno ne razlikuje od postopka za izdelavo podplatov, tako upamo, da bodo začetni poskusi in proizvodnja na tem stroju stekli brez večjih problemov.
Na omenjenem stroju je tudi možno izdelovati določene oblike oz. vrste poliuretanskih podplatov, kar pomeni, da lahko ta stroj uporabimo za premostitev konic v obeh sezonah, kadar so naročila oz. potrebe največje. Prostor za nov stroj imamo, potrebna bodo samo manjša dela, da se uredijo vsi potrebni priključki za instalacije, ter ureditev odsesavanja v prostoru.
Poznani so tudi materiali, ki se lahko uporabljajo za izdelavo trdih podplatov oz. izdelkov za industrijo pohištva, kot npr. blazine za oblazinjeno pohištvo in elementi iz trdega poliuretana, kot nadomestilo za les, mehka pena za izdelavo raznih sedežev, ki se lahko uporabijo tudi v avtoindustriji in trda pena, iz katere se lahko izdelujejo razni dekorativni elementi.
Možnosti na omenjenih področjih so velike, vendar deloma še neraziskane, tako da bo potrebno pri odločanju o izbiri artiklov dobro sodelovanje s prodajnim sektorjem in ostalimi stokovni-mi službami.
Ing. Korošec
V 3. številki čevljarja nam jo je zagodel tiskarski škrat. Pri članku z naslovom NOVA PRODAJALNA je bilo napisano, da je lokal — naša nova prodajalna oddaljen od glavne trgovske ulice v Leskovcu 100 metrov. Pravilno pa je: Lokal je od glavne trgovske ulice oddaljen 10 metrov.
Budući zadaci
Pod pretsedništvom druga Josipa Broza-Tita održana je 25. februara u velikoj dvorani Skupštine u Beogradu druga sednica Centralnog komiteta Saveza komunista Jugoslavije na kojoj su obradjivana značajna pitanja idejne in orga-nizacione izgradnje SKJ. Završim reč podneo je drug Tito i naročito naglasio, da Savez komunista nije samo snaga koja usmerava, nego snaga u našem društvu, koja mora biti u potpunosti sposobna, da djeluje svuda i na svim sek-torima društvenog rada.
Na sednici doneti su za-ključci o neposrednim zadaci-ma na području idejne i orga-nizacione izgradnje Saveza komunista.
1.	Težište izgradnje Saveza komunista treba usmeriti u svestranu usposabljanje osnovnih organizacija i dosledno usavršavanje borbenog lika komunista. Osnovna organizacija mora djelovati kao organizator i kao vaspitač članova Saveza u njihovoj idej-nopolitičkoj borbi i društve-noj aktivnosti, kao inicijator celokupnog života organizacija udruženog rada, mesne, interesne i radne zajednice, kao živi izvor informacija, predloga i kadrova za organe Saveza i glavni oslonac njihovih gledišta. U rukovodstva osnovnih organizacija potrebno je angažovati iskusnije i odlučne ljude, one, koji mogu stvarno obavljati ovu časnu i odgovomu dužnost.
2.	Organizaciju rada organa Saveza komunista potrebno je uskladiti pre svega znače-njem, ulogom i sadašnjim za-dacima osnovnih organizacija i potrebom, da se što više oslanjaju na njihovu inicijati-vu i predloge. U cilju jedin-stvenije i racionalnije organizacije priprema, donošenja i realizacije zaključaka potrebno je obezbediti bolje infor-misanje, analizu, zaključke i koordinaciju akcija u čitavom Savezu, Moramo sprečiti za-tvorenost i ojačati sve oblike komunikacija izmedju organa i osnovnih organizacija te unutamijih a naročito neposredno povezivanje biranih rukovodilaca i članova. Zada-tak je jačati uticaj radnika na stvarnu sadržinu aktivnosti organizacija i organa Saveza a u radu organa neposredno angažovati više članova Saveza iz neposredne proizvodnje a naročito preko aktivista ko-munista-radnika.
3.	Detaljno proučiti isku-stva Saveza komunista u ka-drovskoj politici. Oformiti načela i sistem izbora, usposob-Ijavanja i angažovanja kadrova u Savezu komunista. Članove Saveza na svim funkcijama oceniti pre svega po torne, koliko su spremni i borbeni u konkretnoj praksi za dosledno ostvarivanje ci-Ijeva i zadataka Saveza komunista, po torne, koliko oni doprinose svojim ličnim primerom i ponašanjem. Obezbediti neposredni ji uvid i uticaj organizacija organa Saveza u praktičnom ostvarivanju načela Saveza komunista u ka-drovskoj politici samoupravnih, društvenih i državnih
organa te ustanova. Pobrinuti se moramo, da če organizacije i organi Saveza pružati što više podrške mladim kadro-vima.
4.	Vršiti neprekidan nadzor načela i normi statuta odnosno statutarnih zaključaka i odlučno sprečavati sve oblike narušavanja, obezbediti pra-vovremeno izvršavanje svih obaveza članova Saveza od redovnog plačan j a članarine do svesnog izvršavanja svih zadataka.
5.	Celokupno političko dje-lovanje organizovati tako, da če uvek biti aktualno i da če posticati stvaralačko djelova-nje svih organizovanih soci j a-lističkih snaga. Naročito paž-nju treba obratiti razvdtku
Proizvodnja obuće za prolečno-letnju sezonu je još u punom toku, a je več i ubrzano priprema-nje proizvodnje za sezonu jesen-zima 1975/76. Program proizvodnje jeste odabran, sakupljene su i prve porudžbine te izradjen raspored celokupnog programa po ode-lenjima. U članku biče reči o programu za pojedine radne jedinice i osnovnim karakteristikama obzirom na kapacitete.
Plan proizvodnje izračunat je na osnovu proizvodnih kapaciteta montažnih odelenja i prvo ne-što o torne, šta če se u tim odelenjima sastavlja-ti i o torne gde če se pojedini sastavni delovi proizvoditi.
520	— montaža
Proizvodni program tog odelenja obuhvata svu mušku obuču osim mokasinki te žensku obuču na modelu LULU. Naj-veča če biti količina ove obuče j er se proizvodi i za izvoz u SSSR. Pored niške proizvodiče se i visoka obuča, čija je dnevna proizvodnja ograniče-na jednim kapacitetam etaže na traci. Plan dnevne proizvodnje biče jed-nak proizvodnji u ovoj sezoni.
521	— montaža
Proizvodni program ovog odelenja obuhvatio je u ovoj sezoni i moka-
Soaijalističkog saveza kao naj sire poli tičke osnove dje-lovanja Saveza komunista i razvitka samoupravljanja. Članove Saveza oceniti prema torne, kako djeluju u Socija-Mstičkom savezu ili drugim društvenopolitičkim organizacijama i samoupravnim orga-nima.
6.	U organizaciji kritički i samokritički vršiti razmenu izkustava, izoštriti gledišta, uskladiti različita mišljenja i stvaralački razvijati socijali-stičku misao i praksu.
7.	Sadržinu programa mark-sističkog i idejnopolitičkog naobrazovanja povezivati sa idejnopolitičnim akcijama Saveza komunista, s razvit-kom samoupravne socijalistič-
sinke koje če biti jedna-kom količinom planirane i za sezonu jesen-zima 1975/76. Pored mokasinki proizvodni program sadr-ži i čizme prpfilinh djo-nova i žensku sportsku obuču. Dnevni plan proizvodnje biče jednak do-sadašnjem.
522	— montaža
U proizvodnom programu ovog odelenja obuli vačena je prema načinu i izradu zahtevni j a ženska obuča. Celokupna količina ženske obuče s plato j ima predvidjena je za proizvodnju tog odelenja a iznosiče dnevno 1300 pari. Pored spomenute obuče s platojima u programu obuhvačena je i ženska obuča s tankim djonovima te obuča s kožnim djonovima. Predvidjena je i veča količina ženskih čizama ali ipak u ograničenoj količini kao u odelenju 520. Dnevni plan proizvodnje biče za sto pari niži od plana u ovoj sezoni.
523	— montaža
Pretežni deo proizvod-nog programa jesu ženske čizme čiji je kapacitet u ovom odelenju vedi ali ipak ograničen kapacitetom dvaju etaža montažne trake. Naj veča je količina ŠARITA čizama za SSSR a poreg toga proizvodiče se i niške ženske cipele na modeli-ma LILI i EVA. I ovde če biti kao i montažnom
ke svesti i obistinjivanja tekovina vrednosti naše revolucije. Sprečavati težnje i shvačanja, da političke škole daju samo formalnu kvalifi-kaciju. Brižljivo potsticati i organizovano podržavati individualno marksističko obrazo-vanje.
8.	Intenzivnijim političkim i idejnim životom i radom osnovnih organizacija i organa Saveza naj širom politlč-
. kom mobilnošču narodnih masa otkrivati, i sprečavati sve vrste pojava suprotnog i neprijateljskog djelovanja u zemlji i inostranstvu. Organizovano otklanjati pojave propagande protiv našeg sistema, huškanja protiv politike Saveza komunista i njezinog rukovodstva.
9.	Sistematski pripremiti ljude za prijem u Savez komunista i omogučiti prijem što večeg broja radnika i se-
odelčnju 522 dnevni plan za sto pari niži od plana u ovoj sezoni.
Za pripremu don j ih de-lova morače se kao i do-sad pobrinuti u odelenju za sečenje, dakle, njihov program proizvodnje jeste priprema delova ’ za celokupan kapacitet montaža a time i prevlačenje platea u OOUR — Trbovlje, gde je grupa več formirana. Prema zahtevi-ma odnosno količini rada priprema don j ih delova jeste manje zahtevnija 'u jesenje-zimskoj sezoni. Nešto naročito, u što če biti uloženo više kvalitetni j eg rada, biče priprema donjih delova sa kožnim djonovima.
Gornje delove za potre-bu montaža u narednoj sezoni proizvodiče odelenja izrade gornjih delova u saradnji sa kooperantima i to prema sledečem:
511	za potrebe montaža
512	za potrebe 522 i de-limično za 523 montaža
OOUR Trbovlje za de-limične potrebe 520, 521, 523 montaža
kooperanti za potrebe 520 i 521 montaža
Kao što se vidi iz pro-izvodnog programa montaža u ovoj sezoni proizvodiče se veča količina čizama nego u proteklim sezonama. Posledica toga biče usko grlo — izrada gornjih delova. Rešavanje
ljaka kao i intelektualaca i omladine skladno s več izra-djenim kriterijama. Sprečiti primanje u članstvo onih po-jedinaca, koji pokušaju doči u Savez komunista iz karierizma ili sličnih nahodjenja. One, koji su iz Saveza komunista bili isključeni ali su posle postali svesni svojih gre-šaka i ispravili jih i u praksi pokazuju, da su na pozicijama Saveza, ponovno jih angažovati u političkom životu. Mladim članovima Saveza komunista pražiti veču i nepo-srednu podršku u celokup-nom radu i ideološkopolitič-kom obrazovanju.
10.	Centralni komitet SKJ obavezuje sve osnovne organizacije i organe Saveza komunista, da se upoznaju tim zaključcima, da odmah pri-stupe njihovom ostvarivanju i doslednom obistinjavanju u tekučem programu svog djelovanja.
pitanja ovog uskog grla predvidjeno je povečava-njem kapaciteta kod ko-operanata i u OOUR Trbovlje, gde kod izrade gornjih delova postaje još neiskoriščeni kapaciteti u prostorij ama i ma-šinama ali je problem na-či nove radnike. Ovaj problem pojavio se iznenada i u Trbovljama tako, da nemarno još obez-bedjenih kapaciteta i iz-radi gornjih delova. De-limično rešenje ovog problema jeste rad subo-tom u odelenjima za šive-nje a pre svega, što je to sezonski, to jest prelazni problem. Moguči su dodatni kod koperanata ali vezivanjem na duži period. Ovde se javlja i pitanje zapošljavanja u iz-radi gornjih delova za vreme sezone proleče-leto i mišljenja sam, da moramo to uzimati u obzir pri-likom dogovaranja o do-punskom radu subotom u cilju rešavanja uskog grla.
Takav jeste proizvodni program obuče. Razume se, da če u OOUR spo-rednih delatnosti proizvoditi sastavne delove za ovaj program. Ipak če proizvodnja obuče svojim potrebama po sastav-nim delovima udovoljiti tek polovinu kapaciteta, jer druga je poiovina namenjena za prodaju. Ovaj deo proizvodnje odnosno ovaj program još nije definitivno formiran.
Program proizvodnje za sezonu jesen - zima 1975-76
Poliuretan
»Trgovci« u tvornici
Seminar za trgovačke pomočaike
Kao što je poznato proiz-vodnjom poliuretan djonova počeli smo u maju 1972 u adaptiranim prostorijama ne-kadašnje tvomice kože »Runo«. U samom početku proizvodnja tekla je samo na jed-noj mašini za livenj e djonova a usporedno pravili smo eks-pèrimente na manjoj mašini iz laboratorije. U vremenu od tri meseca eksperimentalne proizvodnje izradili smio dnevno 3600 pari djonova a isto-vremeno smo na mašini za eksperimente počeli sa redov-nom proizvodnjom. Bilo je na početku poteškoča kao u svakoj novoj tehnologiji. Materijah su bili novi, konstrukcija alata delomično nepozna-ta, radna snaga nenaviknüta na novu proizvodnju. Uprkos svim početnim poteškočama i neznanju možemo kazati, da je proizvodnja udvojila za kratko vreme a pogon se prosino na finalizaciju djonova a savladali smo i princip iz-rade alata za proizvodnju PUR djonova.
Sve, što smo spomenuli a i sve veča potreba djonova navelo nas je, da kupimo još jednu mašinu za livenj e djonova i da se montira sprava za mešanje još jedne komponente, koja se u največi količini upotrebljava kod izrade djonova. Ovom spravom iz-begli smo mnogim poteškočama u proizvodnji i postigli, da se može pripremiti mate-rijal različitih kvaliteta odnosno fizikalnih osobina te postigli mogučnost, da materija! za izradu djonova pro-dajemo i drugim proizvodja-čima djonova. Sa sve tri mašine postigli smo porast proizvodnje na od prilike
11.000	pari djonova dnevno. Pored tehničkih poteškoča
Iako je savremena civilizacija izborila ravnopravnost žene, nasuprot njezinoj poči-njenosti u ranijim društvenim epohama, kao i ostacima tih epoha u pojedinim zemljama i regionima svijeta, o apso-lutnoj jednakosti nemože biti govora, več zbog nejednakog fizičkog izgleda, i uloge u današnjem društvu i porodici. Zato se opča podjela poslova na relaciji muškarac—žena, zasniva na tim osebujnim razlikama bez obzira, što ženski rod ima nekih fizičkih pre-imučstva, prosječna dužina života, otpomost prema obolenj ima, sposobnost prilago-djavanja životnim teškočama itd. Pa ipak razlika u odno-sima muškarac—žena ne do-zvoljavaju da se prave precizna nomenklatura zanimanja, za jedan i drugi pol, što ne znači da ni j e realno opre-djeljivanje poslova za odgo-varajuče poslove, dakako zna-tan utjecaj imaju životne okolnosti, kod žena posebno u slučaju domačinstva i materinstva. Qva uslovljenost kod odabiranja »ženskih« poziva jednaka je odporu mu-škarca u domačinskim poslo-
prilično problema bilo je u fluktuaciji radnika, naročito kod livenj a djonova a koje smo u poslednje vreme ot-klonili pre svega novim 'načinom stimulacije u ličnim do-hocima.
U vezi mogučnosti upotrebe poliuretanskih materij ala na različitim područjima kao u gradjevinarstvu, industriji po-kučstva ili u industriji auto-mobila smo več prošle godine razmišljali o torne, kako se uključiti u jedno od pomenu-tih područja. Prema zaključ-cima organa samoupravljanja i stručnih komisija odlučili smo se za nabavku preš mašine za utiskavànje PU mase i kojom možemo proizvodih artikle večih dimenzija. Tehnologija bitno se ne razlikuje od postupka kod izrade djonova i nadamo se, da če početna probna proizvodnja početi bez nekih večih problema.
Pomenutom mašinom mo-gučno je proizvoditi djonove odredjenog oblika odnosno odredjene vrste što znači, da možemo tu mašinu upotrebiti u vreme kritičkih potreba u obe sezone, kada su te potrebe največe. Prostorijom za smeštaj nove mašine več raz-polažemo, potrebna je samo mala adaptacija, kojom je potrebno srediti sve priključke i instalacije . obezbediti ven-tilaciju.
Poznat je i materijah koji se upotrebljava prilikom izrade čvrstih djonova odnosno u industriji pokučstva kao što su jastuci u tapeciranom pokučstvo te elementi od čvr-stog PU, koji nadoknadjuju drvo, penušava mekana masa za izradu sedišta, koja se može upotrebiti kod izrade različitih sedišta i u industri-
vima, i još nekim za koje žena prirodno je predodredje-na.
Ako predjemo na neke poslove prikladne za žene, kao što je uslužna djelatnost, i jedna od tih djelatnosti je trgovina, gdje je žena našla svoje mjesto, gdje je u mo-mučnosti da se i najbolje afirmira. Iako na ravnopravnost s muškarcima isti program obrazovanja, i jednaka struč-na diploma, postoji mogučnost i rezon, da se kod razporeda poslova — rada konkretno u prodavaonici obuče, učini kompromis koji omogu-čava potpunu afirmaciju žene i muškarca. U torn pravcu poslovodja prodavaonice koji je glavna ličnost za organizaciju rada u svojoj prodavaonici, treba makar i nezvanično da bude sklon takvom aranžma-nu, vodeči računa o njegovim stvarnim efektima, jer žena — prodavač obuče objektivno može pomoči u prodaji i svo-jom pojavom, što je poznato u trgovinskoj psihologiji, a što u samoj praksi imamo mogučnost uočiti. Nasuprot ovoj ženskoj situaciji ni je po-željno da se prodavačica izla-
ji automobila te čvrsta penušava masa za izradu dekorativnih elemenata.
Mogučnosti na pomenutim područjima postoje a još nisu dovoljno ispitane i biče kod donošen j a odluka o izboru artikala potrebna suradnja sa sektorom prodaje i drugim stručnim službama.
U pret-soblju
Oblačenje odnosno uredji-vanja svog spoljašnog izgleda ne možemo zamisliti bez ogledala, koje nama svojim osobinama pruža velike mogučnosti bilo u funkcionom ili estetskom smislu.
Možemo ga upotrebiti kao samostalan elemenat, kada dodje do naroči tog izražaja dekorativnog rama — prema izboru materijala ili boje (drvo, plastika, metal). Ogledalo možemo upotrebiti kao oblogu kliznih vratiju ili garderobne niše ili kao obloga zida koji deli vešalice od ostale prostorije. Ako ogledalom prekrijemo poveči zid, onda ovim načinom vizuelno povečamo prostoriju.
Stalak za kišobrane upo-trebljavamo za vreme kišnih dana može nama poslužiti kao i elemenat, koji nama pomaže u originalnosti oprema-nja pretsoblja. U ovu svrhu možemo upotrebiti plastično zvonce s rupicama ili kasete. Dobro može poslužiti i stara korpa, ako ju odgovarajuče obojimo i u nju stavimo me-talnu posudu za vodu. Naročito lepe ili vrlo osetljive su posude od masivnog stakla u kojima šareni kišobrani dje-luju kao prijatno osveženje.
že poslovima, detaljima gdje ona »gubi« svoje osobine, i koji u fizičkom smislu više odgovaraju muškarcima — prodavačima. Kada če prodavačica biti u prvom planu, a kada poštedjena, treba da se ustanovi dogovorom na rad-nom sastanku osoblja prodavaonice, i odgovomoj ličnosti organizatoru rada u toj prodavaonici — poslovodji, šefu odjela, prvom pomočniku itd.
Svakako u uvažavanje prednosti i slabih strana žene — prodavača, koje muškarci inače poštuju i respektuju. U trgovini pogotovo struke odjevne-obučarske žena je sve prisutnija, svakako ovisi o okolini, i samom prilagodja-vanju ženskog osoblja. Ovaj trend ima svoju završnicu u potpuno »ženskim« prodavao-nicama, u kojima su žene poslovodje, dok su muškarci, vezani uz dotični prodavački sastav, da bi djelomično udo-voljili zahtjevu samih kupaca — potrošača, konkretno ima u našoj struci slučajeva da često kupac — muškarac bude j oslužen od strane žene —-prodavača ili ob mu tom smislu zahtjev žene — kupca da
Na Bledu održavao se u vremenu od 19. do 21. februa-ra ove godine seminar za mlade trgovačke pomočnike, kojima je radni staž krači od dve godine.
Cilj seminara nije bio toliko u povečanju teorijskog znanja nego rasčiščavanje problema u vezi snalaženja prodavača u prodavaonici, a pre svega njegovog odnosa do kupca. Radnik zaposlen u tr-govačkoj radnji ne može biti samo prodavač, nego mora biti sposoban posavetovati kupca, mora poznavati robu, njezine osobine, upotrebu i način održavanja; mora biti sposoban udovoljiti željama kupca kako bi ovaj stekao poverenje, da može i u prodavaonici nači potrebnu pomoč. Ovakvim načinom poslovanja potiči čemo bolje rezultate u svom radu.
Prvoga dana smo pre podne posetili tvornicu obuče »PEKO« u Tržiču, gde smo se
poslovi«
je poslužuje prodavač — muškarac. Inače muškarci su najviše angažirani samo na skladištima, transportnim i nekim drugim poslovima, »muške prirode«, tačnije fizič-kim svojstvima isključivo muškarcima.
Na kraju postavlja se pitanje: postoje li u trgovini ženski poslovi? Izlaganje na ovu temu dalo je samo djelomi-čan odgovor, u kome kao dodatak pripada, objašnjenje da se u podjeli poslova na muške i ženske više radi o sklonostima »slabijeg pola«, koje smo naučili respektirati, gledajuči Ženu sa njezinim prirodnim osobinama, sklonih da ih ne mjenjamo, i da im ne proturi ječimo.
Gol Zvonko
Drugu Zvonku najlepše se zahvaljujem, i pozivam ga, da još koji put nešto napiše za naše novine. Ujedno pozivam i druge, da nam pišu o svom poslu, poteškočama i Ijepota-ma vašeg zanimanja.
Urednik
prvo upoznali sa istorijom preduzeča od početka proizvodnje, ručnim radom do sa-vremene proizvodnje mašina-ma, koje zamenjuju hiljadu čovekovih ruku. Razgledali smo i pratili proizvodnju Dipela od početka i kroz sve faze do finalnog proizvoda. Najviše nas je oduševila ko-lekoija obuče za narednu se-zonu i uveren sam, da če isto tako oduševiti i potrošače.
Posle podne istog dana slu-šali smo izlaganja druga Ahačiča o ekonomskoj propagandi a drug Simonič nas je upoznao sa tehnologijom i osnovnim osobinama materijala u obučarskoj industriji.
Drugi dan seminara namenjen bio je trgovini. Drug Jazbec vodja prodajne mreže go-vorio nama je o planu za 1975. godinu, o poslovnim rezulta-tima u prošloj godini, o za-pošljavanju u prodavnicama i ličnim dohocima te nagra-djivanju. Posle izlaganja razvila se diskusija u kojoj su bila tumačena nama neka nejasna pitanja.
Posle podne obradjivali smo praktičnu psihologiju prodaje i sproveli anketu o mišljenjima i novim zapaža-njima u radu.
Poslednjeg dana seminara bila su na redu pitanja prav-nog značenja, interni zakoni te prava i dužnosti radnika u prodajnoj mreži.
Seminarom rukovodila je drugarica Milka Meglič. Na kraju želim dodati samo to, da smo slušaoci seminara bili vrlo zadovoljni d želimo, da bi takvih seminara još bilo, kako bismo mogli upotpuniti svoje znanje i medjusobno se bolje upoznati i izmeniti isku-stva.
Zoran Angelovski
trg. pomočnik Skopje I.
r	\
! Pišite za ! naše	j
Ì	novine	j
ì	i
V trgovini postoje fakozvaoi »ženski
Čaka nas še veliko nalog
Pod predsedstvom Josipa Broza Tita je bila 25. februarja v veliki dvorani skupščine v Beogradu druga seja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Obravnavali so pomembna vprašanja idejne in organizacijske izgradnje ZKJ. Zaključno besedo je imel predsednik ZKJ Josip Broz Tito. Posebej je poudaril, da zveza komunistov ni samo usmerjevalna, temveč tudi takšna sila v naši družbi, ki mora biti popolnoma sposobna, da bo delovala na vseh mestih in sektorjih družbenega dela.
Na seji so sprejeli sklepe o neposrednih nalogah na področju idejne in organizacijske graditve zveze komunistov Jugoslavije.
1.	Težišče graditve zveze komunistov usmeriti v vsestransko usposabljanje osnovne organizacije in dosledno izpolnjevanje borbenega lika članov zveze. Osnovna organizacija mora delovati kot organizator in vzgojitelj članov zveze v njihovem idejnopolitičnem boju in družbeni dejavnosti, kot pobudnica celotnega življenja organizacij združenega dela, krajevne, interesne in delovne skupnosti, kot živi vir informacij, predlogov in kadrov za organe zveze in glavna opora njihovih stališč. Na čelo osnovnih organizacij je treba postavljati bolj izkušene in naj odločnejše ljudi, tiste, ki zares lahko opravljajo to odgovorno in častno dolžnost.
2.	Organizacijo dela organov zveze komunistov uskladiti predvsem s pomenom, vlogo in s sedanjimi nalogami osnovnih organizacij, s potrebo po večjem opiranju na njihove pobude in predloge. Za enotnejšo in bolj smotrno organizacijo priprav, sprejemanja in uresničevanja sklepov v organih zagotoviti boljšo informiranost, analizo, sklepanja in koordinacijo akcije v celotni zvezi. Preprečiti zaprtost in okrepiti vse oblike komunikacije med organi in osnovnimi organizacijami ter znotraj njih, zlasti pa neposredno, živo povezavo med iz-
voljenimi voditelji in članstvom. Še naprej odločno krepiti vpliv delavcev na konkretno vsebino dejavnosti organizacij in organov zveze. V delu organov neposredneje angažirati več članov zveze iz neposredne proizvodnje, zlasti prek aktivov komu-nistov-delavcev.
3.	Temeljito preučiti izkušnje zveze komunistov v kadrovski politiki. Izdelati načela in sistem izbiranja, usposabljanja in angažiranja kadrov v zvezi komunistov, člane zveze na vseh funkcijah ceniti predvsem po tem, koliko pripravljenosti in borbenosti kažejo v konkretni praksi za dosledno uresničevanje ciljev in nalog zveze komunistov, koliko prispevajo k temu s svojim osebnim zgledom in ugledom. Zagotoviti neposrednejši vpogled in vpliv organizacij in organov zveze na praktično uveljavljanje načel zveze komunistov v kadrovski politiki samoupravnih, družbenih in državnih organov in ustanov. Poskrbeti, da bodo organizacije in organi zveze bolj podpirali mlade kadre.
4.	Nenehno nadzorovati uveljavljanje načel in norm statuta, oziroma statutarnih sklepov in odločno preprečevati vse oblike njihovega spodkopavanja, zagotoviti pravočasno izpolnjevanje vseh obveznosti članov zveze, od rednega plačevanja članarine do vestnega izpolnjevanja vseh nalog.
5.	Celotno politično dejavnost organizirati tako, da bo zmeraj aktualna in da bo vspodbujala ustvarjalno delovanje vseh organiziranih socialističnih sil. Posebno pozornost posvetiti razvoju socialistične zveze kot najširše politične osnove delovanja zveze komunistov in razvoja samoupravljanja. Člane zveze ceniti predvsem po tem, kako delujejo v socialistični zvezi in drugih družbeno-poli-tičnih organizacijah in samoupravnih organih.
6.	V organizaciji kritično in samokritično izmenjavati izkušnje, bistriti stališča, usklajevati različna mnenja, ustvarjalno
razvijati socialistično misel in prakso.
7.	Vsebino programa marksističnega in idejnopolitičnega izobraževanja povezati z idejnopolitično akcijo zveze komunistov, z razvijanjem samoupravne socialistične zavesti in uveljavljanjem pridobitev in vrednost naše revolucije. Preprečevati težnje in pojmovanja, da dajejo politične šole formalno kvalifikacijo. Skrbno spodbujati in organizirano podpirati individualno marksistično izobraževanje.
8.	Z intenzivnejšim političnim in idejnim življenjem in delom osnovnih organizacij in organov zveze in z najširšo poli-
Sindikat je najširša razredna organizacija delavskega razreda in združeni v njej uresničujejo delavci svoje razredne interese. Predstavlja politično in akcijsko silo delavcev, ki skupno z organizacijo Zveze komunistov, SZDL in mladinsko organizacijo, skrbi za izvajanje skupne jugoslovanske politike, to je razvijanje družbenopolitičnega sistema na osnovah samoupravljanja in s tem postopno zagotavlja, da preide oblast nad pogoji in rezultati dela v roke združenih delavcev v TOZD. S tem namenom je v Statutarnem dogovoru, sprejetem na 8. kongresu slovenskih sindikatov, določeno, da se morajo 00S ustanoviti v vseh TOZD, kajti le v tem primeru, ko se ljudje med-
Svetovni dan zdravja
Sedmi april je svetovni dan zdravja. Geslo letošnjega dneva je: Koze pred dokončnim izkoreninjenjem. Pomemben je z dveh strani: z ene strani pomeni pričetek ukrepov v našem boju za izkoreninjanje koz širom po svetu, z druge strani pa se — v širšem smislu — začenja z njim novo obdobje v življenju Svetovne zdravstvene organizacije. Danes je že več celin povsem očiščenih od te strašne infekcije — koz. Popolna odprava koz pa bo pomenila enega izmed zgodovinskih mejnikov zdravstva.
tično mobilnostjo množic odkrivati, razkrivati in preprečevati vse vrste in pojave nasprotnega in sovražnega delovanja iz domovine in tujine. Organizirano zavračati pojave propagande proti našemu sistemu, hujskanja proti politiki zveze komunistov in njenih vodstev.
9.	Sistematično pripravljati ljudi na sprejem v zvezo komunistov in omogočiti sprejem čim večjega števila delavcev in kmetov, kakor tudi intelektualcev in mladine v skladu z izdelanimi kriteriji. Preprečiti pa sprejemanje tistih posameznikov, ki poskušajo priti v zvezo komunistov iz ka-rierističnih in podobnih
sebojno dobro poznajo, ko imajo v svoji sredini izvoljenega predstavnika, lahko svoje interese, želje in hotenja tudi uresničujejo.
V naši delovni organizaciji smo se že dalj časa pripravljali na reorganizacijo sindikalne organizacije. Tako je bil prvi osnutek pravilnika o reorganiziranju sindikata pripravljen že v mesecu novembru preteklega leta, nakar je po mnogih razpravah izvršnega odbora, razširjenega političnega aktiva ter občinskih organov sindikata šel v javno razpravo med člane našega delovnega kolektiva, tako da je bil dokončni predlog o novi organiziranosti pripravljen do ustavnih občnih zborov, ki so bili izvedeni po TOZD v mesecu februarju in marcu, kateri so omenjena pravila dokončno potrdili.
In kako smo se organizirali?
Osnovne organizacije sindikata smo ustanovili po vseh TOZD in v samoupravni skupnosti skupnih služb. Danes tako deluje v naši delovni organizaciji šest OOS. Znotraj OOS smo formirali sindikalne skupine, katere smo določili po delovnih enotah, oziroma v TOZD, kjer je delo večizmensko, po delovnih izmenah. Za omenjene delovne skupine so bili na občnih zborih izvoljeni poverjeniki skupin, kateri v okviru OOS predstavljajo, skupaj z izvoljenim predsednikom, 10 OOS, Prva naloga novoizvoljenih organov je sedaj še formiranje aktiva mladih delavcev v okviru OOS in tako bo tudi izvoljeni sekretar tega aktiva po svoji dolžnosti član IO OOS. Aktiv mladih delavcev tvorijo Vsi člani sindikata, ki še niso dopolnili
pobud. Tiste, ki so bili izključeni iz zveze komunistov, a so nato spoznali svoje napake in jih popravili in ki v praksi dokazujejo, da so na pozicijah zveze, angažirati v političnem življenju. Mladim članom zveze komunistov dajati večjo in neposredno podporo pri celotnem delu in idejnopolitičnem izobraževanju.
10.	Centralni komite ZKJ, zavezuje vse osnovne organizacije in organe zveze komunistov, da se seznanijo s temi sklepi, jih začnejo takoj ustvarjalno razvijati in dosledno uresničevati v tekočem programu svoje dejavnosti.
27 let, vključno s tistimi, ki niso člani mladinske organizacije. Namen ustanovitve tega aktiva je enakopravno zastopanje interesov, potreb in želja mlajših članov sindikata v okvirih OOS. Za blagajniško poslovanje so se OOS sporazumele, da ostane še naprej enotna blagajna s tem, da se knjigovodsko vodijo dohodki in izdatki ločeno po posameznih OOS.
Kot skupni organ sindikata .v okviru OZD je bila po dogovoru z vsemi OOS formirana konferenca sindikata, v katero delegirajo 10 OOS po štiri člane. Predsedniki 10 kot stalni člani konference in trije delegati. Prav tako so člani konference tudi vsi naši člani občinskih in republiških organov sindikata. Poleg izvolitve svojega 10 in nadzornega odbora je konferenca imenovala tudi blagajnika OOS ter odbor članov blagajne vzajemne samopomoči. Naloga konference je predvsem izvedba političnih in ostalih akcij, ki so skupnega pomena in za katere se bodo dogovorile OOS.
Uspešno delovanje tako organiziranega sindikata, pa ni odvisna samo od izvoljenih predstavnikov, temveč je zato potrebna aktivnost celotnega članstva. Aktivno se moramo vključevati v vse razprave pri fomiranju, dopolnjevanju in spreminjanju statuta, pravilnikov in ostalih aktov v delovni organizaciji. Dogovorjena stališča moramo zastopati na vseh samoupravnih organih in si pri tem prizadevati, da se v celoti uresniči začrtana politika sindikalne organizacije in s tem celotne naše družbe, določena z ustavo, sklepi partijskih in sindikalnih kongresov. ..
Pavel Roblek
Novo organiiironje sindikata
Ogledalo in stojalo za dežnike nepogrešljiva spremljevalca opreme v predsobi
Pri oblačenju oz. urejanju svojega videza ne moremo pogrešati ogledala. Le to nam s svojimi lastnostmi nudi veliko možnosti v funkcionalnem in estetskem smislu. Uporabimo ga lahko kot samostojen element, kjer pride do izraza dekorativnost okvirja —■ izbor oblike materiala in barve (les, plastika, kovina). Ogledalo lahko upora-
bimo kot oblogo drsnih vrat pri garderobni niši ali pa kot oblogo stene, ki delijo obešalnike od ostalega prostora. Ge bomo z njimi prikrili večjo steno, bomo na ta način vsaj vizualno povečali dani prostor.
Stojalo za dežnike uporabljamo v slabem vremenu,
vendar nam lahko služi tudi kot element, ki bo pripomogel k originalnosti opreme v naši predsobi. V ta namen
lahko uporabimo plastičen zvonec z luknjami ali pa kasete. Tudi stara košara nam bo dobrodošla, če jo bomo primerno obarvali in vanjo postavili pločevinasto poso-
do, ki bo zajemala vodo. Občutljive, vendar posebno lepe so steklene posode iz masivnega stekla, kjer nam bo ži-vopisan snop raznobarvnih dežnikov služil kot barvno poživilo opreme.
V prejšnji številki nas je v tej rubriki obiskal tiskarski škrat. Zadnja dva odstavka bi se morala glasiti: Pri izredno majhnih prostorih boste koristno uporabili prosto površino vrat, če boste nanje obesili omarico za čevlje in jo zagrnili s samonavijalcem. ... v zaboje pod sedežno ploskvijo zložite obutev in ves spremljajoči pribor.
Literarni kotiček
Dan Žena je za nami
No, drage žene, kako so letos vaši možje praznovali Dan žena? Verjetno tako dobro kot vedno. Že pred 8. marcem sem vprašala znanca, kako bo njegova žena praznovala, pa mi je odgovoril: »Brez skrbi, še vsako leto za Dan žena sem se zelo dobro zabaval, pa se bom tudi letos.«
Takoj po službi gre žena domov, ker mora pač po otroka v vrtec, skuhati kosilo, pospraviti in poskrbeti za vsa nujna gospodinjska opravila, ki se jim ni mogoče noben dan izogniti. Moža ob pol treh še ni domov. Verjetno je šel kupiti cvetje, da bi ženo z njim presenetil in počastil za njen praznik. Kosilo je pripravljeno, čaka in se suši na štedilniku, ker je v cvetličarni, kot običajno na ta dan, velika gneča.
To gnečo je videl tudi mož, ko je hotel v cvetličarno. Kdo pa bo čakal v taki gneči, bolje je, da gre na kozarček, medtem pa se bo cvetličarna nekoliko izpraznila. V gostilni pa čisto po naključju sreča nekaj prijateljev, ki prav tako čakajo na cvetje. Beseda da besedo, in ker nič ne kaže, da bi ob taki gneči kaj kmalu prišli do rož, se zmenijo, da se bodo medtem odpeljali na Ljubelj, vzeli samo kaka dva žetona in podrli nekaj kegljev. Saj človek tako nima nobene rekreacije več, že skoraj ves teden niso kegljali. Rečeno, storjeno!
Ampak po dveh žetonih se človek niti ne ogreje. Še nekaj žetonov in razvije se pravo tekmovanje. Tisti, ki je zadnji, s tem res ne more biti zadovoljen. Seveda se mora revanžirati.
Ali veste, kako pri kegljanju čas hitro mine? Ko eden pogleda na uro, lahko prijateljem pove samo to, da je cvetličarna prav gotovo že zaprta. No, lepa reč! Le kdaj je čas minil, saj so komaj začeli? Ampak sedaj je, kar je. Malo jih zapeče vest in eden predlaga, da bi šli v kakšen lokal, kjer imajo prav gotovo na mizah cvetje. Vsak en nageljček bodo že dobili. Saj ženam ne gre za to, da bi dobile cele butare rož. Gre jim za izkazano pozornost in bodo prav gotovo vesele tudi enega samega cveta.
Brž sedejo v avto in začne se lov za rožami. Ko pridejo v prvi lokal, vidijo v kotu celo omizje žensk, ki praznujejo. No, lepa reč, ali so ženske za v gostilno! Nesrečni njihovi možje! Še dobro, da so oni našli žene, da jih čakajo doma. (Seveda, kam bodo pa dale otroke?)
V	sobi ni nobenih posebnih rož, samo nekaj teloha in resja je v vazah, »tega pa ženi za 8. marec res ne moreš nositi«. Zato se odpravijo naprej.
V	naslednji gostilni ni nobene ženske družbe, čeprav so vse mize zasedene. Pa se vedno najde prijatelj, ki te povabi k svoji mizi. Saj človek ne more biti tak, da se ne bi odzval vabilu. Prisedejo, razvije se debata o o vsem, samo ne o prazniku, ki ga praznujejo »njihove Žene«. Čas teče, kazalec na uri se je že prevesil čez polnoč. Sedaj pa njihove žene gotovo že spijo. Tudi, če bi imeli rože, jih sedaj ne bi budili. Naj spijo, saj so verjetno utrujene, čeprav ne bo njim nihče govoril, da je tisto njihovo delo sploh delo.
Dvignejo se, malo se še dogovarjajo, kdo bo vozil. Saj veste, ti novi prometni predpisi, človek popije »eno pivo«, pa je že lahko ob dovoljenje. Nato se odpeljejo.
Doma žena že spi, na štedilniku je večerja, vendar Že mrzla. To pa ni dobro za želodec. Ali bi zbudil ženo, da bi pripravila kaj toplega? Ali pa naj spi, danes, ko ima ravno praznik!
Ha, ha, ha . . .
Naši jubilanti
štelcer Jožefa je 31. marca praznovala petdesetletnico svojega življenja.
V naši delovni organizaciji je zaposlena od leta 1961, svoje naporno delo opravlja zelo vestno.
Ob njenem jubileju ji iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih let.
Mikloša Marija in Gaberc Helena, prva iz karto-naže in druga iz oddelka 522, sta 10. marca praznovali srečanje z Abrahamom.
Obe sta v naši delovni organizaciji od leta 1963.
želimo jima še veliko zdravih in Uspešnih let.
Mladina ne spi
O delu osnovnih organizacij ZSM v Peku sedaj ni bilo veliko slišati. S tem pa nikakor ni rečeno, da niso mladi tudi v tem času zelo delavni. Pred nekaj dnevi so se sestali predsedniki osnovnih organizacij iz vseh TOZD in pregledali in uskladili svoje akcijske programe. Vsi programi so že sestavljeni. V, naslednjih štirinajstih dneh bodo v vseh TOZD izvedene mladinske konference, na katerih se bodo izvolila predsedstva 00. Ko bo ta faza dela, ki je zelo težka in zahtevna, za nami, pa se bo sklicala konferenca na nivoju OZD. Na podlagi akcijskih programov, ki so narejeni za osnovno organizacijo, bo potem sestavljen tudi program koordinacijske konference.
Ta reorganizacija ZSMS. o kateri smo že pisali, je zelo odgovorno delo in še ni izvedena v »Peko« ne v »BPT«. V manjših delovnih organizacijah v Tržiču, so bile konference že izvedene, ker imajo veliko manj mladih in imajo samo eno 00, zato ni bilo tako težko.
Vendar pa naj to ne izveni kot opravičilo za to, da pri nas še ni izvedena reorganizacija. Kljub vsem težavam, ki smo jih imeli, pa bo sedaj delo vendar le steklo tako, kot si želimo.
V mesecu aprilu in v maju se bo zvrstila cela vrsta prireditev, ki jih organizira OK ZSMS Tržič in v vseh teh akcijah bo tudi mladina iz naših 00 sodelovala tako kot vsako leto.
Nika Perko
Dopisuj
v
Čevljarja!
Nagradna križanka
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE:
Vodoravno: STIMULATOR, KENOFOBIJA, ALTA, ROP, AD, DEE, ENI, BAT, ZA PRAZNIK ŽENA, ČARANJE, RAA, ŽN, ONESTEP, TA, TLA, BLED, NEKRASOV, TT, ANTOINE, EROT, TLAK, NADJA, TAM, GEN, INTARZIJE, KE, AZOV, TILDE, DA, KORZO, VIME, ATA, SPIRALA, OG, ENAKOMERNOST, KOLINE, CET, KOV, KRI, TRAVAR,
Dobili smo veliko rešitev, kar 107. Veseli nas, da se krog reševalcev in bralcev širi. Danes je žrebala naša nova sodelavka v uredništvu Marija Li-povac:
1.	nagrada, 80 din — Rado Mudrič — kurir
2.	nagrada 60 din — Golmajer Janez — 501
3.	nagrada 40 din — Hribar Antonija — upokojenka
4.	nagrada 20 din — Branko Ivnik — 501
5.	nagrada 20 din — Meglič Janko — 600 Rešitve današnje križanke pošljite do 22. aprila.
Zahvale
Sodelavcem iz modelirnice se naj lepše zahvaljujem za venec ob smrti mojega očeta.
Ivan Peharc
Sindikalni organizaciji najlepša kvala za pozornost v času moje bolezni.
Helena Boncelj
Predsedniku delovne enote Alojzu Klofutarju in ostalim, ki so pripravili darila za 8. marec, najlepša hvala.
Žene iz mont. oddelka 521
Naj lepša hvala sindikalni organizaciji za denarno pomoč v času moje dolgotrajne bolezni.
Ivan Klemenc
Ob smrti mojega dragega očeta Alojza Blaznika se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz splošnega sektorja za podarjeni venec in za izrečena sožalja.
Francka Hlebš
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem v montažnem oddelku 522 za lepo darilo. Obenem želim kolektivu veliko delovnih uspehov.
Štefka Pogačar
V	TOVARNO
Izd. zg. delov 550: Kos Joža, Ustar Marija, Murn Vida, Lipičnik Pavla, Škrleb Brnar-da, Zlater Bojanka;
Izd. zg. delov 512: Trivič Mira, Mlinarič Ana, Šprinc Marija, Gajič Milica;
Montažni oddelek 522: Gr-benič Ivan;
Montažni oddelek 523: Klemenčič Mirko;
Tehnični sektor: Jazbec Tomaž, Kolarič Ivan;
ERC: Dolinar Zdenka;
Splošni sektor: Šimunkovič Elizabeta.
V	PRODAJNO MREŽO
Ljubljana V.: Petelin Slavko, Klopčič Nada;
Ljutomer: Titan Jožefa;
Murska Sobota IL: Balažek Stanko;
Beograd IL: Stajčič Dragica.
odšli
IZ TOVARNE
Odhod v JLA: Jazbec Savel;
Po sili zakona: Ferlin Slavko;
Samovoljno: Jereb Mihaela, Marinkovič Milka, Čibej Nevenka, Geč Jožica, Grilc Melanija, Jerše Silva;
Sporazumno: Grum Aleksandra;
Invalid, upokojitev: Gramc Jožef.
IZ PRODAJNE MREŽE
Beograd I.: Nešič Radoje.
»ČEVLJAR«, glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »PEKO« — ureja uredniški odbor: Sašo Ahačič, Franc Grašič, Slavko Hvalica, Franc Jazbec, Branko Košir, Vida Rozman, Marija Slapar. — Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar. — Naslov uredništva: Peko Tržič. Telefon 50-260 int. 217. — Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj v 3300 izvodih — Izhaja vsak prvi petek v mesecu. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno.
Perspektive slovenske usnjarske industrije
(Nadaljevanje z 2. strani)
Naslednja tabela kaže proizvodnjo panoge 125 v Jugo-
1973
1963
Podatki Statistični godišnjak SFRJ 1964 in 1974
Pri predelavi svinjskih kož znaša delež slovenske industrije v letu 1973 89,29 %. V teh 10-tih letih se je količinsko in procentualno zmanjšala proizvodnja podplatnega usnja, količinsko podvojila proizvodnja zgornjega usnja, skoraj podvojila proizvodnja usnjene obutve in usnjene galanterije, ter za 6 X povečala proizvodnja usnjene konfekcije. Glavna slovenska usnjarska dejavnost je predelava svinjskih kož, katerih problematika od nabave surovine, prodaje usnja, konfekcije in končna rentabilnost je v glavnem odvisna od pogojev na zunanjem tržišču. Ovčje in kozje kože se predelujejo le še v simboličnih količinah, kar se isto lahko trdi za telečje kože. Krzno izdeluje le še en obrat in to popolnoma iz uvozne surovine.
Usnjeni čevlji
14.110.000 parov
1.1966 =
1.1973 =
19.644.000	prebival.
14.643.000	parov
20.956.000	prebival.
-= 0,72 parov/prebivalca
■= 0,70 parov/prebivalca
slaviji leta 1963 in 1973, ter slovenski delež proizvodnje v %.
Prodaja usnjene obutve je padla za 0,02 para/prebivalca oziroma 2,78 %.
SFRJ	SRS	%	SFRJ	SRS	%	1.1966 =
podpl. us. ton 11.313	5.692	50,3	2.562	698	27,2	
zg. usnje v 000 m2 8.184	2.289	28,0	14.185	4.606	32,5	1.1973 =
usnj. obutev v milij. parih 21.731	4.427	20,3	41.762	7.961	19,1	Prodaji
us. kon. v 000 m2 854	92	10,8	2.986	548	18,4	Iz nave« ključi, da
usnj. gai. v 000 m2 1.007	316	31,4	1.620	552	34,1	
Gumijasta obutev
7.451.000 parov
19.644.000	prebival.
10.317.000	parov
■ = 0,38 parov/prebivalca
= 0,49 parov/prebivalca
20.956.000 prebival.
Prodaja je porasla za 0,11 parov/preb. ali za 29 %.
Za domačo predelovalno industrijo, predvsem čevljarsko industrijo, je najpomembnejša predelava govejih kož, ki je odvisna od potreb domačega tržišča. Za izvoz goveje usnje ni zanimivo, saj bi se zaradi previsokih proizvodnih stroškov lahko izvažalo le z izgubo. V nadaljnjem bo predvsem govora o problemih proizvodnje usnja iz govejih kož na relaciji čevlji — usnje — surove kože. Ker je proizvodnja govejega usnja odvisna od razvitosti in potreb domače čevljarske industrije, ta pa predvsem od domače prodaje čevljev, zaradi nerentabilnega zapadnje in vedno bolj zahtevnega ter vedno manj dobičkonosnega vzhodnega izvoza, je potrebno, da si ogledamo jugoslovansko prodajo oziroma pd-trošnjo vseh vrst obutve v letih 1966 in 1973.
žišču iz že znanih razlogov, torej predvsem zaradi zmanjšane kupne moči prebivalstva prišlo do zmanjšanja prodaje obutve in ne do planiranega povečanja. Brez dvoma je glavni vzrok v temu — predrag čevelj. Po podatku, ki je bil objavljen v zapisniku odbora za obuču pri Privredni komori Jugoslaviji, so cene jugoslovanskih čevljev za 20
odst. višje kot najdražji evropski proizvajalec. Zaradi tega je razumljiv pritisk čevljarske industrije na znižanje cen usnja, ki predstavljajo pomembno postavko v strukturi lastne cene obutve.
Iz podatkov, ki jih navaja tov. Goričan o stroškovnih elementih pri izdelavi govejega usnja v Industriji usnja Vrhnika (IUV), je razvidno, zakaj ni domače usnje cenejše.
Analiza prodajne cene govejega usnja v IUV za obdobje
povprečno dosežena 1971 do 1974:
prod. cena za usnje	100,0 %	100,0 %	100,0 %	100,0 %
stroški surovih kož	63,0 %	65,6 %	68,0 %	65,2 %
pomožni material	9,4%	7,7 %	7,2 %	11,3 %
plače	5,0 %	3,5 %	4,3 %	4,7 %
režija	16,4 %	13,0 %	12,7 %	18,0 %
L. C.	93,4 %	89,8 %	92,2 %	99,2 %
Ostanek dohodka	6,6%	10,2 %	7,8 %	0,8 %
Plače se gibljejo konstantno pod 5 %, pomožni material se je v zadnjem letu povečal za 4 %, režija za 5,3 %, surove kože, ki pa predstavljajo najvažnejšo postavko se gibljejo okrog 65 %. Dobiček je padel na manj kot 1 %, kar gre na račun povečanja režije in cen pomožnega materiala.
Če primerjamo vrednost surovine v povečani prodajni ceni usnja pri nas v ZDA in Italiji, dobimo naslednjo sliko:
IUV	ZDA Italija
63,2 %	41,0 %	34,3 %
Podatki:
—	IUV mesečna bilanca za 1974,
—	ZDA The Leather Manufacturer Nov. 1974,
—	ITALIJA — La Conceria 23. jan. 1975 No. 3580.
Opomba: v ZDA je v obračun vzeta surova koža, ki je trenutno 50 % cenejša, v Italiji pa se navedeni % znižujejo v cenejšo uvozno surovino.
Iz omenjene primerjave se vidi, da je jugoslovansko usnje ali prepoceni ali pa se vgrajuje vanj predrage surove kože. Iz že znanih razlogov ni mogoče povečati prodajne cene usnju, lahko pa si je ogledati kakšne goveje surove in polpredelane kože, ki so bile predelane v Jugoslaviji in Italiji v letu 1975.
(Konec prihodnjič)
Prodaja vseh vrst obutve v SFR v 000 parih
	1966	1973
usnjeni čevlji	14.110	14.643
otroški čevlji	4.555	5.046
usnjene in gumi sandale	4.495	5.487
usnjeni in gumi opanki	6.824	7.370
ostala obutev	3.742	4.465
gumijasta obutev	7.451	10.317
	41.177	47.328
L 1966	1.1973
Prebivalcev	19.644.000	2,10 parov/preb.
Povprečna poraba	20.956.000	2,26 parov/preb.
Porast obutve porabe od 1.1966 do 1973 je bil 7,6 %.
Če pa primerjamo iz gornje razpredelnice le dve največji postavki usnjene čevlje in gumijasto obutev — je slika popolnoma drugačna.
Novosti na policah tržiške knjižnice
Danielle Hunebelle:	Moj
prijatelj Kissinger
Ime Danielle Hunebelle nam nikakor ni neznano. Pred leti smo brali njene reportaže o vojni v Vietnamu, še prej o vojni v Alžiru, danes pa si lahko preberemo knjigo o Kissingerju, ki je nastala v letu 1971, v času, ko je Kissinger skrivaj poletel v Peking in tako pripravil vse za poznejši Nixonov obisk na Kitajskem. Knjiga je svojevrstna, saj veje, zlasti iz nekaterih odlomkov, avtoričina nemoč zaradi neuslišane ljubezni do predsednikovega svetovalca. Poleg tega, da nam je avtorica prikazala čisto »človeškega« Kis-
singer j a, razgrne mimogrede pred nami podobo takratnega političnega življenja v Ameriki, pa tudi v svetu, pri čemer so zlasti zanimivi njeni zapisi o Nixonu, McNamari, Rockfelerju in drugih.
To je torej originalna izpoved Danielle Hunebelle, ki se z enako prizadetostjo suče med poklicno dolžnostjo novinarke in politične opazovalke in med svojim intimnim, ženskim odnosom do »prijatelja Kissingerja«.
Jerzy Kosinski: Obarvana ptica
»Obarvana ptica« je resničen, a komaj verjeten dokument o življenju sredi dvajsetega stoletja.
To je zgodba zapuščenega dečka, ki vsa vojna leta sam blodi po kruti deželi, polni nasilja, sovražnih ljudi, mrkih nemških vojakov. Je kot težka mòra, močna resničnost, ki ob branju šokira, zmrazi, osuplja. A vendar je ta knjiga tudi pripoved o človeški vzdržljivosti, o svobodi, o premagani človeški odtujenosti.
Vojne zgodbe iz te knjige spominjajo na grozeče podobe Hieronima Boscha, Francisa Goye, v sami književni umetnosti pa bi jih lahko primerjali le z edinstvenim in pretresljivim »Dnevnikom Ane Frank«.