LETO XII. ST. 6 (586) / TRST, GORICA ČETRTEK, 14. FEBRUARJA 2008
www.noviglas.eu
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY
NOVI
CENA 1 EVRO
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
Uvodnik
Andrej Bratuž
Ob slovenskem kulturnem prazniku
"P
I r
joel tvoj nov Slovencem venec vije", 'tako začenja France Prešeren svoj Sonetni venec (katerega del sem prav v teh dneh poslušal v zelo posrečeni uglasbitvi Lucijana Marije Škerjanca). S svojimi čudovitimi literarnimi umetninami je pesnik iz Vrbe dvignil slovensko poezijo na evropski Parnas. Ob dnevu Prešernove smrti se vedno sprašujemo o naši kulturi, njeni vlogi včeraj in danes in o duhovnih vrednotah nasploh. Odtod tudi 8. februar, slovenski kulturni praznik, ki je v Republiki Sloveniji državni praznik.
Kultura je gotovo ena najžlahtnejših stvarnosti človeške dejavnosti in zgodovine. To so vedno poudarjali znani filozofi in zgodovinarji. Tako eden od njih, Nemec Jakob Burckhardt sredi 19. stoletja v svojih razmišljanjih o svetovni zgodovini daje prav kulturi, poleg države, religije in jezika vodilno vlogo za razvoj in napredek človeštva. Kultura je s svojimi različnimi dejavnostmi (kot so znanost, umetnost, filozofija in druge) odločilno pogojevala in spremljala narode v njih težnji po napredku. Že od antike dalje, zlasti grško-rimske, je ideal estetske lepote globoko zaznamoval človeštvo in zgodovino.
Slovenci smo od romantike dalje vse to s Prešernom živo doživljali in v dveh stoletjih udejanjili bohotno kulturno dejavnost. V taki duhovni povezavi z grško antiko je naš veliki filozof France Veber zapisal, da so nekoč milijonske Atene dale Evropi neprecenljivo duhovno bogastvo in pri tem še dodal, da tudi milijon ali več Slovencev zmore ustvariti dela, ki bodo v času ostala neminljiva.
Kaj lahko danes Slovenci nudimo Evropi in svetu? Od začetka leta 2008 Republika Slovenije za šest mesecev predseduje Evropski uniji. To daje Slovencem poseben ugled v širšem okviru. Seveda pa ne gre za izključno politično vlogo Slovenije v Evropi. Znano je, da je v tem kontekstu zlasti pomemben medkulturni dialog. S tem smo spet v vlogi kulture oziroma tega, o čemer smo že pisali v začetku tega razmišljanja. Prav kultura je verjetno danes najmočnejše orožje, s katerim Slovenci razpolagamo. In takšna duhovna oboroževalna tekma med narodi in državami je zlasti v današnji Evropi zaželena. Stara celina je bila v zgodovini vse preveč v središču medsebojnih uničevalnih vojn in revolucij. Prav zato je danes kultura tisto duhovno orožje, ki nam bo prineslo resnično novo ter pozitivno stvarnost, v kateri se splača živeti in sobivati z drugimi. "Edinost, sreča, sprava / k nam naj nazaj se vrnejo"...,
lepo poje Prešeren. Slovenija ima danes zares edinstveno poslanstvo, ko lahko prav s svojo vodilno vlogo v Evropski uniji zastavi vse svoje sile v ta namen. Na ta način bo tudi medkulturni dialog našel idealno udejanjanje.
Ko poslušam zadnji stavek Beethovnove 9. simfonije, veličastno glasbo na Schillerjevo Odo radosti, danes evropsko himno, me prevzamejo globoka čustva kozmične harmonije v zavesti novega, svetlejšega časa za človeštvo. Podobna čustva vzbuja tudi Prešernovo besedilo s Premrlovo, sicer preprosto, a močno glasbo v skladbi, ki je danes slovenska himna. Naj ta naša visoka pesem še zlasti v času slovenskega vodenja v Evropi ponese poslanico miru, dialoga in sožitja med narodi.
Po padcu Prodijeve vlade
V Italiji se sklepajo nova zavezništva/ politika vedno bolj oddaljena od ljudi
Predčasne parlamentarne volitve v Italiji bodo 13. in 14. aprila. To je zadnja novost na italijanskem političnem področju, kjer že dalj časa vlada taka zmeda, kot je že dolgo ne pomnimo. Ko je bilo jasno, da je Prodijeve vlade konec, in je italijanski predsednik vrnil mandat tudi Ma-riniju, so določili tudi datum volitev, nakar je še predsednik deželne uprave Furlanije Julijske krajine Riccardo Illy sporočil, da odstopa s položaja predsednika, da bi omogočil volilcem naše dežele, da na isti dan volimo še predstavnike za deželni svet. Illyjeva gesta, ki jo je utemeljil z besedami, da nima smisla razsipavati z denarjem davkoplačevalcev, je edina gesta, ki vrača sedanji politiki vsaj nekaj dostojanstva, ki ga sicer nima več.
Pot k predčasnim volitvam je seveda odprl italijanski predsednik Giorgio Napolitano, ki je razpustil parlament. Odločitev je sprejel po vladni krizi, ki je izbruhnila 24. januarja po odstopu vlade Romana Prodija. Krizo in odstop Prodijeve vlade je sprožila odločitev nekdanjega pravosodnega ministra Clementeja Mastelle, ki je 17. januarja sporočil, da se njegova stranka UDEUR umika iz vlade skupaj s svojimi 14 poslanci in tremi senatorji. Glasovanje v poslanski zbornici je Prodi v skladu s pričakovanji prestal s podporo, glasovanje v senatu pa je bilo za njegovo vlado po 20 mesecih na položaju usodno. V skladu z zakonodajo morajo
volitve sicer potekati v roku 45 do 70 dni po razpustitvi parlamenta.
Odločitev o razpustitvi parlamenta je bila v Italiji pričakovana od ponedeljka, 4. februarja, ko je predsednik senata Franco Marini, ki mu je Napolitano 30. januarja zaupal sestavo prehodne vlade, po večdnevnih posvetovanjih s političnimi voditelji sporočil, da ne more pridobiti podpore, potrebne za oblikovanje prehodne vlade in reformo volilne zakonodaje. Do volitev bo vlado začasno vodil Prodi, ki sicer obljublja sprejetje še nekaterih pomembnih predvsem gospodarskih ukrepov, kot je, recimo, prodaja letalske družbe Alitalia.
"Take predčasne volitve predstavljajo anomalijo", je dejal Napolitano, ko je pojasnil, zakaj se je predčasnim volitvam skušal izogniti. Obenem je izrazil obžalovanje, da bodo nove volitve potekale brez volilne zakonodaje, ki naj bi v veliki meri vplivala na že kronično vladno nestabilnost v Italiji. Vendar soglasja, potrebnega za izvedbo konkretne reforme, ni.
Predčasne volitve predstavljajo po neki strani tu-
di zmago za nekdanjega premiera Silvia Berlusconija, ki si je po padcu Prodijeve vlade prizadeval za takšno možnost, zavračal pa je vsakršno možnost prehodne vlade, istočasno pa je kot stari politični lisjak vodil pogajanja z Veltronijem o spremembi volilnega zakona, o čemer pa sedaj, jasno, noče nič več slišati, ker mu tak volilni zakon, kakšen je sedaj v Italiji, pač ustreza. Prav te dni se Berlusconi pogaja s Finijem, da bi šla skupaj v volilno špa-novijo, Veltroni pa pravi, da bo z novonastalo Demokratsko stranko šel sam na volitve.
"Mene ne more nič več presenetiti, vse sem že videl! ", mi je komentiral politično dogajanje v Italiji prijatelj, ki je še dodal: "Nobeni stvari se ne čudim več"!
Naj bo, a dejstvo je, da take predstave, kot jo dajejo danes italijanski politiki, že dolgo nismo gledali! Človek se upravičeno sprašuje, kje živijo politiki, če niso morda z Marsa, ker je že Luna preblizu! Razkorak med politiko in vsakdanjim življenjem je dosegel spodnjo mejo, pod katero bo težko najti še kakšno dno!
Da jih ni sram, bi človek vzkliknil, a ob napovedih bližnjih podražitev niti moči za ta vzklik ni!
In tokrat o italijanskem predsedniku, ki je ob Dnevu spomina ponovno govoril o "etničnem čiščenju", ne bomo zapisali nobene, ker si je enostavno ne zasluži, ne on in ne tisti, ki z njim delijo tako mnenje!
Jurij Paljk
Povejte,
kai
mislite!
www.noviglas.eu/blog
ŽUPANČIČ, DUMA	^
x
*'
VENSKE
RE
OB Ti'
' —
Evropske teme - Naše teme
Vodia anglikanske Cerkve predlaga sprejem serije v britanski pravni sistem
Izjave canterburyjskega nadškofa dr. Rovvana VVilliamsa, ki je hkrati tudi vodja anglikanske Cerkve, so prejšnji teden močno razburkale britansko javnost. V svojem razmišljanju na Royal Courts of Justiceje namreč predlagal, da bi britanski pravni sistem sprejel in dovolil omejeno uporabo islamskega prava (serije). Po mnenju nadškofa je to nujno potrebno, zato da Velika Britanija ohrani socialno kohezijo. Izjavam je sledila serija polemik, ki zgovorno kažejo na dejstvo, da je debata o multikulturni družbi trenutno na angleškem zelo živa. Na otoku biva namreč milijon osemsto tisoč muslimanov, ki pa imajo velike težave v integraciji. Da je bil angleški	model
multikulturne integracije
neuspešen, je dokaj jasno pokazal že atentat 7. julija 2005, ko so štirje mladi angleški muslimani, sicer	sinovi
pakistanskih priseljencev, organizirali in izvedli samomorilski napad na	londonsko
podzemno železnico in na londonske linijske avtobuse ter ubili 52 nedolžnih.
Anglija se je tedaj zbudila iz sna, sprožila zelo	močno
protiteroristično represivno politiko in se hkrati začela resno ukvarjati tudi s problemom integracije muslimanskih priseljencev, ki ostajajo na robu družbe in ki nikakor ne zaupajo angleškim ustanovam.
Ni čudno torej, da je postal predlog, ki ga je prejšnji teden dal canterburyjski nadškof, prava medijska provokacija, o kateri se je na široko razpisal ves angleški tisk. VVilliams je namreč predlagal, da bi se angleški pravni sistem moral sprijazniti z dejstvom, da je angleška družba tudi religiozno multikulturna. Zato bi morala angleška laična država nadgraditi in dopolniti razsvetljenska načela, na katerih temelji obstoječi pravni sistem tudi z drugimi etičnimi načeli. Vodja anglikanske Cerkve je namreč mnenja, da je zelo nevarno pasivno sprejeti načelo, da obstaja samo en zakon, kateremu moramo biti vsi pokorni, in da vse ostale norme, ki zahtevajo neko zvestobo vrednotam, nimajo v
pravni proceduri nobene veljave. To bi po njegovem mnenju kratkomalo pomenilo, da bi ob osnovnem spoštovanju nedotakljivih pravic subjekta angleški pravni red moral obravnavati tudi principe, ki človeka vežejo na določene vrednote, četudi ti principi izhajajo iz islamskega prava in v bistvu temeljijo na Koranu.
Sam je v svojem razmišljanju namreč ugotavljal, da pravni sistem že sprejema ugovor vesti za krščanske zdravnike, ki nočejo opravljati splavov. Podobne formule bi zato bilo treba najti tudi na drugih pravnih področjih, da bi spoštovanje šerije integrirali v angleški pravni red. To bi bilo po njegovem mnenju možno v muslimanskem socialnem okolju predvsem na nivoju reševanja medosebnih sporov, kjer bi aplikacija šerije močno olajšala integracijo muslimanskega prebivalstva v angleški pravni red. Pri tem pa je VVilliams jasno povedal, da šerije v Veliki Britaniji ne gre uveljaviti v istih oblikah kot v Afganistanu, kjer bi koranski zakon lahko enačili z neke vrste srednjeveškim nazadnjaškim pravom, na osnovi katerega oblast enostavno seka roke tatovom in kamenja prešuštnice. Povsem jasno je, da so v Veliki Britaniji civilne pravice posameznika nedotakljive, a šerija bi bila lahko učinkovito sredstvo za reševanje medosebnih privatnih
pogodbenih sporov med muslimani, saj bi muslimanski zakon po mnenju nadškofa nudil alternativne in ljudem bližje rešitve. Kot primer je sam navedel proceduro razporoke, ki jo koransko pravo obravnava zanimivo, a zelo različno od zahodnega prava.
Na ta drzna stališča so takoj skoraj soglasno odgovorili razni institucionalni predstavniki, od ministra za kulturo Andya Burnhama, kije ostro povedal, da sobivanje dveh pravnih sistemov vodi v kaos, kot tudi sam prvi minister Gordon Brown, ki je dejal, da v Angliji mora obveljati angleško pravo, ki temelji na angleških vrednotah, kar pomeni, da sklicevanje na šerijo nikakor ne sme postati razlog za nespoštovanje angleškega prava.
Peter Čemic
Po predčasni razpustitvi zbornice in senata
Parlamentarne volitve v Italiji 13. in 14. aprila
Ne bomo ponavljali, zakaj in kako so razmere privedle do tega, da bodo morali italijanski volivci po niti dveh letih spet na volitve za obnovitev parlamenta, ker smo o tem že pisali. Dodamo lahko samo to, da je predsednik republike Napolitano poveril predsedniku senata Mariniju poizvedovalni mandat, ali je še kaka možnost, da se pred razpustom parlamenta oblikuje začasna prehodna vlada za spremembo sedanjega	volilnega
zakona, ki ga skoro vse stranke	negativno
ocenjujejo, a se niso mogle dogovoriti o njegovi spremembi. Kot vemo, je predsednik senata Marini po nekaj dneh posvetovanj vrnil mandat predsedniku republike, ker se za omenjeno začasno vlado ni izreklo dovolj strank, da bi imela zadostno podporo v parlamentu. Predsedniku Napolitanu ni tako ostalo drugega kot razpustiti parlament in razpisati nove volitve. To je formalno storil na pepelnično sredo, 6. februarja. Prodijeva vlada
je nato skladno z določili ustave določila datum volitev 13. in 14. aprila.
Volitve bodo torej potekale po obstoječem volilnem zakonu, ki ga je nekdanja Berlusconijeva vlada dala v odobritev parlamentu tik pred iztekom njegovega mandata brez predhodnega dogovora z opozicijskimi strankami, kot je bila doslej korektna po-
fi
litična praksa. Njegov glavni oblikovalec je bil senator Calde-roli iz
Severne lige, ki ga je po odobritvi sam označil za "svinjarijo", ker
Na dnu...
VOLILCI BI RADI SLIŠALI, KAJ JIM BOSTE POVEDALI.
OH, NAJPREJ VPRAŠAJTE VOLILCE, KAJ PA BI RADI SLIŠALI, DA JIM POVEMO !
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ	
Gospodarstvo v našem prostoru	
	Seminar SSO
15.00: Drago Štoka	Pozdrav in uvod
15.15: Hadrijan Corsi	Razvoj in perspektive zamejskega gospodarstva
15.40: Edi Kraus	Zamejsko gospodarstvo in mešane naložbe v Sloveniji Razprava
16.30-16.45	Kratek odmor
16.45: Klavdij Brajnik	Vloga finančnih zavodov
17.00: Boris Siega	Odnos krovnih organizacij do gospodarstva. Vloga SDGZ Razprava
18.00-18.15	Kratek odmor
18.15: Marko Pisani	Čezmejne možnosti
18.30: Fabio Pahor	Formacija mladih gospodarstvenikov Razprava
19.15	Povzetek in zaključek
19.30	Pogostitev
Kulturni center Lojze Bratuž	
Petek, 22. februarja 2008, od 15. do 19. ure	
Povejmo na glas
In vendar je bilo neodgovorno
In vendar je bilo neodgovorno, da je prišlo do razpustitve poslanskih zbornic niti ne na polovici zakonodajne dobe. Bilo je neodgovorno, da gre država na predčasne volitve z volilnim zakonom, ki ne zagotavlja učinkovitega vodenja v nelahkih časih opešane ekonomije in globaliza-cijskih pospeškov. Neodgovorno je bilo, da je peščica levosredinske vladajoče večine glasovala za padec Prodija in njegovih terna ta način izničila možnost tehnične vlade, ki bi volilno reformo lahko izvedla. Mimogrede, bila je to peščica iz t. i. zmernih sredinskih vrst in ne "esktremistična levica", kot je ves čas strašil Berlusconi. Da je bilo neodgovorno, velja podčrtati, ker se je politika pričela od ključnega razpustitvenega dejanja odmikati, saj že hiti s pripravami na aprilski volilni obračun. Spornemu razpustitvenemu dejanju je razumljivo takoj obrnila hrbet desna sredina, ki ji odmik od omenjenega, z njene strani tako nenačelnega dogodka, prija. V vrvežu predvolilne mrzličnosti pa kot da na vse pozablja tudi leva sredina, kar verjetno ni koristno. Pozaba je še toliko bolj zajela večino medijev, v prvi vrsti televizijo, ki se je že skoraj vzhičeno sprožila v novo zgodbo kot v igro, s katero bo vsaj nekaj mesecev pritegovala pozornost gledalcev.
Sedanji volilni zakon jeza državo velikanska zavora in zagotovo preveliko tveganje. Zavora zaradi znane in obremenjujoče politične razdrobljenosti, ki ima v proporcionalnem sistemu naravnost gra-
nitne temelje. Obstoječa politična razdrobljenost ne omogoča dovolj hitrega odločanja niti v primeru, da dobi izvoljena vlada dovoljšnjo večino v parlamentu oziroma v senatu. Tveganje je torej dvojno: volitve zmagovalcu ne dajo zadostne premoči v številu poslancev in senatorjev, pa tudi če mu to premoč dajo, lahko vsesplošna razdrobljenost preprečuje odgovarjajoče vladanje ali ga celo povsem prepreči. Prepreči prav v času vse večjih socialnih stisk in naraščajoče revščine - dovolj se je spomniti le upokojenskega sloja s prejemki, ki ne zagotavljajo mirnega preživljanja in nemara niti ne več osnovnega osebnega dostojanstva. Pristati na ohranitev takšnega volilnega zakona je zatorej res neodgovorno, neodgovorno do ljudi in države in zato ni prav, da se na to neodgovornost pozablja, kot da se ni nič posebnega zgodilo. Seveda predvolilna dogovarjanja, povezovanja in stapljanja grupacij in strank osnovno dejstvo zamegljujejo, namreč da bo vodil igro takšen volilni zakon, ki utegne po izidu volitev in po umestitvi obeh zbornic ter nove vlade pokazati zobe, ker pač ni v skladu z novim časom. V tej točki si je želeti, da bi tudi levosredinske politične sile sklenile vsaj tak dogovor kot desna sredina in znale izpostaviti svojo večjo družbeno odgovornost. Velika zmota bi namreč bila, v kolikor ne bi verjeli, da med ljudmi občutek za odgovornost še živi in to dosti bolj, kot si misli le vase zazrta politika.
Janez Povše
je težil za tem, da levosredinski opoziciji otežkoči dosego ustrezne večine v senatu. To se je potem tudi zgodilo, kar je končno imelo za posledico, da je vlada izgubila v senatu še tisto pičlo večino nekaj glasov in je morala odstopiti. Trajala je 650 dni.
Najbolj negativna stran sedanjega volilnega zakona je ta, da volivci nimajo nobene možnosti vplivati na izvolitev, po strankah predlaganih kandidatov, ker je odpravil dajanje osebnih preferenc. Tajništva strank, ki bodo nastopile na volitvah, bodo sestavila liste kandidatov za posamezna okrožja in njihov vrstni red na listi. Volivec ima samo to možnost, da s prekrižanjem simbola stranke potrdi predlagano listo. Kandidati bodo izvoljeni na osnovi glasov liste in po njihovem vrstnem redu na listi. Ob tem se ljudje sprašujejo, ali si bodo prihodnji parlamentarci prizadevali za normalizacijo razmer v državi in širši civilni družbi in vsaj delno povrnili ugled političnemu delovanju. V sedanjih razmerah številni državljani namreč zavračajo politiko kot takšno in se nagibajo k temu, da se ne bi udeležili volitev.
Omeniti moramo tudi, da je zaradi razpusta parlamenta odloženo glasovanje o znanem referendumu za spremembo volilnega zakona, katerega je ustavno sodišče pred tedni potrdilo legitimnost, na prihodnje leto 18. in 19. maja. Pobudniki referenduma so napovedali, da se bodo proti odložitvi ljudskega glasovanja pritožili na sodišče, čeravno se je vlada pri tem ravnala po ustavnih določilih, ki urejajo to pravno institucijo.
V letošnjem pomladnem roku bodo poleg izrednih parlamentarnih volitev tudi volitve za obnovo več deželnih svetov in izvolitev deželnih predsednikov. Med temi deželami je tudi Furlanija Julijska krajina, Dolina Aoste ter tridentinska in bocenska pokrajina, ki imata pristojnosti avtonomne dežele, ter Sicilija, katere predsednik Cuffaro je zaradi obsodbe in pritiska javnosti odstopil. Nove deželne volitve bodo morali razpisati tudi v Lombardiji, če bo njen predsednik For-migoni odstopil zaradi sprejema kandidature za parlament. Volitve bodo tudi za obnovitev enajstih pokrajinskih svetov, med temi videmskega pokrajinskega sveta. Le-ta je, kot znano, pred dvema mesecema izglasoval nezaupnico predsedniku Strassoldu zaradi njegove nerodne vpletenosti v volilne obljube pri zadnjih pokrajinskih volitvah. V Vidmu bi morale biti tudi redne občinske volitve. Občinske volitve bodo skupno v 539 občinah v državi.
Datum oz. datumi vseh navedenih volitev niso še uradno določeni. Po prvotnem načrtu naj bi bile deželne volitve v Furlaniji Julijski krajini 8. in 9. junija. Po nepričakovanem odstopu predsednika Ill vja pa naj bi bile istočasno s parlamentarnimi volitvami 13. in 14. aprila. Vlada namreč pripravlja odlok, po katerem bodo tudi upravne volitve istočasno s parlamentarnimi volitvami.
Alojz Tul
POGOVOR
Mateja Poljšak Furlan
"Želim si, da bi Mestna galerija tako in še bolje delovala naprej'
Mateja Poljšak Furlan, voditeljica galerijske dejavnosti Mestne galerije v Novi Gorici, je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz zgodovine in umetnostne zgodovine. Poučevala je na gimnaziji v Novi Gorici, od leta 2000 je zaposlena v Kulturnem domu; najprej je delala v stikih z javnostjo, ukvarjala se je z glasbenim področjem, ki ga ni nikoli zapustila. Leta 2004 je zamenjala Pavlo Jarc na mestu voditeljice galerijske dejavnosti Mestne galerije, ko je ona postala programski direktor. Poleg tega je še koordinatorka za filmsko dejavnost v Kulturnem domu.
Kako poteka vaše delo v Mestni galeriji, s čim se ukvarja voditelj galerijske dejavnosti?
Ukvarjam se predvsem z izvedbo programov, koordinacijo, organizacijo. Pavla Jarc izbira, predlaga program, potrdi pa ga galerijski svet. Tudi sama lahko predlagam, se o tem pogovarjam, galerijski svet pa je odgovoren za dokončni izbor. Ko je ta opravljen, sledijo priprava razstav, sprejem umetnika, njegov ogled galerije, postavitev, oblikovanje kataloga. Ukvarjam se tudi s stiki z javnostjo, treba je iskati, klicati ljudi, se dogovarjati. Delo je zelo pestro. Poleg samih razstav se v galeriji dogajajo še razne dejavnosti, predavanja, delavnice... Enkrat mesečno pripravljamo tudi predavanja. Kar se tiče teh, seje treba meniti s predavatelji, pripraviti prostor, povabiti ljudi. Veliko poudarka dajemo na otroke, zelo rada se posvečam temu in, glede na svoj izvor v profesorskih vodah, mislim, da je takšno delo zelo pomembno. Večkrat prirejamo otroške likovne ustvarjalnice za predšolske otroke in otroke iz prvih razredov devetletke. Otroke moramo zelo zgodaj začeti uvajati v svet likovne umetnosti, jih v tem vzgajati, jim približati likovno ustvarjanje. Lepo je, da vzpostavijo stik z umetnikom, ki vsakič vodi delavnice, ga spoznajo, se z njim pogovarjajo. S tem je začela že Pavla Jarc, sedaj smo dejavnost okrepili, povečali. Delavnice so brezplačne in smo zato odvisni od podpore občin. Vabimo predvsem otroke iz okoliških krajev, Mestne občine Nova Gorica, občin Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko. Dogajajo se dopoldan v okviru rednega pouka. Moram povedati, da so otroške delavnice zelo uspeš n e, vsaki č imamo pozi ti ven
odziv in jih zato tudi radi prirejamo.
Letošnja novost so Galove urice, ki smo jih organizirali septembra, za otroke, ki so prvič v galeriji. Spoznali so, kako deluje, kaj se vse tu dogaja, kako se je treba obnašati, kaj se lahko počne. S temi uricami sem zelo zadovoljna, doživeli smo velik uspeh in odziv.
Večkrat se godi, da, ko je otrok v galeriji na dopoldanski delavnici, se rad še popoldan vrne na ogled, da družini pokaže, kje je bil, posebno ko so njegovi izdelki še vedno tam, da jih lahko vidijo.
Tak otrok bo še naprej rad zahajal v galerijo in bo imel do tega področja pozitiven, odprt odnos.
Kaj pa otroci iz višjih razredov, dijaki?
Srednješolci imajo predvsem vodene oglede po razstavah, lahko jih vodijo profesorji, če želijo, to je vedno stvar dogovora. Sem prihajajo dijaki Umetniške gimnazije iz Nove Gorice, profesorji lahko organizirajo tu uro risanja, na primer med razstavo Negovana Nemca, ki je bila prva v letošnji sezoni. S takšnimi obiski in dejavnostmi se srednješolci učijo, iščejo navdih ob likovnih delih.
Galove urice, ki so v Narodni galeriji v Ljubljani že stalna praksa, ste v letošnji sezoni priredili prvič. Jih boste ponovili?
Galove urice bomo gotovo ponovili kot tudi druge delavnice. Zanje se odločamo glede na vrsto razstave, ki je trenutno v galeriji. Predvsem je treba paziti, da so razstavljena dela tudi zavarovana, saj so otroci radoživi in nočemo, da bi se kdaj kaj poškodovalo. Naslednje delavnice planiramo v marcu, ko bo razstava Društva likovnih umetnikov severne Primorske, aprila bo spet bolj prostorska postavitev in se ne bo dalo izvajati delavnic.
Kako dolgo trajajo delavnice in koliko otrok je v skupini?
Te trajajo po navadi po pet dni in samo z eno skupino, ki obsega največ petindvajset otrok. V pri-
merjavi z glasbeno in filmsko dejavnostjo se število zdi majhno, za likovno delavnico pa je ravno prav, saj se mora gostujoči umetnik posvetiti vsem in vzpostaviti stik z vsakim otrokom posebej, mu kaj povedati, mu pomagati.
Rekli ste, da ste z delavnicami zelo zadovoljni, kako pa je z odraslimi ljudmi? Kakšen je odziv publike na razstave,
kakšen je odnos ljudi do likovne umetnosti v naših krajih?
To je odvisno od posamezne razstave. Mestna galerija je usmerjena predvsem v sodobno likovno umetnost, ki mnogih ljudi ne zanima, je sploh ne marajo in se ji nočejo približati. Ljudje se radi držimo konvencionalnih smeri ne glede, na katerem področju, in to se pozna. Vendar sem kljub temu prijetno presenečena, vsakič je na odprtjih precej ljudi. Publika je zelo raznolika, poleg stalnih obiskovalcev vedno pride še kdo in vsak avtor s seboj pripelje še svoje ljudi. Glede ogledov med potekom razstave je predvsem odvisno od tega, ali je avtor znan ali je domačin. Odvisno je tudi od termina, ko so vmes prazniki, je namreč galerija zaprta.
Vrniva se k vašemu delu. Gale-
rija ima za vsako sezono določeno skupino razstavljalcev. Kako poteka izbor?
K nam pride zelo veliko ponudb, pošiljajo jih umetniki sami ali jih predlagajo druge galerije, ^se prošnje pregledamo med zasedanjem galerijskega sveta in se potem odločimo. Zelo pomembno je, da so avtorji perspektivni, da pokažejo nekaj več, izdelan projekt, umeščen v galerijski prostor, ki je specifične krožne oblike, brez dnevne svetlobe. Projekti morajo biti aktualni, izvirni, vpeti v sodobne tokove. Pri izboru se ne omejujemo na neki ožji koncept, skušamo biti večstranski, raznoliki. Avtorji prihajajo iz Slovenije in tujine, poseben poudarek dajemo tudi go-riškemu prostoru. Kako je sestavljen galerijski svet? Sestavljamo ga Klavdija Figelj, Brane Kovič, Zmago Posega, Klavdij Tutta, Pavla Jarc in jaz. Prošnje že takoj razdelimo na tiste, ki bodo gotovo razstavljali, na tiste, ki morajo svoje projekte dopolniti in bodo morda prišli na vrsto kasneje, ter take, ki jih takoj izločimo. Izbor pripravimo kar za nekaj let naprej. Tiste, kijih trenutno zavrnemo, ponovno obravnavamo na naslednjem zasedanju sveta. Ta se sestaja mogoče enkrat letno, pred začetkom sezone, sedaj pa se kar nekaj časa ne bomo dobili, saj imamo zaključen program do leta 2010.
Kako pa je s finančnimi sredstvi? Kje dobivate podporo za vašo dejavnost?
Mestna galerija je javni zavod, spada pod okrilje Kulturnega doma, ki je ravno tako javna ustanova, katere ustanovitelj je Mestna občina Nova Gorica. Občina nam zagotavlja sredstva za osnovno razstavno dejavnost, če hočemo kaj več, se moramo prijavljati na razpise in je potem odvisno od vsakokratnih možnosti. Pomembna so tudi sredstva z Mi-
nistrstva za kulturo, vsako leto se prijavljamo na njihov projektni razpis. Za zdaj smo zelo uspešni, saj nas Ministrstvo prepoznava kot referenčno razstavišče za sodobno umetnost tudi v širšem prostoru.
V Novi Gorici obstaja več kulturnih ustanov. Ali se kdaj povežete s skupnimi projekti?
Odvisno od projektov. Sodelovati skušamo z raznimi društvi in prirejati tudi stvari zunaj galerijskega prostora, da s tem spodbujamo dejavnost domačih ljudi. Z društvom Krea smo sodelovali pri projektu Tunel Jureta Poše, s kulturnim centrom Mostovna v okviru Pixxelpointa, pri projektu Art for Nothing smo se povezali s skupino BridA iz Šempasa.
Vsakič, ko sodelujemo, smo močnejši in zaobjamemo širši segment populacije.
V letošnji sezoni poteka deseta obletnica delovanja Mestne galerije. Kako boste proslavili ta dogodek?
Za to jubilejno leto imamo različne načrte. Oktobra 2007je poteklo natanko 10 let od prve razstave v galeriji, ki je bila prej pod okriljem Goriškega Muzeja, leta 2000 pa je prešla pod Kulturni dom.
Dogodki ob jubileju se odvijajo čez celo sezono, ki smo ji letos dodali eno razstavo. Začeli smo septembra z retrospektivno postavitvijo del kiparja Negovana Nemca. Ob desetletnici smo že izvedli dva projekta, Tunel Jureta Poše in Art for Nothing. Številčno smo okrepili predavanja in jih združili pod skupnim imenom Soočanja, prvič smo izvedli Galove urice. Glavni dogodek pa še pride, to bo razstava Deset let Mestne galerije, ki jo pripravlja Pavla Jarc, in bo na njej predstavljen izbor zbirke, ki je začela spontano nastajati leta 2000, ko je prišla galerija pod okrilje Kulturnega doma. Zbirka obsega danes približno 35 del avtorjev, ki so v teh letih razstavljali v galeriji. Ob tej priložnosti bo izšel tudi obsežen katalog s predstavitvijo vseh del in s teksti različnih kritikov, ki že od začetka sledijo galerijski dejavnosti. S to razstavo, ki bo odprta med 5. in 30. junijem, bo višek praznovanj in tudi zaključek sezone.
Poleg te napovedujete še nekaj zanimivih razstav.
Do konca letošnje sezone je še 6 razstav. Zelo pomemben je projekt DATA COLLISION, ker sodelujemo s Centrom za medijske umetnosti iz Karlsruheja. Poleg skupine BridA bodo razstavljali še nemški ustvarjalci. Takrat bo z nami sodeloval tudi režiser Dragan Živadinov. Razstava šele nastaja, to bo novomedij-ski projekt intermedijskih instalacij - dialog projektov in avtorjev med sabo.
Novomedijskim zvrstem dajete veliko poudarka.
Da, sodobna ustvarjalnost poteka
prek novih medijskih sredstev. Zelo pomemben je festival novo-medijske umetnosti Pixxelpoint. Kljub tem u klasične razstave niso v ozadju, v galeriji skušamo vzporejati oba tokova. V letošnji sezoni so na primer tri kiparske postavitve (Negovan Nemec, Anja Kranjc in Lujo Vodopivec).
Letos ste že osmič zaporedoma priredili Pixxelpoint. Kako se razvija ta festival?
Kot mednarodni festival predstavlja ta zelo pomemben segment naše dejavnosti. Vanj vlagamo veliko truda. Njegovemu razvoju lahko sledimo že skozi različne naslove, ki jih je z leti dobival. Najprej je bil festival računalniške umetnosti, nato digitalne, danes se imenuje festival no-vomedijske umetnosti. Iz leta v leto se dopolnjuje, od začetkov z računalniško grafiko, do celostnih projektov animacij in instalacij v prostoru. Obiskovalec je sedaj postal uporabnik in ne več samo gledalec, sam je vpleten v dogajanje in mora interaktivno sodelovati.
Znotraj različnih izvedb festivala so vsakič različni pristopi. Koncepti dojemanja novomedijske umetnosti se med seboj zelo razlikujejo.
Leta 2005 smo dobili tudi sredstva Evropske unije, ki je prepoznala kvaliteto festivala, ki deluje tudi preko meje. Povezani smo z goriškim sedežem videmske univerze, kjer oddelek DAMS vsako leto pripravlja simpozij, v okviru njihovega festivala Pixxelmusic, na temo Pvocelpointa.
Vedno skušamo v festival vključiti tudi film, letos smo izbrali Tarkovskega. Poleg glavnega dogajanja potekajo še družabni večeri z VJ-ji in DJ-ji, kjer se prepletata glasbena in vizualna ustvarjalnost.
S Pixxelpointom smo zelo zadovoljni in vsako leto znova presenečeni nad obiskom. Želimo si nadaljevati v tej smeri, ker je to eden redkih takšnih festivalov v Sloveniji, ki poleg drugega povezujejo Gorico in Novo Gorico.
Bi za konec omenili še kakšno razstavo v galeriji, ki vam je bila ali je najbolj pri srcu?
V spominu sta mi ostala dva avtorja, ki sta mi posebno blizu. Eden je Marco Časen tini s svojo slikarsko razstavo, drugi je fotograf Boris Gaberšček. Ljubljanski Mesec fotografije je njegovo postavitev v naši galeriji razglasil za razstavo leta, na kar smo zelo ponosni. Njiju sem omenila predvsem zato, ker sta zelo topla človeka in se znata približati ljudem bodisi z likovno govorico kot na človeški ravni.
Kakšno misel za prihodnost? Želim si, da bi galerija tako in še bolje delovala naprej, da bi ljudje radi zahajali vanjo, se v njej dobro počutili, začutili naš trud in željo po predstavljanju lepega. Najlepša hvala za pogovor!
Katarina Brešan
Poročilo iz seje izvršnega odbora SGZK
Pozitivna ocena srečanja s Turkom in Napolitanom
Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze pozitivno ocenjuje nedavna obiska pri predsedniku Republike Slovenije Danilu Turku in italijanskem državnem poglavarju Giorgiu Napolitanu. Novo leto se je tako začelo v znamenju pomembnih institucionalnih srečanj, ki so potrdila pozornost in občutljivost obeh držav do manjšinskega vprašanja in izpostavila dragoceno vlogo obeh narodnih skupnosti v obmejnem pasu. Predsednik Turk je svoj krog sprejemov državnih vrhov sosednjih držav
začel s sprejemom Napolitana, kar je predstavljalo sploh prvi obisk stanovalca Kvirinala v samostojni Sloveniji. Na srečanju v Ljubljani so bili poudarjeni odlični politično-institucionalni odnosi med obema državama, kar nedvomno blagodejno vpliva tudi na položaj slovenske manjšine v FJK in italijanske v Sloveniji. Odprta bilateralna vprašanja se lahko na taki osnovi rešujejo z večjo naglico in z vzajemnim zadovoljstvom. Pomembno je, da je predsednik Napolitano izrazil osebno pripravljenost, da garantira
izvajanje zaščitnega zakona. Glede preteklosti je najvišji predstavnik italijanske države izrazil obžalovanje zaradi gorja, ki ga je tudi Slovencem prizadel fašizem kot prvi krivec za vse grozote druge svetovne vojne. SKGZ poziva vse včlanjene organizacije in ustanove, naj se še posebej v pisnih stikih z vsemi javnimi institucijami in koncesionarji javnih storitev čim bolj dosledno poslužujejo slovenskega jezika. Ista pozornost naj velja pri komuniciranju v javnosti, kjer moramo še najprej slovenski dejavniki izpostaviti in
skupnost. Glede Narodne in študijske knjižnice bo SKGZ v stikih z Deželo in tržaškim vseučiliščem izpostavila zahtevo, da pride do evidentiranja potrebnih prostorov v Narodnem domu v Filzijevi ulici.
V zaključku svojega zasedanja je vodstvo SKGZ obravnavalo finančna vprašanja v luči novega deželnega zakona, ki uvaja pozitivne novosti tudi na tem področju. Na sejo je bil povabljen tudi vodja Euroservisa Švab, ki je sintetično predstavil priložnosti, ki jih predstavlja novo programsko obdobje evropskih čezmejnih projektov. Tudi o tem se bo že v kratkem razvila poglobljena razprava.
promovirati dragoceno večjezičnost tega prostora. Izvršni odbor SKGZ je pozitivno ocenil zaključke tradicionalnega novoletnega srečanja obmejnih ljudi v Kobaridu, kjer so tako Benečani s krovnima organizacijama kot tudi predstavniki Slovenije (med drugimi sta bila navzoča podpredsednik DZ V.
Klavora in državni sekretar
S.	Pelikan) izrazili popolno soglasje glede projekta o ustanovitvi slovenskega večnamenskega središča v Špetru. V tem smislu si bo SKGZ še naprej prizadevala, da se že letos zagotovi vse potrebno finančno kritje s takojšnjim začetkom gradbenih del.
Prihodnja seja izvršnega odbora SKGZ bo v celoti posvečena
vprašanju smotrnega upravljanja nepremičnin, s katerimi razpolaga naša
14. februarja 2008
Kristjani in družba
Poslanica papeža Benedikta XVI. za postni čas 2008
"Kristus je zaradi vas postal ubog" (2 Kor 8,9)
Dragi bratje in sestre!
!■
Post vsako leto ponuja lepo priložnost za poglobitev smisla in vrednote našega krščanskega življenja in nas spodbuja k ponovnemu odkrivanju Božjega usmiljenja, da bomo postopoma postali bolj usmiljeni do bratov in sester. Cerkev v postnem času čuti dolžnost, da predlaga nekatere posebne naloge, ki verujočim v procesu notranje prenove konkretno pomagajo - to so: molitev, post in miloščina. V letošnji poslanici za postni čas se želim pomuditi ob premišljevanju o miloščini, ki predstavlja otipljiv način pomoči ljudem v potrebi in hkrati vajo v askezi, da bi se osvobodili navezanosti na zemeljske dobrine. O moči privlačnosti materialnega bogastva in o tem, kako jasna mora biti naša odločitev, da bogastvo ne postane naš malik, odločno govorijo Jezusove besede: "Ne morete služiti Bogu in mamonu" (Lk 16,13). Miloščina nam pomaga premagovati to nenehno skušnjavo, saj nas vzgaja za zaz-
navanje potreb bližnjega ter za delitev z drugimi tistega, kar po Božji dobroti posedujemo. To je namen posebnih nabirk za uboge, ki jih v postnem času organizirajo v mnogih delih sveta. Na ta način se notranje spreobrnjenje povezuje z gesto cerkvene skupnosti, ki jo je poznala že prvotna Cerkev. O njej pripoveduje tudi sv. Pavel v svojih pismih o prostovoljnih darovih za jeruzalemsko skupnost (prim. 2 Kor 8-9; Rim 15, 25-27).
2.
Evangelij nas uči, da nismo lastniki, temveč skrbniki dobrin, ki jih posedujemo. Dobrine namreč niso izključno naša lastnina, temveč sredstva, po katerih Gospod kliče vsakogar izmed nas, naj postanemo orodje njegove Previdnosti za bližnje. Katekizem katoliške Cerkve poudarja, da imajo materialne dobrine - skladno z univerzalnim načelom -družbeno vrednost (prim. KKC 2404).
Jezus v evangeliju izrecno svari tistega, ki zemeljsko bogastvo poseduje in uporablja samo zase. Spričo množic, ki so v po-
manjkanju in trpijo lakoto, so besede iz Prvega Janezovega pisma: "Kako more Božja ljubezen ostati v človeku, ki ima premoženje tega sveta in vidi, da je brat v pomanjkanju, pa zapira svoje srce pred njim", (1 Jn 3,17) trd opomin. Še jasnejši je poziv k deljenju dobrin v večinsko krščanskih deželah, saj je njihova odgovornost do mnogih ubogih in zapuščenih velika. Pomoč potrebnim je prej dolžnost pravičnosti kot dejanje ljubezni.
3.
Evangelij osvetljuje tipično značilnost krščanske miloščine: podarjena mora biti na skrivnem: "Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica". Jezus dalje zahteva: "Tako bo tvoja miloščina na skrivnem" (Mt 6, 3-4). Malo pred tem je rekel, da se človek ne sme postavljati s svojimi dobrimi deli, saj pri tem tvega, da bi izgubil Božje plačilo (prim. Mt 6, 1-2). Učenec mora paziti, da se vse zgodi v večjo Božjo slavo. Jezus opominja: "Tako naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vaše-
ga Očeta, ki je v nebesih" (Mt 5,16). Vse je zato usmerjeno na Božjo slavo, ne pa na človeško. Naj to zavedanje, dragi bratje in sestre, spremlja vsako dejanje pomoči bližnjemu, saj tako pomoč ne bo postala sredstvo, s katerim bi mi postali središče pozornosti. Kadar pri opravljanju dobrih del za cilj nimamo Božje slave in resničnega blagra za sočloveka, temveč osebne koristi ali preprosto odobravanje, naše ravnanje ni v skladu z evangelijem. V moderni družbi, ki je močno pod vplivom podob, moramo biti na tovrstno skušnjavo zelo pozorni. Evangeljska dobrodelnost ni zgolj filantropija, temveč mnogo bolj konkretno dejanje ljubezni, teološka krepost, ki izvira iz notranjega spreobrnjenja k ljubezni do Boga in do bližnjega, ter posnema Jezusa Kristusa, ki se nam je popolnoma podaril vse do smrti na križu. Le kako se ne bi zahvaljevali Bogu za mnoge ljudi, ki daleč proč od medijske pozornosti v tihoti in iz krščanskega duha izvršujejo velikodušna dejanja ljubezni do bližnjih v potrebi? Malo koristi, če lastne dobrine delimo drugim, naše srce pa se ob tem vdaja nečimrnosti. Zato vsak, ki ve, da Bog "vidi na skritem" in na skritem povrača, ne išče človeškega priznanja za opravljena dejanja usmiljenja.
V Vatikanu, 30. oktobra 2007 papež Benedikt XVI.
(Prevedla: Barbara Baloh)
Vsedržavno združenje katoliških časnikov FISC
V Veroni o novi volilni zakonodaji
Vsedržavno združenje katoliških časnikov FISC, katerega član je tudi naš Novi glas, je priredilo minuli petek v Veroni srečanje za urednike katoliških tednikov iz Triveneta. Na srečanju, ki je bilo dobro obi-
sa pomudil pri prikazovanju različnih možnih scenarijev, ki bodo prišli v poštev ob skorajšnjih političnih volitvah v Italiji, pravni izvedenec si ni mogel kaj, da se ne bi na glas vprašal, čemu je velika zmešnjava potrebna, ko pa že
skano, iz naše dežele so manjkali samo predstavniki furlanskega tednika Vita Cattolica, smo najprej prisluhnili prof. Gianpietru Ferriju, ki je podrobneje razložil pravne vidike sedanje volilne zakonodaje v Italiji, prikazal morebitne posledice referenduma o zakonodaji, kot se je tudi dalj ča-
itak prisostvujemo vse večjemu odmikanju volilcev od politike in italijanskih političnih strank.
G. Bruno Cescon, delegat Triveneta za državni svet FISC, je poročal o zadnjih srečanjih v Rimu ter o težavah, s katerimi se srečujemo katoliški dnevniki.
JUP
Spomnimo se na potrebne in jim velikodušno pomagajmo
Postna akcija Slovenske Karitas z naslovom Ne pozabimo
Slovenska Karitas začenja z dobrodelno akcijo Ne pozabimo, ki je namenjena pomoči ljudem v stiski na območjih jugovzhodne Evrope. Nekaj sto kilometrov od nas mnogi ljudje doživljajo hude preizkušnje. Ljudi ne pesti
samo materialna revščina, ampak tudi posledice vojnih viher, napetosti in nasilja, ki so jih prizadele in še vedno povzročajo gorje. Tovrstne posledice posebej čutijo mladi in otroci, ki živijo brez upanja na prihodnost. Sarajevski kardinal Vinko Puljič je ob
lanski zahvali dobrotnikom iz Slovenije sporočil: "Hvala, ker za nas niste bili daleč, hvala, ker ste nam bili blizu. "
Številni mladi prostovoljci iz Slovenije so v preteklem letu na delovnih taborih v Bosni in Hercegovini s svojo pomočjo oplemenitili pomoč Karitas. V tamkajšnje okolje, še posebej v družine prinašajo upanje in sporočilo miru. Gimnazijci so npr. pomagali zgraditi skromno streho in dom za družino v vasi Kolibe ter v vasi Ljubija pri Banja Luki. V Jablanici so prostovoljci pomagali pri izgradnji centra za mlade. Pomoč so poslali tudi v Sarajevo, kjer so z dvajsetimi tonami moke podprli
program potujoče kuhinje, ki na terenu pomaga najrevnejšim. Že več let pomoč po programu Posvojitve na razdaljo prejema 90 banjaluških otrok.
Dobrotniki iz Slovenije so darovali tudi za družine v krajih Vršac, Aleksinac in Niš v Srbiji, v Albaniji pa posebej prek zdravnice s. Mirjam Praprotnik, ki je pomoč posredovala revnim družinam v Draču, Skadru in Eršeniju. Pošiljka je vsebovala hrano, osnovne higienske in ortopedske pripomočke ter
oblačila, obutev in kolesa. Letos bo Karitas nadaljevala z zastavljenimi projekti in programi pomoči na dosedanjih območjih jugovzhodne Evrope, z dejavnostmi pa bo začela tudi v Makedoniji. Akcija zbiranja sredstev bo v postnem času potekala v župnijah in s pomočjo SMS sporočil, pri čemer darovalec z geslom "KARITAS", ki ga posreduje na številko 1919, daruje evro.
V Karitas se zavedajo, da stiske ljudi ostajajo in vseh ne moremo rešiti, lahko pa jih
omilimo. Tudi letos ne smemo pozabiti na tiste, ki pomoč nujno in resnično potrebujejo. Dodatne informacije dobite:
- na Škofijski Karitas Ljubljana pri gospodu Jožetu Rovtarju, tel. 01/439-21-30 (za pomoč Sarajevu in topli dom za družine v vasi Kolibe); na Škofijski Karitas Koper pri gospe Jožici Ličen, GSM: 041/429-713 (za akcijo Streha nad glavo za družine v Banja Luki in program Posvojitev na razdaljo);
na Nadškofijski Karitas Maribor pri gospodu Branku Mačku, tel. 059/080-350 (za Center za mlade v Jablanici in pomoč v Srbiji);
na Slovenski Karitas pri Petru Tomažiču, tel. 01/300-59-60 (za pomoč v Albaniji in splošne informacije o dobrodelni akciji).
2. POSTNA NEDELJA
1 Mz 12,1-4; Ps 33; 2 Tim 8-10; Mt 17,1-9
Jezus utrjuje vero učencem - apostolom tudi po izrednih znamenjih, a ne dela čudežev vsevprek. Nekje pravi, da ljudje kljub prikazovanju mrtvih ne bodo verjeli (Lk 16,3), kaj šele, če bodo videli manj pomembne čudeže. Toda izredna znamenja dvigajo in krepijo verne ljudi.
Pri spremenitvi na gori se Jezus razodene trem apostolom: Petru, Jakobu in njegovemu bratu Janezu zato, da jih potolaži in opogumi za pričevanje resničnosti vere, zlasti resničnosti vstajenja od mrtvih. Pričevati bodo morali namreč pred kralji in pred celim svetom z mučeniško smrtjo.
Celo Jezus je potreben človeške tolažbe, ki mu jo nudita tako Mojzes kakor Elija. Prvi, Mojzes, je oče zakona - zapovedi, drugi pa, Elija, je veliki prerok Stare zaveze, tako da se lahko pogovarjajo o Jezusovem "izhodu", ki ga bo dopol-
nil v Jeruzalemu. Ta izhod je bridka smrt, je naval trpljenja in besa hudiča in sovražnikov križa. Oba, tako Mojzes kakor Elija, sta moža vere in nenehnega trpljenja zaradi vere v enega Boga. Zato jim Oče iz oblaka, ki pomeni njegovo bližino, razodene, da je Jezus ljubljeni Sin, dejansko, da je Bog, a naj ga še ne razglašajo kot Boga pred vstajenjem od mrtvih. Tedaj bo laže verjeti, da je Jezus Bog, saj je premagal smrt.
Sicer ni slučajno, da je spremenitev tesno povezana z napovedjo o trpljenju, smrti in vstajenju. Petra to vrže s tira in zato govori: "Bog ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi! " On pa se je obrnil in rekel Petru: "Poberi se! Za menoj, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak kar je človeško" (Mt 16,21-23). Hoja za Jezusom zahteva namreč odpoved sebi in križna rami, kajti življenje najdemo v trpljenju z Jezusom. On bo prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli ob koncu in šele takrat, ob koncu, bo vsakemu povrnil po njegovem delu (Mt 16,24-27).
Peter zopet razodene svoje človeško gledanje
na Jezusa: dobro se počuti ob njem, zaradi tega se mu ne sme nič hudega zgoditi, Jezusu, ki bi ga rad imel pri sebi, ki je ljubljeni Očetov Sin. Toda njegovo veličastvo je pripravljeno za poslednji čas.
Peter še ni dojel, da bo Jezus ponižan in križan. Zato Oče prikaže božansko slavo tudi na Jezusovem telesu, kar bo uresničeno z vstajenjem od mrtvih. Jezus pomaga Očetu uresničiti načrt odrešenja s svojo smrtjo na križu. Zato si je zaslužil vso poslušnost. Oče je pri njegovi spremenitvi dejal: “Njega poslušajte! " (Mt 17,5), saj bo on popeljal ljudi v končno dobo, ki jo je Oče določil že pred začetkom sveta. Gora ali hrib spremenitve naj bi bil Tabor; nekateri menijo pa, da jeHermon, ki je zelo visok in vedno v snegu in zato bolj v skladu z Jezusovimi spremenjenimi oblačili. Nekateri menijo celo, da je gora le v duhu, kakor pri hudičevi skušnjavi (Mt 4,8-9), ali gora blagrov ali gora, kjer se je Jezus razodel kot vstali. Njegovo oblačilo je postalo belo kot luč in njegov obraz svetel kakor sonce. Vse to pomeni Božji svet, ki preplavi in preobrazi človeka.
Tako Bog pripravlja po izrednih znamenjih
vse tri apostole in za njimi vse verujoče na eshatološko uživanje sreče v onstranstvu. Jezus je eshatološki prerok, ki ga je napovedal Mojzes in ki ga je treba poslušati za dosego prihodnjih dobrin kraljestva.
Samo Matej poroča, da so vsi trije apostoli padli na obraz zaradi svetega strah u. Oblak pa spominja na tistega, ki je pokrival goro Sinaja, kjer se je Mojzes m udil štirideset dni in štirideset noči, in na vhod v shodni šotor, kjer je Mojzes govoril z Bogom iz oči v oči, kakor govori človek s svojim prijateljem (2 Mz 33,9-10).
Že Stara zaveza nas uči, kako naj govorimo z Bogom, kako naj molimo. Jezus je v očenašu strnil vso ljubezen nebeškega Očeta.
Postni čas nas vabi, naj zopet in zopet odkrivamo v tihi in zbrani molitvi Očeta. Ko apostole navda strah, jih Jezus umiri s prijateljskim dotikom, ki nam vlije pogum. Zagotavlja nam brezmejno Božjo ljubezen in uslišanje. Priporočimo se tudi Materi Božji za zbrano molitev. Njena priprošnja je sredi med nami, kakor z apostoli, ki so enodušno vztrajali v molitvi (Apd 1,14).
Kristi ani in družba
14. februarja 2008
vse ljudi. Govorila sta tudi o načelu ločenosti Cerkve od države in o sodelovanju med Cerkvijo in državo. Med mednarodnimi vprašanji sta omenila Kosovo in globalno segrevanje ozračja.
Predsednik je svetemu očetu tudi obširno govoril o Trubarjevem letu, ki ga obeležujemo letos. Izrazil je tudi željo, da bi lahko v Sloveniji razstavili Trubarjevo Cerkveno ordningo, kar je omenil tudi v pogovoru z državnim tajnikom Svetega sedeža Bertonejem.
Bertoneja sta zanimali vprašanji ordinariata v slovenski vojski in nuncia-ture. V državnem zboru je osnutek sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem o ordinariatu, Vatikan pa želi, da se ta postopek pospeši. V zvezi s stavbo, v kateri naj bi bila nova nunciatura, pa je težava v tem, da morajo trenutni stanovalci zgradbe dobiti	nadomestna
stanovanja.
Na kosilu s širšim krogom visokih italijanskih predstavnikov so se dotaknili tudi vprašanja hrvaške zaščitne ekološko-ri-bolovne cone v Jadranu in ponovili stališče Rima in Ljubljane, da gre za multilateralno vprašanje med Zagrebom in Brusljem.
Predsednik Republike Slovenije na obisku v Italiji
Tiirk v Vatikanu in Rimu tudi o vračanju umetniških del
Predsednik republike Danilo Tiirk je med obiskom v Vatikanu in Rimu 6. februarja omenil tudi vprašanje vračanja umetniških del, ki so bila pred drugo svetovno vojno odpeljana iz Primorske v Italijo.
Ta problem je Tiirk omenil v pogovorih z državnim tajnikom Svetega sedeža Tar-cisiom Bertonejem in tudi na kosilu, na katerem je bil gost italijanskega kolega Giorgia Napolitana. Slovenski predsednik je pri tem izpostavil svojo tezo, da imamo v času intenzivne integracije v EU dobro možnost, da vračanja dobrin ne vidimo kot vprašanja pravnih odnosov, temveč kot vprašanje, ki "daje definicijo kulturnemu prostoru, kamor te umetnine sodijo". "To so umetnine avtorjev istega prostora in prav je, da se ta prostor z njimi definira", je poudaril Tiirk. Na ta način bi po njegovem mnenju tudi prispevali k sožitju med sloven-
skim in italijanskim narodom. Cerkev v vračanje umetnin sicer ni neposredno vpletena, ima pa po besedah predsednika Turka pomembno vlogo, saj gre za premoženje, ki je v veliki meri cerkveno.
Predsednik republike Tiirk je v Rim prišel tudi zaradi koncerta
Bernarde in Marka Finka, ki ga je njegov italijanski kolega priredil v čast slovenskega predsedovanja EU.
Turka je najprej sprejel papež Benedikt XVI. Pogovarjala sta se o encikliki svetega očeta in o upanju, ki je pomembna vrednota ne le za vernike, temveč za
[BMS] Pogovor s p. Andrejem Šegulo
38. katehetski simpozij
Od 27. januarja do 1. februarja 2008 je na Mirenskem Gradu potekal 38. katehetski simpozij. Vodil ga je mag. Andrej Sedej. Od ponedeljka do petka so si v jutranjih urah sledila predavanja, v popoldanskih pa delavnice. V sredo popoldne so katehisti poromali v Oglej, ki je starodavna zibelka ________________
no govoriti skupaj z Bogom. Jim nežna približati in ustvariti v njih osebni stik z Bogom. Ko Bogu rečem "ti", on postane "mojBog". S tem ga na neki način poosebimo in ponotranjimo. Zelo važno je tudi ustvariti ozračje, v katerem bodo katehiziranci čutili, da so sprejeti.
Večja pozornost furlanskemu jeziku
Novost pri goriškem tedniku Voce Isontina
Nova založniška pobuda goriškega škofijskega tednika Voce Isontina. Živimo v posebno bogatem trenutku, je na tiskovni konferenci v petek, 8. t. m., povedal odgovorni urednik Mauro Un-garo: decembra se je začelo za našo krajevno Cerkev pomembno Kromacijevo leto, padle so državne meje, meseca marca bo Oglej obiskal patriarh Bartolomej I., drugo leto pa, upamo, sveti oče. V tem času je zato goriška Cerkev želela narediti še korak več: v sodelovanju s Furlanskim filološkim združenjem bo tednik objavljal enkrat mesečno stran v fur-lanščini. Naklada se bo v tem tednu povečala, tako da bodo
časnik imeli na razpolago tudi v šolah, na tečajih in v prihodnje tudi v furlanskih izseljenskih skupnostih po svetu.
Z novostjo je posebno zadovoljen predsednik združenja Lorenzo Pelizzo, ki se veseli tudi zakona za Furlane in priznanja društvu kot nosilnemu dejavniku furlanske kulture. Pelizzo je tudi zadovoljen, ker ima združenje veliko mladih sodelavcev, ki pričajo o tem, da sta furlanska jezik in kultura živa med ljudmi. Stran v tedniku Voce Isontina in na dnevniku Messaggero Veneto je sicer samo prvi korak, saj goriško društvo pripravlja podobne pobude tudi na radiu in televiziji.
Pomembno je ovrednotiti specifičnosti naše zemlje, je nato povedal nadškof Dino De Antoni, ki verjame v lepoto kulturnega bogastva naše zemlje, kjer sobivajo Italijani, Furlani in Slovenci. "Prav je biti odprti do Evrope, pomembno pa je imeti lastno identiteto". Sploh pa gre za to, da ovrednotimo jezikovno bogastvo oglejske
Cerkve. Govoriti svoj jezik namreč pomeni ohranjati in gojiti tudi lastno kulturo in vero, ki sta z jezikom povezani. Zato nadškof v tedniku pričakuje ne le informativne, ampak tudi formativne prispevke. O furlanščini se nameravajo pogovarjati tudi s patriarhom Bartolomejem I., ki bo 4. marca obiskal Oglej.
krščanstva in misijonsko središče oznanjevanja vere v naših krajih. Slovenski katehetski urad se je odločil, da bo letos imel simpozij poudarek na podobi Boga pri otrocih, kajti različne raziskave opozarjajo na zaskrbljujoče stanje vernosti v Sloveniji. V slovenski družbi, ki je nesramna, je vedno več iskalcev, ki ne verujejo v osebnega Boga, ampak v neko višje bitje, ki pa ima malo skupnega s krščanstvom. Predavatelji so bili: dr. Vinko Potočnik, p. dr. Mari Osredkar, s. Magda Burger in dr. Roman Globokar.
S predavanjem "Poosebljeni Bog. Vloga kateheta pri ponotranjenju podobe Boga pri mladostniku", je v petek udeležence simpozija nagovoril pater dr. Andrej Šegula. Dotaknil se je psiholoških značilnosti otroka v zadnjem triletju verouka. Pater dr. Andrej Šegula je minorit in živi v samostanu, poučuje ka-tehetiko in skupinsko dinamiko na teološki fakulteti v Ljubljani. Vprašali smo ga:
Ali bi nam lahko na kratko obnovili osrednjo misel vašega predavanja?
Osrednja misel je bila, kako poosebiti Boga, ponotranjiti Boga. Mislim, da bistvo naše kateheze je, kako pripeljati mlade do te izkušnje, da bodo lahko rekli "TI" Bogu, da ga bodo imeli za prijatelja.
Govori se o krizi v poučevanju verouka. V čem vidite vi težave kateheta?
To se dogaja po mojem, ker katehet v glavnem govori otrokom o Bogu, o razodetju, o življenju apostolov itd., ne zna pa še uspeš-
Kaj je vzrok temu?
Mislim, da moramo iskati vzroke v svetu, v katerem mladina živi. V družini sami ni več verske vzgoje, zunanji svet pa tudi ni naklonjen veri.
Katera pa bi mogla biti prava govorica, da bi pritegnila mlade?
Velika skušnjava je, da teolog, katehet uporablja eno govorico, mladi pa drugačno govorico, ki je govorica tega sveta. Tudi kateheti bi se morali spremeniti in se spustiti na nivo mladih, jim govoriti v njihovem jeziku. Problem je tudi, da se dandanes mladostnik oddaljuje od domače družine. Vprašanje je tudi, zakaj mlademu ni težko iti na plesni tečaj ali na športni trening, bolj težko in nejevoljno pride pa k nauku.
Kakšen mora biti dober katehet?
Dober katehet pozna ljudi, ki jih ima pred seboj. Trudi se, da jih "ujame na njihovi frekvenci", skuša jih razumeti. Hkrati pa mora poznati okolje, iz katerega odraščajoči prihajajo. Bog je ljubezen. Mlademu človeku mora katehet pomagati, da ponotranji to ljubezen.
KN
POGOVOR
 | Elisabetta Loricchio
Dan spomina
V teh dneh praznujejo po raznih svetovnih mestih uradni mednarodni dan spomina, ki je dosegel višek v nedeljo, 27.1.2008. Po šolah, muzejih in drugih ustanovah so uprizarjali predstave in prikazovali dokumente, filme, slike o najhujši tragediji v vsej zgodovini človeštva, o množičnem uničenju Judov, Shoah po hebrejsko. Dan spomina na holokavst po datumu sovpada z dnevom osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz pred 63 leti. V tem taborišču je v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov izgubilo življenje med 1,1 in 1,5 milijona ljudi, pretežno judov. V to taborišče je bilo deportiranih tudi 2346 zapornikov iz Slovenije, od tega jih je v Au-schwitzu umrlo 1351. Pogovarjali smo se s predsednico društva Amici d' Israele, ki deluje v Gorici.
Kaj je pravzaprav društvo Amici dTsraele in kateri so njegovi cilji?
Društvo Amici dTsraele je nastalo v Gorici leta 1986 in ima kot cilj to, da skrbi za vzdrževanje go-riške sinagoge, kjer je muzej, majhna knjižnica in obredna dvorana. Za ogled teh prostorov nudi tudi vodiče. Naša dejavnost
ima namen, da širi judovsko kulturo, organizira predavanja na temo judovstva, organizira koncerte. Imamo dobre stike z institucijami nove države Izraela, ki nam večkrat tudi pošilja material. Vsi naši člani in sodelavci delajo tu kot prostovoljci.
Bi se nam lahko na kratko predstavili? Ali ste že veliko let predsednica društva?
Imenujem se Loricchio Elisabetta in sem po kratkem odmoru pred časom bila na novo izvoljena kot predsednik. Zelo rada opravljam svoje delo tu pri društvu in tudi na srednji tehnični šoli, kjer sem profesor i talijanšči-ne in zgodovine. Na šoli sem v stiku z dijaki in drugimi odraslimi in imam možnost spoznati mnenje in predvsem predsodke do judovske kulture in do izraelske države, ki jih je med dijaki in kolegi še precej.
V nedeljo, 27. januarja, smo praznovali dan spomina. Kako
ste se vi pripravljali na ta datum?
Svetovni dan spomina za holokavst je novembra 2005 razglasila GS ZN. Združeni narodi so tedaj vse države pozvali, naj se 27. januarja še posebej spomnijo žrtev holokavsta, načrtnega poboja več kot šest milijonov Judov med drugo svetovno vojno s strani nacistov, s tem pa
naj ohranijo spomin na te grozote tudi za prihodnje rodove. Tudi mi smo ta dan vedno praznovali
in dali možnost predvsem šolam, da se nam pridružijo. Letos smo pripravili dve pomembni dejavnosti: v nedeljo, 27.1.2008, smo v sinagogi, v ulici Ascoli v Gorici odprli razstavo o preganjanju Judov v Italiji v letih 1938-45. Dokumente in slike nam je v glavnem poslal judovski dokumentarni center iz Milana, ki hrani veliko materiala in knjig. Razstava bo odprta do konca februarja vsak četrtek od 17. do 19. ure. Vendar je možnost, da se po potrebi lahko pokliče na telefonsko številko sinagoge ob isti uri, da se zmenimo za drug umik. Naš izvrstni vodič Claudio Builfoni je vedno pripravljen sprejeti tudi v jutranjih urah vsakogar, posebno še šolske skupine. Imate letos še druge načrte?
Seveda. Februarja bomo imeli vrsto predavanj in prireditev. 5. februarja bo tržaški glasbenik David Ca-sali govoril o judovski glasbi, sledila bodo predavanja in razstave o judovski mistiki, o znamenitem slikarju Marcu Chagallu. Meseca maja bomo imeli simpozij o šestdesetletnici (1948-2008) nastanka izraelske države. Junija
ali septembra bomo predstavili slike enega največjih fotografov, Roberta Kappa, gostili bomo mešani zbor judovske skupnosti iz Zagreba. Prišla bo tudi k nam hčerka znanega etnomuzikologa Lea Levija, ki nam bo predstavila dokumentarec o judovskem pokopališču, ki je v Sloveniji, v Rožni Dolini, in ki ga ona snema za izraelsko televizijo.
Zakaj je po Vašem dan spomina pomemben oziroma, da je skoraj dolžnost vsakega državljana, da se ga spominja? Predvsem je pomembno, da se vsi spomnimo tistih, ki so padli za svobodo in ki so bili krivično preganjani. Ne smemo pozabiti, da je to preganjanje nastalo zaradi norosti nacizma in je privedlo v smrt šest milijonov moških, žensk in otrok, večinoma evropskih judov. Drugič opažam, kot profesor zgodovine, da je še veliko nevednosti. Šolniki in tudi drugi ljudje zelo površno poznaj o te dogodke iz druge svetovne vojne. Kot profesor vem tudi, da ni lahko prikazati zgodovino našega stoletja, vendar če ne bomo pravilno upoštevali tega obdobja zgodovine, ne bomo poznali niti samega sebe.
Kaj je še ostalo od goriške judovske skupnosti iz tega obdobja?
V popisu prebivalstva v letu 1857 so živeli na Goriškem 403 judje. Od tedaj se je število vsako leto spreminjalo zaradi izseljevanja ali priseljevanja. Vendar ta skupnost je praktično izginila leta 1943, ko so vse goriške jude deportirali v nemška taborišča. Vrnila sta se le dva. Naše društvo hoče tudi ohraniti spomin na goriške jude. Večkrat imamo predavanja in razstave o raznih judovskih družinah, ki so tu živele. V zadnjih letih smo dali natisniti tudi več brošur, knjig. V Gorici je ostalo še nekaj potomcev judov, ki stalno spremljajo naše pobude.
Med drugo svetovno vojno je bilo veliko taborišč. Zakaj množična občila se v glavnem spominjajo le na Auschvvitz? Auschwitza se spominjamo predvsem, ker prav na ta dan je ruska armada odprla vrata tega taborišča. Drugič: to je bilo največje taborišče med drugo svetovno vojno in ker v zadnjih dveh letih vojne je veliko vlakov peljalo jude iz vse Evrope direktno v Au-schwitz, od koder se niso več vrnili. Nazadnje pa je treba povedati, da medtem ko je bilo v drugih taboriščih veliko ujetnikov raznih narodnosti, je bilo uničevalno taborišče Auschwitz namenjeno predvsem judom.
Karlo Nanut
^ • v^l	NOVI
Gonska	glas
Kratke
SSk ob izidu glasovanja za ohranitev štiri jezičnega naziva FJK
Glede na resolucijo za ohranitev štirijezičnega naziva FJK v italijanščini, slovenščini, furlanščini in nemščini v deželnem Statutu, pri kateri je bil prvi podpisnik občinski svetnik SSk Božidar Tabaj, menimo, da seje, ob izidu glasovanja, še enkrat pokazala zaprtost občinskega odbora in desničarske večine, ki ga podpira.
Jasen dokaz za to je volilna izjava odbornika Pettarina, kije potrdil svojo furlansko identiteto, vendar je zavrnil resolucijo, ker po njegovem ni ustavna. Pri tem je težko sprejeti dejstvo, da Furlan voli proti samemu sebi in proti svoji identiteti. Po drugi strani je izjava o neustavnosti štirijezičnega naziva potrebna dokaza, saj težko verjamemo, da bi deželni svet FJK in njegov predsednik Tesini poslala v Rim tako pomemben dokument, v katerem bi bila tako huda pravna pomanjkljivost.
Po tako togem in zastarelem stališču večine v goriškem občinskem svetu ostaja razočaranje, da ni bilo mogoče niti opraviti primerne razprave, kot bi moralo biti to značilno za ustanove, v katerih je demokratična občutljivost osnova upravljanja skupnih dobrin. Žal je to še en primer, kjer je vidna zaprtost do dialoga in do soočanja z vrednotami, ki so temelj evropskega duha.
Res škoda. Še enkrat je Gorica zamudila vlak, da bi naredila resen korak naprej, pa čeprav le simboličen, pri sprejemanju tistega, ki skupaj s tabo deli teritorij in ima “pomanjkljivost”, da zna še en jezik. Posledice takega obnašanja padajo in bodo še padale na goriški teritorij in na ljudi, ki na njem prebivajo. / Slovenska skupnost, Pokrajinsko tajništvo
Prvič v Kulturnem domu danska skupina Rikke Lundorff & Band
Na Valentinovo, v četrtek, 14. februarja 2008, ob 20.45 se bo prvič predstavila na odru Kulturnega doma v Gorici, ul. Brass 20, Rikke Lundorff & Band iz Danske. Mladi skandinavski umetnici Rikke Lundorff je uspelo razgibati glasbeno sceno doma in v tujini. Z mračno skandinavsko jesenjo za sabo črpa Rikke iz kantavtorske tradicije z druge strani “velike luže” in se naslanja na folk glasbene zvrsti, ki so postale njena odskočna deska. Z dodatkom violončela in rahlega pridiha jazza Rikke postavi osnovo kompaktni in evokativni zvrsti. K temu prispeva tudi njen lepi in jasni glas. Besedila njenih pesmi so vsa v angleščini, priredbe pa močno spominjajo na skandinavsko glasbeno dediščino.
Skupino Rikke Lundorff Band sestavljajo: Frederik Vederso -kitara, Ditte Fromseier Mortensen - violina, Kirstine Elise Pedersen - čelo, Rasmus Brylle - tolkala, Rikke Lundorrf - glas. Koncert prirejajo v skupnem sodelovanju - v okviru glasbenega festivala Acrossthe border 2008- Kulturni dom Gorica, kulturna zadruga Maja, Folk Club Buttrio in Kulturni dom Nova Gorica; pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije Julijske krajine (Odborništvo za kulturo), Goriške občine in pokrajine, Fundacije Goriške hranilnice in Trgovinske zbornice iz Gorice.
Pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20 - tel. (0039) 0481.33288) poteka predprodaja oziroma rezervacija vstopnic: redna 10, znižana pa 8 evrov.
Stanje mladih odvisnikov na obeh straneh meje
Minuli teden je dr. Bernard Špacapan, primarij krajevnega središča za zdravljenje odvisnikov SERT, s svojo ekipo in kolegi iz Nove Gorice predstavil pobudo skupnosti INTERREG MIA ITALIJA-
Dr. Bernard Špacapan s sodelavci na predstavitvi / foto JMP
SLOVENIJA z naslovom Čezmejno sodelovanje za nudenje zdravstvenih storitev, raziskava pa je potekala pod naslovom Mladi in uživanje psihoaktivnih snovi. Raziskavo je pripravila prof. Anna Maria Boileau z Mednarodnega sociološkega inštituta ISIG iz Gorice v sodelovanju z Giorgio Del Bianco in Mojco Stubelj. V bistvu gre za raziskavo, ki sojo opravili med petsto dijaki iz srednjih šol novogoriške občine ter petstotimi dijaki višjih srednjih šol goriške pokrajine. Raziskava je imela namen prikazati stanje odvisnosti od tobaka, alkohola, predvsem pa drog in raznih drugih škodljivih snovi, s katerimi se zastrupljajo mladi.
Tudi tokrat je prišlo do izraza predvsem dejstvo, da državna meja ni bila ovira, kot tudi današnja odprava meje ni ovira za poseganje po prepovedanih drogah. Poglobljen vpogled v raziskavo kaže predvsem presenetljivo sorodnost med stanjem na Goriškem v Italiji in v Sloveniji, saj mladi posegajo po drogah veliko veliko prezgodaj. Na srečanju so predstavniki goriškega in novogoriškega zdravstvenega območja spregovorili tudi o tem, kako bi še bolje v šolah na obeh straneh meje osveščali mlade, da se ne bi vdajali alkoholu in tobaku, predvsem pa ne še bolj pogubnim drogam. Minulo leto je na novogoriškem območju podleglo drogam troje oseb, prav toliko jih je umrlo tudi v Gorici, samo dan po objavi rezultatov raziskave pa je za prevelikim odmerkom droge v Solkanu umrl Goričan srednjih let. Kar je še najbolj zaskrbljujoče, je dejstvo, da tako starši kot šolniki premalo osveščajo mlade pred nevarnostjo pogubnih drog.
Zasedanje goriškega pokrajinskega sveta SSk
Cilj je predstavnik SSk v deželnem svetu
Goriški pokrajinski svet SSk je v ponedeljek, 11. februarja, opravil temeljito analizo političnega stanja in dal smernice pokrajinskemu tajništvu za začetek volilne kampanje za deželne in državne volitve.
Zasedanje je uvedel predsednik Ivan Cernic, ki se je spomnil pokojnega Mirka Špacapana, glede na to, da je bilo to prvo zasedanje
pokrajinskega sveta SSk po njegovi smrti. V nadaljevanju je podtajnik Julijan Cavdek orisal novosti glede politične situacije, predvsem kar se tiče odstopa deželnega predsednika Illyja.
To dejanje je privedlo do tega, da bodo deželne volitve dva meseca pred napovedanim rokom. Deželne volitve bodo tako potekale skupaj z državnimi v polovici aprila, kar pomeni, da se je volilna kampanja že začela. Posledica tega je predlog tajništva, da se napovedani pokrajinski kongres odloži
na termin po volitvah in se daje mandat sedanjemu tajništvu, da vodi goriški del SSk na volitve.
Sledila je razčlenjena razprava, v katero so posegli številni člani pokrajinskega tajništva Slovenske
skupnosti. V razpravi je bilo tako obravnavanih več tematik in pogledov na dogajanje glede bližnjih volitev. SSk ima danes na voljo olajšano pot za izvolitev svojega predstavnika. Pri tem bo potrebno, za goriško pokrajino, sestaviti listo s šestimi imeni in zbrati
petsto podpisov. Želja je bila, da bi bila ta lista čim bolj odprta in bi na njej našli prostor vsi segmenti, v katerih deluje slovenska narodna skupnost. Podčrtana pa je bila pomembnost, da bo na listi
prostor tudi za predstavnika mladih.
V razpravo je posegel tudi deželni tajnik Damijan Terpin, ki je orisal pogajanja za volilna zavezništva in napovedal sestanek deželne vladne večine, kjer bo mogoče izvedeti natačnejše podatke o poteku volilne kampanje. Medtem potekajo
pogovori za volilni dogovor, ki bi SSk omogočil samostojen nastop z lastnim simbolom in imenom. Stranka je pri tem že dala konkreten predlog Demokratski stranki in pričakuje odgovor.
Poleg liste šestih kandidatov in pobiranja podpisov bo pomembno delo na teritoriju, za katerega bodo imele ključno vlogo strankine sekcije, ki se bodo morale pripraviti in v sodelovanju s pokrajinskim tajništvom izvajati volilno kampanjo slovenske stranke. Na koncu pa je pokrajinski svet SSk še omenil nove izjave predsednika republike Napolitana ob dnevu spomina.
SSk se z izjavami predsednika republike ne strinja. Še enkrat je bila izrečena trditev, ki ne ustreza resnici in tudi ne upošteva celoten zgodovinski okvir, v katerega je treba vključiti raznarodovalno politiko fašizma na Primorskem ter zločinsko početje italijanske vojske med okupacijo ljubljanske pokrajine. Tudi to je bilo etnično čiščenje, na katerega bi se moral italijanski predsednik republike spomniti. Zakaj pa je v Ljubljani govoril, da je sedaj, ko smo v Evropi, vse mimo?
Slovenska skupnost Pokrajinski svet
Pismo uredništvu
Po predstavi dokumentarca Otroci s Petrička
Zaprepaščena, zgrožena, predvsem pa užaloščena sem odhajala domov in meditirala...
Film, ki ga ni enakega: vsaka scena zelo humano in pietet-no podana, "sine ira et studio", kot bi rekli Latinci.
Še in še bi lahko pisala o neizmernem trpljenju otroških duš, sirot, ki brez vsake krivde so ostale brez staršev, brez doma, brez ljubezni, odvisne od varuške, ki je bila poosebljena
hudoba! A podrobnejši opis te tragedije prepustim našemu odgovornemu uredniku Juriju Paljku, ki je odličen besedni mojster in zelo globok. Rada bi vam, bralcem, posredovala samo nekaj vtisov: svoje razočaranje nad slabo obiskano predstavo! Slovenske publike zelo malo... Kje so gospodje profesorji, ki bi morali posredovati svojim učencem vrednote, resnice, predvsem pa objektivno in nezamolčano zgodovino?
Ne verjamem, da so bili vsi na Prešernovih proslavah, po navadi jih nikjer ni!
No, o fašizmu in nacizmu se veliko govori in piše: dijake vozijo v Rižarno, celo v Dachau in Mathausen in ne vem še kam, češ da je mladino treba poučiti na licu mesta, "da se te grozote ne bi ponovile nikdar več..."
Kdo pa je izmed teh razumnikov, zgodovinarjev, profesorjev in pedagogov predaval svojim učencem jasno in razločno o genocidu lastnih ljudi, o komunizmu na Slovenskem, ki je prav tako likvidiral in to brez sodbe in dokaza krivde? Če že pride do pogovora o
maju 1945, se diplomatsko omeni povojno enoumje, nezdrava diktatura itd., o zločinskem komunizmu v naših krajih pa si nihče, razen častnih izjem, ne upa spregovoriti, še posebno v šolah ne!!
Ob koncu pa si upam predlagati, da bi ta dokumentarec o sirotah, ki so bile žrtve množičnih pobojev lastnih staršev, predvajali na slovenskih višjih šolah. To bi bila lahko nepozabna zgodovinska lekcija. Ganjena in s solzami v očeh čestitam za izvedbo scenaristu in režiserju Miranu Zupaniču; hvaležna pa sem tudi predsedniku Alešu Doktoriču in družbi Kinemax za predstavitev filma.
Irene Brumat
Nesprejemljiva odločitev deželne večine
Črtanje Kraške gorske skupnosti
šujemo, ali je bila brezpogojna podpora Illyju sploh upravičena. Slovenska skupnost pa se tudi sprašuje, kakšna je vloga slovenskih izvoljenih predstavnikov na deželi in kaj nam sploh pomaga, da imamo tam celo vrsto deželnih svetnikov, če se lahko sprejemajo takšni ukrepi, ki neposredno škodijo naši manjšini oz., kar je še hujše, če je mogoče izrecno programsko obvezo koalicije kar tako obiti. Beležili smo upravičeno zgražanje svetovalke SIK Brune Zorzini Spetič, presunilo pa nas je zavajajoče stališče svetnika Kocjančiča, ko trdi, da se bo problem reševal v drugačnem okviru, ko dobro ve, da ni več nikakršne možnosti, da bi KGS lahko še oživela v takšni ali dugačni obliki. Gre za nesprejemljivo sprenevedanje, ki bi si ga do slovenskih županov, krajevnih upraviteljev, kmečkih organizacij in celotne manjšine nihče ne smel dovoliti.
Prav tako SSk ocenjuje, da je nedopusten popolni molk ostalih dveh slovenskih svetnikov, nekdanjih Levih demokratov, sedaj Demokratske stranke, Dolenca in Blažinove, ki sta ponižno klonila pred diktatom strankarskih tovarišev.
V vsej svoji trpkosti se je torej pokazalo dejstvo, da je v deželnem svetu zmanjkal pokojni Mirko Špacapan in da je samostojni predstavnik slovenske stranke edino jamstvo, da Slovenci učinkovito zagovarjamo interese naše narodne skupnosti, za katere se moramo očitno vedno boriti, bodisi proti našim političnim nasprotnikom na desnici, večkrat pa žal tudi proti našim političnim partnerjem v levi sredini. Slovenska skupnost je torej še bolj odločena, da si na naslednjih deželnih volitvah ponovno izbori svoje mesto v deželnem svetu, kar je pravzaprav edino jamstvo, da slovenska manjšina ne bo več igrala vloge Pepelke, kot se sedaj dogaja.
Damijan Terpin Deželni tajnik SSk
S-rifiji r "if.ir i' -" .!.
Odločitev deželne večine, da se iz predloga zakona o goratih območjih črta člen, ki je predvideval ponovno ustanovitev Kraške gorske skupnosti, predstavlja nov, hud udarec kraškemu prebivalstvu, ki je po večini slovensko.
Program predsednika lllyja, ki smo ga domala vsi Slovenci podprli, je še posebej na zahtevo Slovenske skupnosti izrecno predvideval ponovno ustanovitev tega upravnega organa, ki je v preteklosti že omogočal, da smo Slovenci dokaj samostojno upravljali naš teritorij. Deželna večina pa je sedaj svojo obvezo do volilcev, posebno slovenskih, kratkomalo požrla. Če upoštevamo dejstvo, da je ista večina grobo posegla na
naš teritorij, zlasti kraški, z omejitvami glede travnatih površin in ostalih restriktivnih ukrepov,
ki jih je prenesla v svojo zakonodajo iz evropskih predpisov, se sedaj Slovenci upravičeno spra-
Foto Bumbaca
SKPD F.B. Sedej Števerjan
Dan kulture z Denisom Novatom
Ri
J
T"\ edkokdaj se zgodi, da je možno v k.vaškem prosvetnem življenju proslaviti dan kulture prav 8. februarja. Letos pa nam je to uspelo in obeležili smo Prešernov dan s predstavitvijo knjige Z nasmehom po notah srca Denisa Novata, ki je tesno povezan z nami. Knjiga govori o umetniški rasti glasbenika in člana strokovne komisije Šte-verjanskega festivala, Denisa Novata. Nekateri podcenjujejo narodno-zabav-no glasbo, češ da je slednja glasbena zvrst vsebinsko prazna, da je pretirano nacionalistična, toda zavedati se moramo, da je slednja prav naša, je izraz zvestobe slovenskemu narodu". S temi besedami se je pričel
nagovor Mateja Pintarja, predsednika SKPD F. B. Sedej iz Šte-verjana, ki ga je prebrala Martina Valentinčič. Srečanje je poleg šte-verjanskega društva sooblikovala še Založba E. Antony.
Mairim Cheber, ki je tudi pove-
zovala večer, je najprej okvirno predstavila absolutnega prvaka na diatonični harmoniki, glasbenega virtuoza in učitelja, čigar mladi učenci dosegajo laskave uspehe. Denis je v svoji karieri delil oder že z mednarodno znanimi glasbeniki; naj omenimo le VValterja Ostanka, kralja polke v Kanadi, dobitnika treh grammyjev v kategoriji folk glasbe v ZDA. Poleg tega je bila letos nominirana prav njuna, soavtor-ska skladba za dobitnico končne nagrade.
Loredana Gec, ki je knjigo tudi pripravila in uredila, nas je popeljala po skrivnih poteh Denisovega življenja. Sama ga je spoznala poleti leta 2006 in mu septembra istega leta posvetila štiri-minutno televizijsko oddajo Alpe Jadran, ki si jo je publika tudi ogledala. Denis ji je zaupal osebno
zgodbo in ji odprl srce. Tako se je začela počasi beležiti nitka njegovega življenja. Pripoved se začne z rojstvom, v družinski sredini, z mamo, ki je danes ni več med nami. Prav mami je posvečena ta knjiga. Bralec lahko v njej prebere o tehniki igranja, uspešnem iskanju lastnega sloga, nelahkem prebijanju skozi zaplete glasbenega kozmosa, pa o neverjetnih in sreče polnih doživetjih na turnejah doma in po daljnih celinah. Denis se je v knjigi spomnil vseh svojih sodelavcev, zabeležene so vse njegove skladbe. Prispevek je zapisal tudi njegov najboljši prijatelj in glasbeni kritik Jan Leopoli, ki omenja tudi dolge, zabavne festivalske večere.
Zatem se je sam Denis zahvalil Števerjancem za povabilo, z njimi ga namreč veže trdna vez, ljubezen do narodno-zabavne glasbe. Števerjanski festival spremlja iz otroških let, v Borovce je zahajal kot poslušalec, danes pa sedi v strokovni komisiji. Ob koncu je Denis Novato segrel publiko s svojo harmoniko, nekaj skladb je zaigral ob spremljavi kitare in basa Jana Leopolija in Roberta Beretta.
MD
Prešernova proslava v Novi Gorici Slavnostni govor je imela prof. Lojzka Bratuž
Kot Svet slovenskih organizacij izražamo veliko zadovoljstvo ob letošnji Prešernovi proslavi v Novi Gorici, na kateri je imela slavnostni govor prof. Lojzka Bratuž. Ob tej priložnosti ni šlo samo za priznanje naši ugledni kulturni delavki, ampak za pomenljivo uresničitev sodelovanja in povezovanja naše narodne skupnosti na obeh straneh nekdanje meje. Ne nazadnje se je na ta način uresničila tista oblika potrjevanja skupnega prostora Gorice in Nove Gorice, ki v evropskem duhu spodbuja skupno delovanje v korist celotnega tukajšnjega prebivalstva. Mestna občina Nova Gorica in njen župan Mirko Brulc sta s tem dala dragocen vzgled tudi drugim podobnim dejanjem, ki jih omogoča nedavni vstop tukajšnjih krajev v schengensko območje.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
ZLATA GRLA
8. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov
Mladinski pevski zbor in PD Vrh Sv. Mihaela razpisuje 8. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov ZLATA GRLA 2008. Revijalni del srečanja bo v soboto, 5. aprila 2008, ob 18.00 v Kulturnem domu v Sovodnjah ob Soči, tekmovalni del pa v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 6. aprila 2008, ob 17.00. Na srečanju lahko nastopijo naslednje zasedbe:
• otroški zbori, v katerih pojejo pevke in pevci, rojeni leta 1997 in mlajši;
v zboru lahko 15 odstotkov pevcev presega starostno omejitev;
• mladinski zbori, v katerih pojejo pevke in pevci, rojeni leta 1991 in mlajši
Zbori morajo pred nastopom predložiti seznam pevcev z rojstnim datumom.
Potek srečanja
Srečanje bo potekalo v dveh kategorijah:
- kategorija A: tekmovalni del
- kategorija B: revijalni del.
V revijalnem delu lahko nastopa vsak zbor, ki to želi. Program naj obsega dve pesmi slovenskih skladateljev po lastni izbiri. Spremljava po želji.
Program za tekmovalni del:
- obvezna skladba za otroški zbor: Patrick Quaggiato - SPALNI VLAK - besedilo: Alja Furlan
- obvezna skladba za mladinski zbor: Stane Malič - JADRO -besedilo: Igo Gruden
Ob tem naj pevovodje izberejo še:
• eno izvirno skladbo slovenskega skladatelja;
• eno priredbo slovenske ljudske pesmi;
- Izvajanje je možno “a cappella” ali s klavirsko spremljavo. -Dovoljena je uporaba ritmičnih instrumentov, če so leti zapisani v partituri.
Strokovna žirija bo vse nastopajoče zbore ocenila in jim dodelila zlata, srebrna in bronasta priznanja. Kriteriji ocenjevanja so: intonacija, ritem, dikcija, prepričljivost izvedbe, zahtevnost tekmovalnega programa. Žirija lahko podeli tudi naslednja posebna priznanja:
• priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe
• priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi
• priznanje za najboljši izbor programa
• priznanje za najboljšo klavirsko spremljavo
Prijava
Vpisni rok: najkasneje do 5. marca 2008. Pisna prijava mora vsebovati: uradno ime pevskega zbora, vrsto zasedbe, poštni naslov, predvideno število sodelujočih, opredelitev, v katero kategorijo se zbor prijavlja (A ali B), program nastopa.
Prijave pošljite na fax. št. 0481882488. Za dodatne informacije se lahko obrnete na tel. št. 333-3461368 (g. Ferlan Mirko) (e-mail: pdvrhsvmihaela@yahoo. it)
V sodelovanju z:
Župnijo sv. Mavra in Silvestra Zvezo slovenske katoliške prosvete Okrožnim svetom za Pevmo-Štmaver-Oslavje Goriško Mohorjevo družbo
SV. VALENTIN
ŠTMAVER 15.,16.,17. februarja 2008
Petek, 15. februarja 2008
Ob 20.30 Na sedežu društva - okraj Znarišče, 4 Nastop MoPZ ŠTMAVER Dirigent: Nadja KOVIC Odprtje razstave:
ROČNA DELA DOMAČIH USTVARJALCEV
Razstavljata:
Silva DEVINAR - Kvačkani prtički Marija DEVINAR - Kompozicije suhih rož Koncert MoPZ TABOR Opčine (Trst) Dirigent: Mikela ŠIMAC
Sobota, 16. februarja 2008
Ob 20.30 Cerkev v Štmavru
Koncert: HARMONIKARSKI KVINTET KVINTAK-GM
Predstavitev knjige:
ŽIVLJENJSKA POT RAFKA PREMRLA (1906-1983)
Knjigo bo predstavil: msgr. Oskar SIMČIČ Koncert: HARMONIKARSKI ORKESTER GLASBENE MATICE Špeter Dirigent: Aleksander IPAVEC
Nedelja, 17. februarja 2008
Na sedežu društva Ob 10.00 Odprtje kioskov z jedmi na žaru, pijačo in domačimi štruklji Slovesna sv. maša Nastop KD Pihalnega orkestra GORIŠKA BRDA (SLO)
Dirigent: Boštjan VENDRAMIN
Ob 14.30 Ob 15.30
Toplo vabljeni!
Združenje
cerkvenih	Kulturni
pevskih	A.	Lojze	Bratuž
zborov	.O	^
Koncertna sezona 2007-2008
KLAVIRSKI
RECITAL
TIMUR GASRATOV - Ukrajina
nagrajenec na 7. mednarodnem tekmovanju v klavirski interpretaciji Giuliano Pečar 2007
na sporedu Brahms, Schumann, Prokofiev, Liszt-Horowitz
Kulturni center Lojze Bratuž četrtek, 21. februarja 2008, ob 18. uri
Darovi
Ob nabirki za katoliški tisk za Novi glas: župnija Šempolaj 215,00 Zgonik 150,00 evrov.
Obvestila
Združenje UNITALSI obvešča, da so se začela vpisovanja za romanje v Lurd z letalom, ki bo od 15. do 19. julija letos. Za informacije kličite na tel. 0481 21419 (Joana Nanut) ali 0481 882106 (Renata Tomšič). Na razpolago je še nekaj mest. Potovanje z Novim glasom v Uzbekistan od 15. do 22. maja 2008. Vpisovanje se zaključi 29. februarja. Za podrobnejše informacije na upravi Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, in na uredništvu v Trstu, tel. 040 365473, ali e-mail mohorjeva@gmail. com. Program Vam lahko dostavimo tudi po elektronski pošti. Prosvetno društvo Rupa-Peč vabi na potovanje v Rusijo (Moskva, St. Petersburg) od 21. do 29. avgusta. Glede na veliko zanimanje bosta šla dva avtobusa in je na razpolago še nekaj mest. Polet z letolom z Bologne do St. Petersburga. Vpisovanje do 20. februarja. Za informacije Ivo Kovic, tel. 0481 882285.
V Kulturnem centru Lojze Bratuž je vsak dan od ponedeljka do petka, od 17. do 19. ure, na ogled mednarodna
razstava z naslovom Vojna in mir - Spomini in spomeniki.
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaje (od 15.02. do 21.02.2008)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, od 18.30 do 19.30. Spored:
Petek, 15. februarja (v studiu
Andrej Baucon): Ob domačem ognjišču:	domače viže;
zborovski kotiček; iz krščanskega sveta; zanimivosti; humor, obvestila.
Ponedeljek, 18. februarja (v
studiu Andrej Baucon): Sodobni sound: lahka glasba; živemu se vse zgodi; zanimivosti in obvestila.
Torek, 19. februarja (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 20. februarja (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Postovke, najmanjši sokoli -Jzbor melodij.
Četrtek, 21. februarja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2.
STANDREZ
Ob 150-letnici prikazovanj v Lurdu
Praznična procesija po vaških ulicah
V nedeljo, 10. februarja, na predvečer dneva, ko smo se spominjali 150-letnice prvih prikazovanj Marije v Lurdu, so se verniki štandreške
župnije zbrali v večernih urah v domači cerkvi in nato krenili z župnikom Karlom Bolčino na čelu po vaških ulicah v procesiji s kipom Lurške Matere Božje.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
ob praznovanju slovenske kulture
Nekoč v starih časih An bot u starih cajtih
IZVAJAJO
mladinski župnijski zbor Štandrež - vod/ Alessandra Schettino mešani pevski zbor Štandrež - vodi David Bandelj štandreška dramska skupina domačini
Besedila, ki so jih pripovedovali Olga Bastiani Žnidarčič, Fani Butkovič Gulin, Maria (Rožeta) Colotti, Niko Nanut, Danilo Peterin in drugi, je zbrala Milenka Zavadlav v okviru evropskega projekta Ljudsko izročilo v besedi in glasbi, ki ga je izvedel Kulturni center Lojze Bratuž iz Gorice in so objavljena v publikaciji in na zgoščenki Je žalostna, ma je liepa ta pesem.
Štandrež, župnijska dvorana Anton Gregorčič Petek, 22. februarja 2008, ob 20. uri
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Osrednja proslava ob dnevu slovenske kulture
"Kje, domovina, si?"
Dan slovenske kulture bomo v zamejstvu proslavili z osrednjo prireditvijo v petek, 15. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu in v nedeljo, 17. februarja, ob 17. uri v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. To bo priložnost, da obnovimo zvestobo in ljubezen do slovenske besede in kulture ter da se poklonimo vsem, ki
so ju bogatili v preteklosti in v sedanjosti.
Osrednjo proslavo ob prazniku slovenske kulture soorganizirajo krovni organizaciji, kulturne zveze in vse osrednje kulturne ustanove v zamejstvu. Pripravo programa vsako leto izmenično prevzame eden od soorganizatorjev. Če ne sežemo predaleč nazaj, je tako pred tremi leti proslavo izpeljala Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, lani Zveza slovenskih kulturnih društev, letos pa je nalogo prevzela Slovenska prosveta iz Trsta - in z njo društva, ki so vanjo včlanjena, ter nekateri posamezniki. Slavnostna govornica na obeh izvedbah proslave bo kulturna delavka iz Rezije Luigia Negro. S to izbiro sta krovni organizaciji po
lanskih sramotnih dogodkih okrog sprejemanja deželnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ko je skupina nestrpnih Rezijanov zanikala obstoj slovenskega življa v dolini pod Kaninom, želeli ovrednotiti trud slovenskih kulturnih delavcev, ki si v Reziji prizadevajo za ohranitev slovenske besede, kulture in izročila. Osrednji del proslave bo po-
svečen 130-letnici rojstva Otona Župančiča. Izbira je padla na prikaz njegove pesnitve "Duma", ki prinaša še danes aktualno sporočilo ljubezni do domovine in razdvojenosti med navezanostjo na idilično podobo toplega domačega zavetja in hrepenenjem po odkrivanju širšega sveta, ki je včasih krut in trd, vendar vseeno privlačen. Od tod tudi izbira verza iz Dume za naslov predstave: "Kje, domovina, si? ".
Vsa teža proslave bo na besedi in na sporočilu Župančičeve Dume. Besedilo bodo posredovali mladi recitatorji gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba, ki jo vodi Lučka Peterlin Susič. Ob njih bodo nastopali še nekateri člani Radijskega odra in skupine Tamara Petaros, ki deluje v okvi-
ru Finžgarjevega doma z Opčin. Besedo pa bodo obogatili še video, ki ga je pripravil Alex Purič, predvsem pa glasba in gib. Ob žlahtnosti Župančičeve besede bo torej tudi dovolj prostora za ustvarjalnost mladih, ki bodo s svojimi prijemi in idejami poskrbeli za izvirno interpretacijo teksta. Režija predstave je bila zaupana znanemu režiserju Gregorju Tozonu.
IZTOK CERGOL
Predstava bo zanimiva, saj bodo Župančičevo Dumo obogatili film, glasba in gib, ki so si jih zamislili mladi ustvarjalci in izvajalci. Zvočno kuliso je tako pripravil mladi glasbenik iz Trsta - violinist, organist, član različnih glasbenih skupin - Iztok Cergol. Sam bo tudi dirigiral priložnostni komorni orkester.
Iztok, kako je nastajala glasba za Župančičevo Dumo? Glasba in vse, kar ni tekst, mora biti stoprocentno podrejeno besedilu, od glasbe do plesa in raznoraznih efektov, vse deluje v funkciji besed. Zato je skoraj vsa glasba nastala tako, da sem se usedel za klavir, predse postavil ne notnega črtovja, ampak besedilo Župančičeve Dume, in med prebiranjem besedila igral.
Kako pričakuješ krstno izvedbo svoje skladbe?
Kar se tiče glasbenega dela, me ne skrbi. Zbral sem dobre sodelavce, ki jim zaupam in s katerimi sodelujem že več let. Prvič sodelujem z MePZ Mačkolje, pevci se mi zdijo zelo fleksibilni, kar se tiče stila moje glasbe in mojega dela, ter pripravljeni na tako kombinacijo z modernejšim orkestrskim sestavom. Človek nikoli ne ve, če bo publiki končni produkt všeč ali ne, kritike so vedno in povsod. Glavno je, da
se človek potrudi in da ima od svojega dela zadoščenje. ANDREJA ŠTUCIN Ob orkestru bodo imeli zelo važno vlogo tudi zbor in solisti. Solistične vloge so bile zaupane Martini Feri, Nikolaju Bukavcu in Andreji Štucin, ki je hkrati tudi zborovodja MePZ Mačkolje. Mačkoljanski zbor je takoj sprejel izziv za sodelovanje pri Prešernovi proslavi: čeprav so se pevci takoj zavedeli velike odgovornosti, so bili navdušeni nad zaupanjem, ki jim je bilo izkazano z vabilom. K sprejemu povabila jih je spodbudila tudi zborovodkinja, Andreja Štucin.
Andreja, kakšen je bil tvoj prvi vtis ob partituri in ob resni, zahtevni temi Župančičeve Dume?
Župančičeva Duma je tekst klasične slovenske poezije, sodi v visoko literaturo. Samo besedilo ima zelo veliko težo, ker se znotraj njega predstavi identiteta človeka z vsemi svojimi odtenki - človek v luči nežnosti, ponosa in iskrivosti. Prav te elemente je skladatelj Iztok Cergol prefinje-
no uporabil v vokalno-instru-mentalni glasbi, ki sta druga drugi v oporo. Dosegljiva in blizu je vsakomur, tako v vlogi izvajalca kot tudi poslušalca. Izvedbe glasbe se lahko loti tudi zbor, ki ni strogo profesionalen, vendar z veliko mero občutka pri izvajanju. Skladatelj začini tekst s
svojo ustvarjalnostjo in s sodobnejšimi glasbenimi pristopi, ki jih je dandanes uho navajeno. Znotraj pesmi se slogi prelivajo, vendar skladatelj kljub temu ostaja zvest svojemu stilu. Kakšen vtis imaš sedaj, ko ste pevci že tik pred nastopom? Mislim, da se pevci, instrumentalisti, plesalci in recitatorji v ustvarjanju celostne podobe predstave dopolnjujejo, vendar je pri tem potrebna velika mera potrpežljivosti in prilagajanja, da nazadnje pridejo do izraza vsi elementi. Vsak posameznik si prizadeva opraviti delo po svojih naj-
boljših zmožnostih. Verjamem, da bo predstava zaživela tako, kot smo si jo zamislili. RAFFAELLA PETRONIO Štiri mesece trdega dela - in 20 deklet ter fantov se bo prelevilo v plesalce. To je bil izziv, ki si ga je postavila Raffaella Petronio, diplomirana na šoli za sodobni ples in gledališče Spirale na Dunaju, sedaj študentka koreografije na plesni akademiji v Rimu. Raffaella si je za predstavo zamislila koreografijo, primerno za plesalce, ki za sabo niso imeli (veliko) izkušenj. Izziv pa je sprejela tudi lepa skupina mladih, ki so pristopili in razširili plesno skupino društva MOSP, ki jo vodi Raffaella. Zanimivo bo videti rezultate truda in navdušenja teh mladih amaterjev.
Kakšno vlogo bo imel ples v
predstavi?
Najvažnejši element v predstavi je tekst Župančičeve Dume. Zato
ima ples - kot tudi glasba in video - vlogo spremljave teksta. Na določen način poudarja nekatere važnejše trenutke pesnitve, včasih pa tudi spregovori ob tekstu s svojo lastno govorico. Ko tekst na primer ponudi neko vprašanje, ples predlaga odgovor. Včasih ples samo potrjuje neko trditev iz teksta, spet drugič pa jo postavlja pod vprašaj. Ples torej ni samo spremljava, včasih je tudi aktiven, samostojen element. Dialogira s tekstom kot samostojna govorica in soustvarja umetniško predstavo. Na tak način dodaja besedi globljo, drugačno dimenzijo. Kakšno je bilo delo v plesni skupini?
Kot študent koreografije po navadi delam s profesionalnimi plesalci. Vendar delo z mladimi amaterji terja od mene poseben pristop, poseben razmislek in komunikacijo, ki je primerna začetnikom. Imam veliko zadoščenje, ko vidim, da dosežem rezultate in da mladi reagirajo na moje spodbude. Zame je bilo zelo lepo in vznemirljivo delo. Upam, da bodo tudi ti mladi imeli veliko zadoščen ja, ker so se izredno potrudili. Upam tudi, da bodo želeli še sodelovati, sama pa si želim še veliko takih izzivov.
BS
Na novogoriški proslavi slavnostna govornica prof. Lojzka Bratuž
Prešeren navdihuje tudi sporazumevanje med mejaši
Pesniški večeri SSG - Brane Grubar
Kam? Drugam!
Proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, ki je bila v kulturnem domu v Novi Gorici večer prej, je bila svojska in drugačna od običajnih pričevanj in praznovanj o največjem slovenskem pesniku, ki je naš jezik, poezijo in kulturo uvrstil tudi na mednarodno raven. Slavnostna govornica je bila namreč prof. Lojzka Bratuž iz Gorice, ki se je odzvala na povabilo mestne občine oz. župana Mirka Brulca. S tem je bilo prvič na tak način predstavljeno sožitje in pripadnost narodnemu duhu, ki združuje Slovence v Novi Gorici in Gorici ter drugod na obeh straneh slovensko-italijanske meje. Udeleženci so prof. Bratuževo pozdravili z dolgim in prisrčnim aplavzom, predstavljena pa je bila "kot vsestranska kulturna delavka na Goriškem. Zaslužna je za uveljavljanje, razvijanje in širjenje slovenske kulture in jezika v Italiji, ki ji je predsednik Slovenije podelil priznanje Red za zasluge. Pri svojem delu v Gorici in v Vidmu je gospa Lojzka Bratuž svoje znanje podarjala mnogim rodovom študentov ter je ob svojih poklicnih obveznostih imela še
veliko ljubezen do kulture". Slavnostna govornica je naštela razsežnosti pesnika dr. Franceta Prešerna in slovenskega kulturnega praznika. Občutene proslave
so povsod, kjer živijo Slovenci, "narod, ki ima tak odnos do kulture pa je velik narod, pa čeprav je število njegovih pripadnikov manjše kot pri mnogih drugih narodih". Mestna občina Nova Gorica je govor ob letošnjem kulturnem prazniku zaupala rojakinji iz zamejstva "in tudi s to pomenljivo gesto potrdila, da je med nami vse manj razlik. Pregrad pa že dolgo ni, saj je bilo doslej stikov iz leta v leto več, zlasti na področju kulture. Treba jih je samo utrditi in še pomnožiti. Seveda so med nami samimi ti stiki med slovensko stranjo in italijan-
skimi sosedi, za kar so potrebni predvsem dobrososedski odnosi in poznavanje jezikov. Jezik je namreč najbližja pot do pripadnikov drugih narodnosti, saj omogoča neposredno spoznavanje njihovega življenja, kulture in zgodovine ter podira psihološke meje. To velja še posebej za obmejna področja. V sodobnem svetu je znanje jezikov nujnost, poznati jezik najbližjih sosedov pa bi moralo biti samoumevno". Razmišljala je nadalje o drugih vidikih našega jezika in kulture, upoštevaje izkušnje in spoznanja iz preteklosti. "V tej deželi - mislim na Goriško nasploh - so že v davni preteklosti živela različno govoreča ljudstva. Pred petsto leti rojeni Primož Trubar - Slovenija je letošnje leto proglasila za Trubarjevo leto - je na Goriškem, kakor sam piše, pridigal štirinajst dni zapored v slovenščini, nemščini in italijanščini. Bili pa so tudi časi, ko so se morali slovenski ljudje upirati raznarodovanju in so zlasti med obema svetovnima vojnama prenašali vsakovrstne krivice in mučenja, trpeli po ječah in taboriščih, nekateri pa so žrtvovali celo svoje
življenje, od bazoviških junakov do Lojzeta Bratuža, in še naprej. Na Bratuževo mučeniško smrt so nas ob lanski 70-letnici spominjale številne proslave. Žrtev se spominjamo tudi s pogledom v prihodnost, saj si vsi želimo, da bi se takšna grozodejstva ne ponovila nikdar več, da bi se varovali podobnih zablod in si ustvarjali drugačno bodočnost. Ne smemo pa pozabiti, da so naši ljudje v težkih časih kljub zgodovinskim pretresom ohranili svoj jezik in svojo narodno identiteto". Slavnostna govornica je tudi poudarila, "da nam danes, hvala Bogu, nihče ne prepoveduje govoriti v svojem jeziku, nihče nas ne preganja, zatira in muči, če z besedo in pesmijo gojimo svojo kulturo. Naša želja pa je, da bi narodnostne skupnosti v tej dvojezični, in če slovenščini in italijanščini prištejemo še furlanščino, troje-zični deželi, našle pot do mirnega sožitja in medsebojnega spoštovanja".
Kulturni del programa so izvedli Goriški oktet Vrtnica, trio Klavili-na in Kulturno društvo Gledališče na vrvici. Proslavo je s posebnim pismom pozdravil goriški prefekt Roberto De Lorenzo in organizatorjem čestital k temu, "da so za slavnostno govornico izbrali prof. Lojzko Bratuž".
Slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku v Novi Gorici so se udeležili tudi kulturni, javni ali politični delavci iz Gorice, dr. Andrej Bratuž, Janez Povše, dr. Damjan Paulin, izvoljeni predstavnici Mara Černič in dr. Ma-rilka Koršič, dr. Silvan Kerševan in drugi. Med gosti pa je bil tudi dr. Vasja Klavora, podpredsednik slovenskega parlamenta.
M.
Pesniški večeri Slovenskega stalnega gledališča radovedno sledijo tokovom pesniškega navdiha med seboj zelo različnih kulturnih osebnosti, raziskujejo ozadja umetniškega snovanja, se sprehajajo po motivih njihove poetike, stilnih, emotivnih in bivanjskih elementih pesnikovanja. Mesec februar bo ponudil publiki tega priljubljenega niza dve srečanji v
komornem okviru foyerja balkona Kulturnega doma.
V sredo, 13. februarja bo koordinator in
povezovalec Pesniških večerov Janko Petrove c vabil k spoznanju umetniške govorice igralca in jadralca Braneta
Grubarja s predstavitvijo njegovega prvenca "Kam? Drugam! " (Didakta, 2006). Grubar, dolgoletni član ansambla ljubljanske Drame SNG, je igral v mnogih gledališčih in gledaliških skupinah, v filmih in na
televiziji, vmes pa je razvil ljubezen do jadranja, saj meni, "da ni zdrava ena sama obsedenost ne za dušo, kakor tudi ne za telo".
Ta aspekt njegove osebnosti, iz katerega je vzklila tudi literarna žilica, je prijetno presenetil tudi Petrovca: "Nisem vedel, da on, rojen sredi Kranjske, morje ljubi in pozna mnogo bolje kot večina nas iz Mesta v Zalivu. Tudi on pa takrat še ni vedel, da se bodo njegove ljubeče poti, ki rišejo brazde v modrino vodovja in ki jih valovi spretno brišejo z obličja sveta, nekoč prelile na papir, v popotniško pripoved". Obeta se torej večer v toplih, sredozemskih barvah, ki jih bo znal pričarati ta potopisni esej "o morju, o jadranju, o srečanjih z ljudmi, kraji, pokrajinami”. Grubar nas bo s svojimi vtisi in dogodivščinami popeljal iz domačih luk v grška, turška in južnoitalijanska pristanišča. Pričetek ob 20.30. Vstop bo kot običajno prost.
Foto Bumbaca
Kinoatelje / Film Video Monitor
Pretresljivo pričevanje otrok s Petrička
1 X okumentarni film 1 Otroci s Petrička se 1 S nanaša na desetletja prikrivane okoliščine množičnih pobojev po koncu 2. svetovne vojne. Leta 1945 je vodstvo komunistične partije, ki je vodila osvobodilno gibanje v Jugoslaviji, ukazalo pobiti na tisoče resničnih in domnevnih sodelavcev okupacijskih oblasti. Praviloma brez sojenja in brez sodno dokazane krivde. Samo prebivalcev, živečih na ozemlju Slovenije, je bilo pobitih več kot 13.000, skupno število vseh pobitih pa bo za vedno ostalo neznano. Z utemeljitvijo, da kaznujejo sodelavce okupatorja in narodne izdajalce, je komunistična partija uničila večino političnih nasprotnikov in pripadnikov njihovih oboroženih sil. Tako je odstranila ključne politične in vojaške ovire pri realizaciji svojega končnega cilja -popolnega prevzema politične oblasti in uvedbe komunizma v Jugoslaviji.
Vse, kar je bilo povezano s poboji: število pobitih, osebe, ki so poboje ukazale, izvajalci pobojev, morišča, kraji, kjer so pobite zakopali..., je bila največja skrivnost nekdanje Jugoslavije. Njeno razkritje bi komunistični partiji odvzelo domnevno moralno čistost in razkrilo zločinske metode, ki jih je uporabljala za dosego političnih ciljev. Množičnih pobojev pa se vseeno ni dalo popolnoma prikriti.
Posamezniki so zbežali z morišč ter potem v tujini objavili svoja pričevanja. Za širšo jugoslovansko javnost so bila ta pričevanja nedostopna, saj je bil uvoz tako imenovane 'sovražne literature' strogo prepovedan, kršiteljem pa je grozil zapor. Največjo razpoko v zidu, ki je varoval to skrivnost, je leta 1975 naredil nekdanji član vodstva osvobodilnega gibanja, pesnik Edvard Kocbek. V knjižici Edvard Kocbek, pričevalec našega časa, ki sta jo pripravila pisatelja Boris Pahor in Alojz Rebula, je javno spregovoril o pobojih in tako sprožil proces razkrivanja zamolčane preteklosti, ki je resno in morda celo usodno zamajal ugled jugoslovanske komunistične partije. Ta si je sicer vse do razpada Ju-
goslavije prizadevala relativizirati svojo vlogo pri pobojih, njenim zaupnikom pa je uspelo uničiti večino arhivskega gradiva in dokumentacije, s katero bi lahko podrobneje osvetlili potek pobojev.
Vseeno pa procesa razkrivanja zamolčane preteklosti ni mogoče zaustaviti in film Otroci s Petrička je le njegov drobni del. Posebnost tega dokumentarca pa je, da se ne ukvarja s pobojem domobrancev ali civilistov, pač pa se v celoti osredotoča na doslej popolnoma spregledano in zanemarjeno skupino - na otroke, ki so bili prav tako žrtve povojnih pobojev. Film sestavljajo pričevanja ljudi, ki so bili kot otroci skupaj s starši maja in junija leta 1945 zaprti v zbirnem
taborišču Teharje pri Celju. Nasilno so jih ločili od staršev in prepeljali v otroško taborišče Petriček pri Celju, njihove starše pa - razen redkih izjem - pobili.
V filmu se nisem ukvarjal z vprašanjem, ali so pobiti starši bili krivi ali nedolžni. Zanimala me je izključno usoda otrok, katerih starši so bili ubiti kot "sovražniki ljudstva". Reakcije na film v Sloveniji so bile silovite, izjemno čustvene. Zelo sem vesel, da ga s pomočjo Kinoateljeja lahko predstavljam tudi go-riški publiki", je dejal v četrtek,
7.	t. m., zvečer scenarist in režiser pretreslijivega filma Otroci s Petrička Miran Zupanič. Predsednik Kinoateljeja Aleš Doktorič je kot voditelj večera v skoraj polni dvorani Kine-max na Travniku v okviru niza predstavitev slovenskih filmov Film Video Monitor predstavil režiserja in tudi sicer prevajal posege iz obeh jezikov, kajti po projekciji filma, ki je potekala v naravnost pretresljivo zgovorni tišini, so se oglasi-
li tudi gledalci z vprašanji, med njimi je bilo pretresljivo pričevanje gospe Katice, hčerke enega tistih revežev, ki se je v Teharjih čudežno rešil in odšel v Argentino.
Malokrat sem v življenju, če sem sploh kdaj!, spremljal tako občuten in izjemno lepo narejen film, malokrat v življenju sem prisostvoval projekciji tako lepega filma, kot je dolgometražni film Otroci s Petrička, ki govori o nasilju in o otrocih, ki govori o še nezaceljeni rani slovenskega naroda. In ta bo taka ostala, če se ne bomo začeli soočati s preteklostjo, našo skupno preteklostjo!, na tako pretanjen in spoštljiv odnos, kakršnega je uporabil režiser Miran Zupanič za pripravo svojega filma, ko je s kamero posnel kraje in ljudi, ki so tam trpeli, in nam podaril še eno stran naše skupne zgodovine. Ni naključje, da je film Otroci s Petrička prejel nagrado za najboljši slovenski film lansko leto, in to je prvič, da se je kaj takega sploh dogodilo za kak dokumentarec. Samo s poznavanjem naše skupne preteklosti, z odpuščanjem in ra-
zumevanjem bolečine drugega bomo Slovenci lahko upali, da bo prišel dan, ko bo med nami zares obveljala sprava!
Koliko gorja, koliko trpljenja je bilo, koliko "otrok s Petrička" smo imeli Slovenci!
Prav je, da se tako s trpljenjem kot z otroki seznanimo, da v tišini razmislimo naš sedanjik, ki sloni na včerajšnjem dnevu. Nepoznavanje dejstev in grozodejstev iz naše skupne zgodovine namreč vodi v razdvajanja, vedno nove nesporazume, vedno nova sovraštva, ki ne vodijo nikamor, gotovo ne v medsebojno plodno solidarnost, o kateri je spregovoril režiser ob koncu filma, ko je izpostavil pomen poznavanja preteklosti!
Film, ki je vreden ogleda, film, ki bi ga morali videti vsi, še posebej otroci, dijaki, študentje, da bi se zavedali svojega otroštva in mladosti, ki jim nista bila ukradena kot otrokom s Petrička.
Naše šole morajo poskrbeti, da si bodo naši šoloobvezni otroci lahko ogledali ta film, preprosto morajo to storiti!
Jurij Pal j k
Filippo Corridoni
O snopih na doberdobskem Krasu
Na doberdobskem Krasu med Zagrajem in Mar-tinščino so se v prvih letih prve vojne bili krvavi boji za pedi zemlje. Frontna črta se je premikala za malenkostne metre gor in dol še zlasti med Brestovicami in Zabaredom. Območje je znano po italijanskih rovih "trincea delle fra-sche". Oznake lahko opazimo na desni strani ceste od Zagraja proti Martinščini oziroma na levi strani poti od Zagraja do Doberdoba ali Poljan. Tu je tudi pomnik brigade Sassari. Najzanimivejši pa je gotovo spomenik Filippu Corridoniju, ki je padel oktobra 1915. leta.
Tako velike fascie težko zasledimo drugod. Spomenik je nepoškodovan. Srčna kultura je pri nas visoka, ni kaj. Pač, spomenik ima na zgornjem robu nekaj manjših strelnih znakov, le da ni šlo za morda upravičen odziv kakega domačina, bil je le strel ameriških manevrov. Na spomeniku lahko občudujemo lepo stegnjeno roko in orla, zazrtega na vzhod. Ima pa še drugo zanimivost, in sicer srp in kladivo, ki lepo kaže na izvor gibanja.
Filippo Corridoni je bil anarho-sindikalist, ki se je, podobno kot Mussolini, sprevrgel v vojnega intervencionista in se
prijavil kot prostovoljec. Fašizem si ga je prisvojil. Dejansko je bil Corridoni marksist in pripadal revolucionarno akcijskim fašjem. A tudi fašizem v prvih letih še ni bil izrazit. Še devetnajstega leta je ohranjal sindikalni izvor z gibanjem sanse-polcristov. Medtem se je levica upirala fašističnemu prisvajanju padlega na kraški fronti. Sindikalist Di Vittorio je po Corridoniju celo poimenoval brigado ljudskih arditov v Parmi. Mussolini pa je šel naprej. Sindikalistov rodni kraj, Pausulo pri Macerati, je preimenoval v Corridonio. Še prej je bil papež Pij IX. vas Montolmo zaradi zvestobe v napoleonskih vojnah povišal v mesto in mu nadel ime po staro-rimskem zaselku. Kaj bi torej spet spreminjali ime, saj ima danes Corridoni tudi pravilen predznak. Lahko občudujemo tudi njegov sedem metrov visoki kip, postavljen le-
V trafikah s tednikom Panorama
Film o Shoahu na dvd-juinvknjigi
S tednikom Panorama se je zadnja dva tedna lahko dobil v trafiki znameniti film Shoah, edinstveni pomnik o nacistični moriji koncentracijskih taborišč, ki ga je realiziral režiser Claude Lanzmann leta 1985 po 12 letih raziskav in snemanj v številnih evropskih državah. Avtor je zbral za 350 ur posnetega materiala, v glavnem pogovore s preživelimi žrtvami, a tudi s krvniki; pogovori so bili posneti na samih krajih dogajanja. To je zmontiral v treh letih in pol v več kot 9 ur trajajoč film. Francoski časnikar, urednik revije Temps Modernes in sopotnik Sartra in De Beauvoirove, je pri tem uporabil svojski avtorski
- dokumentarni pristop, ki gre od empatije in sočutja s sogovornikom do skoraj nasilnega spraševanja in anatomskega seciranja bolečih spominov in-tervjuvanih pričevalcev. Dosegel je tako izredno povedna in neposredna pričevanja, natančne opise dogajanja v taboriščih, nedopovedljivih obredov in sistema organiziranega ugonabljanja ljudi, pa tudi zunanjega življenja, očividcev. Portreti ljudi, nekateri prvič po več desetletjih boleče spregovorijo o tem v poljskem, jidiš in ostalih jezikih holokavsta, sugestivni barvni posnetki travnikov in gozdov, zbrisanih cest, tračnic in drugih zbledelih sledov Šoaha
delujejo na nas avtentično, ganljivo. V devetih urah in pol prave "filmske reke" ni niti kadra zgodovinskih dokumentarnih posnetkov iz lagerjev.
V januarskih dneh, posvečenih pomnenju holokavsta smo si po televiziji lahko ogledali več filmov, Schindlerjev seznam, Pianista in Train de vie, ki z različnimi umetniškimi občutij i-vostimi obravnavajo "nedopovedljivo" temo. Z dramaturško učinkovito, doku-mentaristično mi-zansceno Spielberg, z eksistencialno parabolo Polanski in s povednostjo mita Mihaileanu, vsak po svoje nas
pretresejo. Počasna in brezčasna pripoved zgodb, ki jih je za nas rešil Lanzmann, pa ima posebno, ne samo dokumentarno
CLAUDE LANZMANN
SHOAH
moč, ki jo dajeta resničnost in pričujočnost pričevalca. Obču-
tek imaš, kot da bi sledil dragoceni pripovedi svojega najbližjega, nonota ali očeta, ko razkriva družinske tajne ali usodne dogodke, ki so se mu zgodili.
Zanimivo je, da je po veliki uveljavitvi na raznih festivalih (Benetke, tržaški Alpe Adrija Cinema itd.) in drugih intimnih projekcijah (pred leti ga je predvajala RAI 3 ob nemogoči nočni uri), postal film dosegljiv širšemu občinstvu prek distribucije po trafikah. Panorama je ob Lanzmannovem E. filmu, ki je je izšel dva tedna zapored (vsakič po dva dvd-ja), dal bralcem istočasno na
 razpolago še druge,
bolj ležerne akcijske filme. Ampak že dejstvo, da je eden od najbolj popularnih ita-
lijanskih magazinov šel v to, je pohvale vredno. Obenem gre opozoriti, da se ta avtentična filmska mojstrovina lahko dobi tudi v skupni izdaji s knjigo Shoah istega avtorja Claudea Lanzmanna, ki vsebuje tudi v pisani obliki vse pogovore filma. Ta je izšla pri založbi Einaudi v popularni zbirki Tempo Libero. V knjigarni se dobi, v bolj ceneni izdaji založbe Bompiani, tudi samo knjiga z objavljenimi pogovori in drugimi besedili filma. Naslov in avtor sta ista: Shoah, Claude Lanzmann.
Bralce pa bi opozoril, naj se ne ustrašijo dolžine filma: kar štirje dvd-ji za devet ur in pol filma. Z novo tehnologijo, od kaset do dvd-ja in interneta, se je povsem menjal tudi način gledanja filmov in vizualnega materiala. Film, kot je Lanzmannov, se lahko gleda tudi "po obrokih", kot bi brali knjigo. Glavno pa je, da imamo film v hiši.
Davorin Devetak
ta 1936, ki se kosa s fascii pri Doberdobu.
S Corridonijem se je prijavil kot prostovoljec tudi njegov tovariš Alceste De Am-bris, ki je vojno preživel in se pridružil D'Annunziu. Na Reki je bil šef kabineta in ideolog slovite Kvarnerske listine. D'An-nunzia je skušal prepričati, da bi po pohodu na Reko izvedli še pohod na Rim. Vendar se je pesnik obotavljal. Ni mu dišal udar z leve, ki bi lahko uspel pred Mussolinijevim. Znano je, da ni hotel sprejeti na pogovor Gramscija. De Ambris je D'Annunzia zapustil. Umaknil se je v Francijo, kjer ga je zalezovala Ovra. Tu je
Njegov nečak je francoski kolega, sicer tajnik Mednarodne zveze časnikarjev, na katero se tako marljivo obračajo kolegi za promocijo Slovenije v svetu. Zadnje čase jo postavljajo, kar se svobode izražanja tiče, na raven Kitajske, Afganistana in Irana! No, kolega mi je dejal, daje ujca poslala Ovra, da se oženi. Razkrili so ga šele po vojni, a kaj so hoteli! Ujec je ostal ujec, teta pač teta, bratranci tudi. Zaman pa so skušali prepričati svaka, do smrti deloval v antifašistič- da bi ga poslej še ogovoril, nem gibanju.	M. O.
Kratke
Zadovoljstvo ob pospešenem poteku popravil na katinarski šoli F. Milčinskega
Pred začetkom razprave o občinskem proračunu za letošnje leto izraža svetnik SSk Igor Švab zadovoljstvo ob obvezi, ki jo je izrekel odbornik za javna dela Bandelli, da se popravila na katinarski šoli Frana Milčinskega pospešeno nadaljujejo, tako da naj bi se končala pred začetkom novega šolskega leta, kot tudi da se bodo dokončala dela na grezničnem omrežju na Opčinah in da bo končno prišlo do uresničitve parkirišča na Kontovelu. Gre za načrt, kije bil pripravljen pod lllyjevo upravo, ko je bil vrinjen v proračun in kije bil od začetka povezan z novo poljsko potjo med hišami do vinogradov. V dogovoru s takratnim svetnikom Močnikom in kontovelsko srenjo je bil izdelan okvirni načrt, ki ga je takratna uprava osvojila. Ker do tega projekta desnosredinska uprava, kije nasledila lllyjevo, ni kazala velikega posluha, je svetnik Močnik vsako leto, od 2001 do 2006, stalno predstavljal popravke k bilanci, ki pa so doživljali različno usodo, od zavrnitve do sprejetja kot priporočilo ali obljube župana samega. Po sedmih letih se bo končno uresničilo delo, ki je bilo naravno in potrebno.
SNG Nova Gorica na gostovanju v Trstu Bolha v ušesu za tržaške abonente
Prejšnji konec tedna (8., 9., 10. februarja) je v Kulturnem domu v Trstu, v abonmajski sezoni, gostovalo Slovensko narodno gledališče Nova Gorica z burlesko znamenitega francoskega pisca bulvark Georgesa Feydeauja Bolha v ušesu ali Kaplja čez rob, ki so jo novogoriški igralci, Radoš Bolčina, Blaž Valič, Vojko Belšak, Primož Pirnat, Ivo Barišič, Miha Nemec, Gorazd Jakomini, Milan Vodopivec, Flelena Peršuh, Lara Jankovič, Ana Facchini, Maja Poljanec in Marjuta Slamič, ter gost iz SNG Drama Ljubljana, Brane Šturbej, v vrtoglavem ritmu situacijske komike premierno uprizorili konec lanske sezone v imenitnem režijskem spletu Janusza Kice, že večkrat zelo dobrodošlega gosta v novogoriškem gledališču,
katerega je s svojimi režijami privedel do odmevnih nagrad. Bolha v ušesu je sto let po nastanku še zmeraj zelo priljubljena igra lahkotnega vodvilskega žanra s konca 19. in začetka 20. stoletja ter se redno pojavlja na gledaliških odrih. Feydeau in drugi avtorji te zvrsti so s svojimi igrami zadostili želji po zabavi zdolgočasenih malomeščanskih krogov. V svojih humornih delih so prikazovali zakonsko nezvestobo, prevaro, laži, ljubosumje..., ne da bi nikoli zdrknili v kako usodno situacijo, pred le-to so stvari zmeraj zasukali spet v »pravo« smer, kar je sveda razvidno tudi iz predstave Bolha v ušesu. Novogoriška uprizoritev seje zaiskrila v odličnem prevodu Aleša Bergerja, dramaturški obdelavi Martine Mrhar, lektorskem vodenju Srečka Fišerja, premišljeni scenografski sliki Slavice Radovič, finih kostumih Lea Kulaša in Svetlane Visintin, z glasbeno spremljavo Stanka Juzbašiča in v svetlobnih efektih oblikovalca luči Sama Oblokarja./ IK
SSG / Otroška predstava Olgica in mavrica z novo igralko
Lirično obarvana predstava za otroke Olgica in mavrica iz zaklada beneških pravljic Mjute Povasnice je svojo ljudsko sinjino premierno razlila v poetični režijski izpovedi umetniškega vodje SSG Marka Sosiča v lanski sezoni z igralko Vesno Hrovatin in doživela velik uspeh in mnogo ponovitev. Tudi v letošnji sezoni je bila uprizoritev že večkrat na odru v slovenski in italijanski inačici. V decembru je bila v gosteh v gledališču La Contrada in tu je v njej kot pripovedovalka nežne zgodbice o iskanju sreče in animatorka lepih, svojevrstnih lutk prvič nastopila Lara Komar, nova, mlada članica igralskega jedra Slovenskega stalnega gledališča. Predstava je z novo izvajalko osrečila otroke v Gorici, Romjanu, Orsarii (Premariacco) in na Tržaškem. Sovodenjski učenci OŠ P. B. Domen so ob njej v četrtek, 7. februarja, prisrčno obeležili dan slovenske kulture. Ogledali si jo bodo tudi otroci iz Artegne in Novega mesta. Ponovitve v raznih deželnih gledališčih so sad sodelovanja med SSG in ERT-om (Ente Regionale Teatrale). / IK
Perspektive upravlianja kraškega teritorija: SKGZ prireja okroglo mizo
Različni odzivi, ki so v teh dneh spremljali vest o črtanju možnosti obnove nekdanje Kraške gorske skupnosti iz zakona o goratih območjih, kličejo vso našo skupnost in še posebej javne upravitelje ter stanovske organizacije k resnemu razmisleku o perspektivah, ki se nam ponujajo v zvezi s smotrnim in učinkovitim upravljanjem kraškega teritorija na Tržaškem in Goriškem.
SKGZ je podpirala prizadevanja županov, ki so enotno zahtevali obnovitev KGS. Stvari so na Deželi šle v drugo smer in do zaključka zakonodajne dobe po vsej verjetnosti ne bo več časa, da bi se spremenilo na bolje. Zato bo SKGZ priredila okroglo mizo o perspektivah upravljanja kraškega teritorija, na katero bo povabila deželne javne upravitelje, župane in stanovske organizacije. Cilj pobude je, da skupaj razmislimo o možnih korakih pred zaključkom deželne zakonodajne dobe. Okrogla miza bo tudi priložnost, da skupaj sprožimo novo strategijo, ki naj jasneje začrta smer dela v prid kraškega teritorija in ljudi, ki na njem delajo in živijo.
Javna okrogla miza v priredbi SKGZ bo v sredo, 20. februarja, na Tržaškem. Točen kraj in ura bosta javljena v prihodnjih dneh.
[BI Predstavitev knjige Slovenski begunci v Avstriji, 1945-1950
Temeljno delo povojne politične emigracije
Odločilno za prekooceanski "čudež" slovenske povojne politične emigracije je bilo begunsko obdobje v Avstriji. Da je še posebno v Argentini, a tudi v Združenih državah Amerike, Kanadi in Avstraliji, slovenska zdomska skupnost ohranila in utrdila narodno, versko in kulturno delovanje, je treba iskati v prvih povojnih letih, ko se je približno 20.000 Slovencev umaknilo pred komunizmom v Avstrijo. Po nastanitvi v začasnem taborišču v Vetrinju pri Celovcu od začetkov maja do konca junija 1945 (medtem so Angleži vrnili v Slovenijo približno 12.000 pripadnikov Slovenske narodne vojske) so civiliste, katerim so priznali status beguncev, postopno razselili v štiri taborišča: Peggez pri Lienzu, Spittal na Dravi, Št. Vid ob Glini in Judenburg. Tam se je razživela izredno zavedna, živahna in delavna skupnost, ki je poleg osnovnih življenjskih potreb znala v zelo kratkem času
poskrbeti za vzgojo, izobraževanje, versko življenje, tisk in kulturno delovanje. V taboriščih je namreč veljalo strogo pravilo, da se morajo vsi z nečim zaposliti. Zelo zanimive izsledke dolgolet-
nega raziskovalnega dela zgodovinarke dr. Rozine Švent prinaša pred mesecem dni pri Založbi ZRC SAZU izdana 380 strani obsežna knjiga z naslovom Slovenski
begunci v Avstriji, 1945-1950. "Knjiga zapolnjuje vrzel. Odslej bo moral vsak raziskovalec slovenskega begunstva črpati tudi iz tega vira", je v predstavitvenih besedah podčrtala dr. Janja Žitnik
z Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, "gre za izvirno znanstveno delo, izčrpna in nepristranska informacija pa je sad primarnih virov".
"Če ne bo prišlo do večjega zaupanja med raziskovalci iz Slovenije in diasporo, bo težko nastalo še kako podobno delo, veliko gradiva je po zasebnih domovih, avstrijski, beograjski in nekateri slovenski arhivi pa so še zaprti, " je podčrtala avtorica, ki je tako izpostavila glavni problem tovrstnega raziskovanja.
Izseljevanje v prekomorske države se je začelo konec leta 1947, glavni val je bil v letih 1948 in 1949. Do takrat so begunci še verjeli in upali, da se bodo lahko vrnili v domovino, velika večina pa te želje ni opustila niti v zdomstvu. V iskanju novega doma jim je na stežaj odprla vrata le Argentina, kamor jih je odšlo približno 80 odstotkov. Vseskozi so si namreč prizadevali, da bi odšli skupaj, torej kot skupnost.
Ponedeljkov večer v Društvu slovenskih izobražencev, ki ga je vodil časnikar Ivo Jevnikar, je dopolnilo odprtje fotografske razstave o življenju Slovencev v povojnih taboriščih na Koroškem. Predstavil jo je donedavni predsednik Rafaelove družbe, ki že preko sto let stoji ob strani slovenskim izseljencem po svetu, msgr. Janez Rihar, odprta pa bo 22. februarja od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure.
Foto Kroma
II.H.MI.llMUMII Odprtje razstave
Akvareli Andreja Kosiča
Krajine v snegu bleščijo; prvi boječi sneg in tih; Kras v jesenskem času; vonj pogorišča; jesenski tihi čas žari; bori črni bori med kamenjem; vinogradi v Brdih pozimi; vipavska vas; Tolmin v senci in mraku.
To so le nekatera besedna izhodišča poezij Srečka Kosovela, Alojza Gradnika in Stanka Vuka, s katerimi je goriški slikar-akvarelist Andrej Kosič poimenoval stvaritve, ki jih je upodobil v razdobju med 2001-2007. Verzi naših pesnikov se intimno spajajo s podobo, ki izžareva iz papirnate podlage: nanjo je slikar s trdno roko, kakršno jo zahteva tehnika akvarela, nanizal motive predvsem naše krajine, našega miljeja, "seže pa tudi dlje po Sloveniji" -je dejala umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je v Kosovelovem domu v Sežani, dne 9. februarja, predstavila lepo in bogato razstavo Kosičevih akvarelov.
Stibilj Šajnova je Kosičev izrazni jezik označila za realističen: "Umetnik snuje dialog za vsakogar, ki je pripravljen prisluhniti njegovi izpovedi in pripovedi"; umetnik jo na najbolj suveren in pristen način poda v tehniki akvarela, "ki je blizu njegovi nežni in čuteči duši". Umetnostna kritičarka se je v svojem nagovoru osredotočila tudi na Kosičevo motivno in kompozicijsko razvrščanje elementov.
"Kosič je avtor, ki ve, kaj hoče in kako to povedati. Krajinski izseki so pri njem določeni: loteva se jih bodisi z drobnimi segmentira-nimi bodisi s svobodnimi vehementnimi nanizi". Likovno polje vsebuje hkrati zapis atmosferskega stanja, "kar se pri slikarju doce-
la izraža pri upodabljanju neba. Okolje odseva avtorjevo notranjo razpoloženj skost, ravno tako barve zrcalijo Kosičevo dušo: gledalec teh akvarelov se zato znajde pred ekspresivno pripovedjo, v odkrivanju katere ga spremlja čudovita tonska harmonija barv". Ob prizorih iz Vipavske doline, Goriških Brd in slovenske krajine se Kosič s posebno tankočutno-
stjo poglablja v kraško pokrajino. Raznolikost kraškega miljeja je v njegovih akvarelih zgoščena na podobah ostrega kamenja, med
katerim si utirata pot samcata bilka in jesenski plamteči ruj. Barve v upodobitvah zimskih krajin pa utihnejo. "Kosič tedaj opusti hedonističen odnos do pigmenta in postane asket: slikar na belino slikovnega polja nanese le nekaj ključnih elementov", ki pa vendar vseeno nazorno izpričujejo avtorjevo razpoloženje, njegove misli. "Kosičeve slike odražajo milino, spokojnost in domačnost našega prostora. Avtor pušča krajine v idiličnem, romantičnem stanju. Njegova dela premorejo lepoto, ki je danes pozabljena. Upam zato, da bo Kosič ostal še naprej človek čutenja", je sklenia Anamarija Stibilj Šajn. Odprtje razstave je obogatil še nastop učenk Glasbene šole Sežana. Komorna zasedba pod mentorstvom Tamare Ražem, Polone Kuret in Petra Filipčiča je izvedla Hendlove in Dvroržako-ve skladbe.
IgoiGiegon
Foto IG
Prenovljeno župnišče v Bazovici
Ob cerkvi pomembna stavba v vasi
To, kar je domača hiša za vsako družino, je župnišče za vsako župnijsko skupnost: skupni dom za vse v župniji. Če ga ne bi bilo, bi se zavedeli in videli, kaj nam manjka.
V Bazovici je Slomškov dom dal zgraditi pred šestimi leti umrli nekdanji župnik Marijan Živic, že davnega leta 1964. To je osnovna
zgradba v vasi, kjer se dogaja marsikatero versko, kulturno in vzgo-jno ter rekreacijsko delovanje. V tej stavbi so redne pevske vaje, razni sestanki in predavanja, priprava na zakramente in raznorazni nastopi skozi vse leto.
Ob mogočni zgradbi je tudi športno igrišče, zato so prostori primerni tudi za razne župnijske in
družinske praznike.
V stavbi je v pritličju večja večnamenska dvorana s sanitarijami, v prvem nadstropju pa so manjša pevska soba otroškega pevskega zbora Slomšek, kapela, kjer so maše ob delavnikih v zimskem času, ter opremljeno stanovanje za duhovnika. Tu so stanovali nekdanji kaplani. Te prostore smo zdaj povezali s polžastimi stopnicami s podstrešjem, ki je bilo v teh zadnjih mesecih popravljeno skupaj z novo leseno streho. Prostori so zdaj urejeni, razdeljeni na tri vmesne prostore, od katerih bo eden namenjen postavitvi starih križev, molitvenikov...
Po posredovanju zdaj žal že pokojnega deželnega predstavnika stranke Slovenska skupnost, dr. Mirka Špacapana, je župnija prejela dva deželna prispevka, s pomočjo katerih so bila opravljena omenjena dela.
Poleg zamenjave betonske strehe z leseno so bili vsi prostori ob-metani z malto in pobeljeni; na novo je bila izdelana električna in ogrevalna napeljava. Streha je zdaj izolirana in s strešnimi okni bolj svetla in prijazna. Tudi tla so zdaj izolirana in toplejša.
Celotno delo je preseglo vsoto 108.000 evrov in že to pomeni, da
so bila opravljena velika dela.
Ob tej priložnosti se želimo znova zahvaliti dr. Mirku Špacapanu. Načrte je izdelala arhitektka Giu-liana Gerdol in tudi vodila obnovitvena dela. Hvala naj gre vsem delavcem, podjetnikom in obrtnikom: geometru Paolu Fo-ravsu, zidarjem, Giancarlu za ogrevanje, Žerjalovim iz Doline za okna in vrata, Kraljiču s Prebe-nega za bakrene žlebove, mladim električarjem Miranu, Aleksu in Davidu, pleskarju Iztoku Žerjalu, domačim mizarjem Viktorju in Bogdanu Stoparju in vsem ostalim.
Kot smo načrtovali od samega začetka, vabimo k odprtju in likofu našega tržaškega škofa Evgena Ravignanija, celotno vodstvo stranke Slovenska skupnost (katere aktivni član je bil pokojni dr. Mirko Špacapan), vodstvo Slovenske prosvete in Sveta slovenskih organizacij, katerima se zahvaljujemo za vsakoletni prispevek in v katera smo kot društvo včlanjeni že od samega začetka. Ob blagoslovitvi bodo s petjem sodelovali vsi trije vaški zbori: otroški zbor Slomšek, mešani zbor Lipa in moška skupina Lipa. Vabljeni seveda tudi vsi drugi.
Žarko Škerlj
NOVI
NARODNI DOM
Informativni center dobil novega zagona
Naj postane prostor plodnega dialoga
Dne 8. februarja, ravno na Dan slovenske kulture, je slovenski informativni center, ki je doslej že deloval v prostorih Narodnega doma, dobil novo, perspektivnejšo vlogo: razstavna in konferenčna dvorana bo odslej postal prostor, v katerem bo z večjim zagonom in bolj suverenim organizacijskim delom naša zamejska skupnost uporabljala lokacijo, ki bo zaradi neposredne vraščenosti v mestno urbanistično tkivo privabljala veliko število obiskovalcev tako italijanske narodnosti kot tudi rojake iz Slovenije. Takega mnenja so namreč osrednji snovalci projekta, ki se je začel že pred leti. "Nadgrajujemo to, kar smo začeli že oktobra 2004, ko smo v sosednjih prostorih odprli prvi informativni center. Decembra 2006 pa smo predali namenu ta razstavni in konferenčni prostor, ki je nato postal hkrati tudi razstavna dvorana", je dejal ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor, ki je poslopje Narodnega doma označil kot "ponos in bolečino našega spomina, ki lahko v prihodnje postane kraj novih soočanj, osnovanih na sožitju in spoštovanju različnih kultur". NŠK je namreč ob Združenju slovenskih kulturnih društev osrednji pobudnik in financer načrta. "Ob vsebinskih partnerjih - to so Kulturno društvo za umetnost Kons in društvo Fotovideo Trst 80, katerima sta se pred nedavnim pridružila še Slavistično društ-
vo Trst-Gorica-Videm in Glasbena matica - so k načrtu pristopili še drugi kulturni, športni in gospodarski dejavniki naše manjšine: SDGZ, ZSŠDI, Slovenski klub, Slori in Slovenska prosveta", je obrazložil Pahor, ki si je vsekakor zaželel, da bi se mreža sinergičnega sodelovanja v man-
vrzel".
Lani se je v prostorih Narodnega doma zvrstilo 30 dogodkov, kar priča o pestrem delovanju SIC. Letošnji program je podrobneje predstavila koordinatorka načrta Jana Pečar, kateri bo stal ob strani Erik Kuret, ki preko ZSKD opravlja v okviru projekta Narodni
jšini okrepila, predvsem glede financiranja tega načrta, ki bo nedvomno koristil vsem sodelujočim partnerjem. Predsednik ZSKD Marino Marsič meni, da je "manjšini doslej primanjkovalo do-voljšnje koordinacije pri zbiranju podatkov našega vsestranskega zamejskega življenja. Vedno več državljanov italijanske narodnosti se zanima za naše pobude; veliko je tudi slovenskih rojakov, ki zahajajo k nam. Končno bomo v stanju, da z dinamično in živahno dejavnostjo novega informativnega središča zapolnimo to
dom obdobje civilne službe. "V četrtek, 14. februarja, ob 19. uri, bo v teh prostorih odprtje fotografske razstave bolgarskega umetnika Zaferja Galibova, ki jo prireja Fotovideo Trst 80; v sredo, 20. februarja, bo ob 18. uri, Prešernova proslava, ki jo v veliki dvorani Narodnega doma prireja Glasbena matica; 22. februarja bo ob 20. uri nagrajevanje 8. Video natečaja Ota - Hrovatin, ki ga prireja Fotovideo Trst 80 v sodelovanju z deželnim sedežem RAI; 4. marca bo na vrsti predstavitev knjige Teža sončnega pesnika
Miroslava Košute, ki jo prirejata Slovenski klub in Društvo slovenskih izobražencev; 14. marca pa bo ob dnevu žena v konferenčni dvorani razstava umetnice Ande Klančič, v veliki dvorani pa bodo na sporedu intervjuji ženskih likov: večer bo priredila ZSKD". Pečarjeva je še navedla interneten naslov SIC (info@narodnidom. eu) in urnike obratovanja: ponedeljek 10.00-12.00; torek 10.00-12.00; sreda 15.00-18.00; četrtek 10.00-12.00; petek 16.00-18.00. "Prizadevamo si tudi vedno večjo povezavo s tovrstnimi info središči v Sloveniji in drugod po Evropi", je dejala Pečarjeva in dodala, da bo v kratkem slovenskim študentom na voljo tudi "internet servis, poleg tega bo NŠK - Odsek za zgodovino, v sodelovanju s KD za umetnost Kons, Slavističnim društvom in šolami priredila vrsto jutranjih srečanj in delavnic, namenjenih učencem in dijakom na temo umetnosti, književnosti in zgodovini".
Med občinstvom je bil tudi generalni konzul RS Jože Šušmelj, ki je pobudi voščil veliko uspeha predvsem na relaciji slovensko - italijanskih odnosov. Diplomat se je ravno glede dialoga med sosednima narodoma hkrati navezal na 500-letnico Trubarjevega rojstva. "Trubar je svojo kulturno podlago osnoval pri škofu Bonomu v nekdanjem Trstu: upamo, da bo slovenskemu konzulatu uspelo pridobiti ustrezna dovoljenja in postaviti na pročelje stavbe pri Sv. Justu, ki je bila nekoč sedež škofije, spominsko ploščo v spomin na obdobje, ki ga je Trubar prebil v tem mestu".
IG
Poklon skladatelju Mariu Bugamelliju
Sodeloval je tudi zbor Vesela pomlad
Dirigent Severino Zanne-rini je znan v tržaškem in deželnem glasbenem okolju kot glavni, večkrat drzni "junak” glasbenih podvigov, s katerimi se njegov orkester s sodelujočimi solisti loteva ne samo obče znanih mojstrovin, temveč tudi pozabljenih ali redko izvedenih partitur krajevnih avtorjev. Društvo Amici della lirica je dalo pobudo in mu zaupalo koncert v spomin na tržaškega glasbenika Maria Bugamellija (1905-1978) z izvedbo njegove božične sim-
fonične slike za zbor, orkester in recitatorja La notte santa. Delo je povzročilo dirigentu nepričakovane preglavice, ko je odkril, da je partitura izginila v poplavi, in je zato moral sam prirediti orkestrski del skladbe po transkripciji za klavir in glasove. Končno pa je prišlo, čeprav v upravičeni zamudi, do izvedbe te skladbe v elegantnem Častniškem krožku v Trstu. Orkester Opera giocosa del Friuli Venezia Giulia s solistko na harfo Tatiano Doniš je uvedel v glavni del programa z izved-
bo Bugamellijevega poznoro-mantičnega Menueta, z besedo pa sta uvedla v vsebine matineje predsednik društva Gualtiero Viozzi in dirigent, ki je osvetlil lik eklektičnega skladatelja in predstavil kratko analizo skladbe. Bugamelli je bil prijazen človek, dolgoleten sodelavec gledališča Verdi, kjer je deloval predvsem kot tolkalec, in diplomiran skladatelj. Čeprav se je rodil v Rusiji, kjer je oče užival velik ugled kot profesor solopetja, in je bila njegova družina bolonjskega izvora, je Mario preživel večji del svojega življenja v Trstu. Za svoje raznovrstno kompozicijsko delo (simfonična, komorna, operna, plesna in jazzovska glasba) se ni preveč menil; prijatelji so si prizadevali za natis njegovih del, medtem ko je on celo pozabljal
na rokopise, pogosto v lokalih, kjer je igral na klavir.
Leta 1962 je napisal skladbo po tekstu dekadenčnega italijanskega pisatelja Guida Gozzana, v kateri se s postopnim odbijanjem ur stopnjuje napetost Jožefa in Marije, ki iščeta prenočišče; glasba tolmači besede z določeno ostrino sloga in raznoliko uporabo zborovskih, tudi recitiranih izrazov. Z novonastalim zborom Opera giocosa so pri izvedbi nastopili s samostojno vlogo tudi otroci in dekleta zborov Vesela pomlad z Opčin, ki so tako utrdili že vpeljano sodelovanje, saj so po nastopu v operi II sasso paga-no Giulia Viozzija (leta 2005) že drugič zapisali svoje ime v Zan-nerinijev projekt za vrednotenje del tržaških skladateljev.
PAL
Dan spomina na fojbe in eksodus
Osrednja slovesnost pri Bazovici
Z osrednjo slovesnostjo pri spomeniku žrtvam povojnih pobojev ob nekdanjem rudniškem jašku oz. fojbi pri Bazovici so v nedeljo, 10. februarja, dopoldne na Tržaškem obeležili t. i. dan spomina na povojne poboje in odhod Italijanov z ozemelj, ki so po drugi svetovni vojni pripadla tedanji Jugoslaviji, poroča STA.
Na slovesnosti pri fojbi, kjer naj bi ob koncu druge svetovne vojne jugoslovanske enote pobile določeno število italijanskih aretirancev, so predvsem opozorili, da so bili
ti dogodki v Italiji predolgo zamolčani, italijanska država pa mora sedaj poskrbeti, da bodo takratni optanti prejeli odškodnino za izgubljeno premoženje.
Osrednji govornik je bil tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je opozoril, da je glede vprašanja povojnih pobojev in eksodusa Italijanov iz Istre, z Reke in iz Dalmacije kar pol stoletja vladala "zarota molka". To je Dipiazza pripisal politični slepoti, diplomatskemu preračunavanju in mednarodnim koristim. Vse to je povzročilo zaostritev duhov, ki je dolgo časa preprečevala
spravo in oddaljila etnične skupine, ki živijo v Trstu. Tržaški župan se je tudi zavzel, da mora Italija optantom, ki so zapustili ozemlja, ki so danes del Slovenije in Hrvaške, izplačati odškodnino, glede česar je pred časom tudi pisal predsedniku italijanske republike Giorgiu Napolitanu. Spored slovesnosti, ki se je je udeležilo veliko število ljudi, je obsegal tudi polaganje vencev k spomeniku žrtvam povojnih pobojev in mašo, ki jo je daroval tržaški škof Evgen Ravignani.
Ob tej priložnosti so uradno odprli tudi dokumentacijski center o fojbah in eksodusu, ki so ga pred nedavnim zgradili ob omenjenem spomeniku. Sredstva za izgradnjo in ureditev centra je dala na razpolago tržaška občina, upravljala pa ga bo italijanska iredentistična organizacija
Lega nazionale. Po besedah predstavnikov slednje gre za enega redkih krajev, kjer je tragedija povojnih pobojev organsko prikazana.
Na svečanosti so bili prisotni tudi predstavniki organizacij italijanskih optantov, pa tudi veterani nekdanjih fašističnih vojaških enot med drugo svetovno vojno s svojimi prapori in zastavami. Skupina desničarskih skrajnežev je prav pred spomenikom uprizorila fašistični pozdrav.
Na pobudo nekaterih optantskih organizacij, med drugim Unije Istranov, je isti dan popoldne blizu Rodika v občini Hrpelje-Kozina v Sloveniji potekala slovesnost s polaganjem vencev pri breznu, kjer naj bi v maju leta 1945 jugoslovanske enote pobile večjo skupino italijanskih finančnih stražnikov.
Obvestila
Ob sedmi obletnici smrti se vaščani iz Sočerge, ki stanujejo v istrski vasici in vTrstu, prisrčno spominjajo na pokojnega župnika g. Marijana Živca. Maša zadušnica v njegov spomin bo 18. februarja, ob 19. uri, v župnijski cerkvi v Sočergi. Združenje prostovoljcev Hospice Adria Onlus vas vljudno vabi na predavanje “Stil življenja: preventiva proti težkim boleznim” v torek, 19. februarja, ob 17. uri, v razstavno dvorano na Opčinah, ki nam jo je dala na razpolago Zadružna kraška banka. Predaval bo onkolog dr. Simon Spazzapan.
Odprtje in blagoslov obnovljenega SL0MSK0VEGA DOMA V BAZOVICI s poklonom pokojnemu MIRKU ŠPACAPANU bo vtorek, 19. februarja, ob 19.30. Prisotni bodo: tržaški škof Evgen Ravignani, govornika, profesorica Fulvia Premolin in dr. Damijan Terpin, ostali predstavniki stranke Slovenska skupnost in vsi domači zbori.
Društvo slvovenskih izobražencev obvešča, da je v Peterlinovi
dvorani v ulici Donizetti 3 do 22. februarja na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na Koroškem, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Ogled je možen od ponedeljka od petka od 9. do 17. ure.
Potovanje z Novim glasom v Uzbekistan od 15. do 22. maja 2008. Vpisovanje se zaključi 29. februarja. Za podrobnejše informacije na upravi Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, in na uredništvu v Trstu, tel. 040 365473, ali e-mail mohorjeva@gmail. com. Program Vam lahko dostavimo tudi po elektronski pošti.
Darovi
Za cerkev v Bazovici ob obletnici smrti tete Marije Marc daruje Magda Muzina 40 evrov.
Za cerkev na Pesku daruje družina Capponi 20 evrov.
Ob nabirki za katoliški tisk za Novi glas: Slovensko pastoralno središče Trst 400 evrov.
Ob 32. obletnici pokojnega Adrija-na Franco daruje žena Milena Šinigoj 50,00 evrov za Društvo Rojanski Marijin Dom.
DEVINSKI PEVSKI ZBORI vabijo na
PRAZNOVANJE DNEVA SLOVENSKE KULTURE
o Srečku Kosovelu in knjigi Dragi Srečko... bo spregovorila prof. Tatjana Rojc
Na večeru bo sodelovala skupina BK - EVOLUTION iz Benečije
Na sedežu zborov v Devinu Petek, 22. februarja 2008, ob 20. uri
Pred 240 leti je bil umorjen Winckelmann
Trst rad prejema, a malo daje
Pred 240 leti, 1768. leta je bil v Trstu umorjen filozof in arheolog Johann Joachim Winckelmann. Humanist Domenico Rossetti se je od leta 1808 zavzemal za zgraditev primernega spomenika, da bi se Trst opral občutkov krivde za nasilno smrt v središčnem hotelu. Njegovo truplo so poleg tega vrgli v skupen grob, tako da ga niso več našli, ko so se zavedeli pomembnosti pokojnika. Zgodba se je zavlekla za 25 let. Tudi to ni novost za Trst. Rossetti se je obrnil do kiparja Antonia Bose iz Bassana. Takoj je bil sicer deležen kritike, češ da ni dovolj pomemben. Po premoru ob francoski zasedbi, ki je trajala od leta 1809 do 1813, je Rossetti pozval Tržačane, naj vendar zberejo denar. Nabirka pa je bila klavrno neuspešna. Mesto je pač že stoletja vajeno prejemati, malo pa daje; pač pa rado daje poduk bližnjim in daljnim..
Velikim bogatašem, trgovcem in podjetnikom z znanimi imeni navkljub prejema v zadnjih letih tržaška občina v glavnem denar le od zasebnice Fulvie Co-stantinides. Z njenimi prispevki so lahko obnovili številne muzejske prostore. Nazadnje tudi Museo di storia patria. Tako bo lahko gostil razstave ob letošnji okrogli obletnici prvega prihoda Italije v naše kraje. Takrat, ko je priplula Tržačanom znana barka, pač. Zanimivo pa je, da nas tržaški domovinski muzej, na Imbrianovi ulici, po obnovi že ob vhodu pozdravi s škedenj-sko slovensko narodno nošo.
V Rossettijevem času pa ni bilo boljše. Dograditev kenotafa je trajala kar četrt stoletja... Nagrobnik je lep primer neoklasič-nega sloga. V podnožju je upodobljen Winckelmann, ki kaže na znamenja antike, držeč plamenico. Sledijo mu ženske figu-
re Slikarstva, Kiparstva, Arhitekture, Zgodovine pa Kritika in Filozofija. Sedi pa Arheologija. Nad (praznim) grobom je zleknjen VVinckelmannov duh, ob ugašajoči plamenici pa leži bodalo.
Med darovalci, ki so omogočili dograditev spomenika, je več Slovencev in Slovanov. Tako lahko zasledimo na stenski marmornati plošči imena Andreja Luxa s Proseka ter Mateja Iev-nikerja, več imen iz družine Porenta in celo Slovansko umetnostno društvo.
No Rossetti bi gotovo ne prite-
gnil znani šovinistični... nella Patria de Rossetti no se parla che talian! Ko bi bilo res, bi še zaman čakal na VVinckelmannov kenotaf, tako kot se v tretjem tisočletju godi petemu koridorju; saj mestu ni uspelo prejeti niti Expoja 2008. Še dobro, da je šlo tako, saj še ni izpeljana niti obvoznica, kaj šele ureditev lastništva, upravljanja in namembnosti Starega pristanišča. Bolnišnico na Katinari so zidali dvajset let, drugih dvajset prenavljajo staro. Sosedom pa dajejo "poduk” o hitri železniški progi, ko nimajo niti še splošnih načrtov.
M. O.
12
14. februarja 2008
Koroška / Aktualno
NOVI
GLAS
Opera in Balet Ljubljana gost v koprskem gledališču
Balet "Yin&Yang
//
Sredi januarja je bil v koprskem gledališču zanimiv baletni večer z naslovom Yin & Yang. Gostovala je Opera in Balet Ljubljana. Plesna predstava se je delila na dva dela, in kot je razvidno že iz naslova, na ženskega in moškega. Večer se je odprl s koreografijo Lea Mujiča She is missing za ženski ansambel, v drugem delu pa je bil na vrsti Robert North s koreografijo Troy game za moške plesalce. Ločitev žensk in moških hoče
morajo biti tu plesalke tudi igralke. Solistka spregovori in izvaja pravo mimično partituro, ki gre od intenzivnih pogledov, vzdihov, trenutkov krize, obupa, kjer se pojavita tudi krik in jok. Tudi druge plesalke, ki uporabljajo v plesni izvedbi po navadi nevtralni obrazni izraz, se tu morajo preizkusiti v mimiki obraza in s tem izraziti razne emocije, ki jih najprej doživi solistka in se nato kot valovi razširijo med druge izvajalke
nezaključenosti dela. Čeprav so plesalke izvedle koreografijo res odlično, so se moški v drugem delu izkazali dosti boljše. To pa ni samo moje, a tudi splošno mnenje publike. Koreografija Troy game ameriškega koreografa Roberta Northa je s svojo živahnostjo dobesedno vžgala publiko. Robert North je študiral na Kraljevi baletni šoli v Londonu, plesal pri londonskem Contemporary Dance Theatre (Sodobnem plesnem gledališču) in plesnem ansamblu Marthe Graham. Pozneje je vodil različne baletne ansamble. Koreografija Troy Game je kmalu postala eno od
VIDA VALENČIČ
KO SE DOTAKNEŠ OSEBE
M
iif ffit 2 fv \
simbolizirati nasprotja med spoloma in se skuša svojevrstno, s plesno govorico posvetiti njihovi analizi, čeprav smo podobne procese srečali v umetnosti že neštetokrat.
Koreograf Leo Mujič je večer odprl z ženskim delom predstave. Šolal se je na Rudra School v Lozani (Švica) pri Mauriceu Bejartu. Najbolj ga je zaznamovalo dolgoletno delo s koreografom Williamom Forsythom v Frankfurtu. S koreografijo She is missing, ki jo je predstavil na koprskem odru, skuša prikazati liričnost ženskega giba in izražanja in s tem zadeti v bistvo ženske. Poleg tehnično čistega plesa
na odru. Rezultat je zanimiv in zato delo niha med čustvenostjo predstav plesnega gledališča in racionalnim minimalizmom naučenih in precizno ponavljajočih se gibov. Mujič je za to žensko delo uporabil Bachovo suito za čelo, in sicer njeno transkripcijo za klavir italijanskega skladatelja Ferruccia Busonija. Kostumi Thomasa Mike so zelo nevtralni in na spodoben način pokažejo žensko telo, celotno vzdušje je intimno, a vse skupaj je malce dolgočasno, morda zaradi ponavljajočih se plesnih sekvenc, predolgih čustvenih izbruhov solistke ali določene dramaturške razcefranosti in
temeljnih del sodobnega baletnega repertoarja. V tem baletu se plesalci lahko izkažejo kot atleti, saj je koreograf povezal umetnost baletnega giba z borilnimi veščinami (aikido, capoeira) in akrobatiko. Čeprav je plesalce oblekel v gladiatorske kostume (kostumograf je Peter Farmer), pa moškega ne prikazuje kot neustrašnega bojevnika, pač pa želi le karikirati njegov jaz. Tako se na samoironičen način spoprijema z nelahko vlogo moškega v naši kulturi. Za glasbeno podlago je koreograf uporabil brazilsko glasbo Batucado in Shadow Boxing Boba Downsa.
Raffaella Petronio
KOROŠKA
] Težave pri vključevanju strank
EL zahteva primerno mesto v KOKS-u
Predlog predsednika SKS Sadovnika glede Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (KOKS) je nevaren, ker spodkopava pomen in težo legitimacije do zastopstva interesov koroških Slovencev.
Njegov predlog, da bi vključili v KOKS predstavnike večinskih strank v enakem številu, kot npr. samostojno gibanje koroških Slovencev, je spodkopavanje neodvisnega interesnega zastopanja koroških Slovencev, meni poslovodja EL Adrian Kert: "EL bo naprej opozarjala, da je od strank edina, ki odločno in brez ovinkarjenja zagovarja interese koroških Slovencev, zato je ne gre postaviti na enako raven z drugimi strankami."
Vrhu tega je EL dokazano zdaleč močneje zasidrana v slo-
venski narodni skupnosti kakor katerakoli druga stranka. Sadovnikova varianta je podaljševanje že zdavnaj spoznanih nevarnih poskusov integracije večinskih strank v inte-
resne gremije koroških Slovencev: "Vsi vemo, da to slej ko prej gre edinole v škodo koroških Slovencev, tudi Sadovnik to že leta doživlja kot odbornik EL," tako Kert.
EL predlaga za ožji KOKS bolj
smiseln sestav, ki temelji na modelu Sveta pri predsedniku vlade Republike Slovenije, kjer so zastopane vse strešne organizacije in EL. Za preprečitev pat-situacije bi dodatno lahko vključili predstavnika Cerkve. Glede razširjenega KOKS-a pa se ponuja model, ki sloni na dveh klopeh po 30 članov: na eni strani predstavniki krovnih organizacij koroških Slovencev (NSKS, ZSO, SKS, KKZ, SPZ, SGZ, SŠZ) in Cerkve, na drugi pa izvoljeni predstavniki slovenske narodne skupnosti v vseh javnopravnih telesih, ki se izrecno priznavajo za člane slovenske narodne skupnosti. EL poudarja, da gre v tem primeru le za prehodno rešitev, ki mora imeti za končni cilj demokratično izvolitev političnega zastopstva koroških Slovencev. Svoj predlog bo EL v detajlu izdelala na seji predsedstva v začetku februarja.
Me injulia Roberts
Pred kratkim sem prebrala spet drugo knjigo zelo posebne Španke, z dobrim odstotkom baskov-stva v krvi: Lucia Etxebarria. Ženska, ki je bila vse, med drugim tudi ničla (kot se je takrat sama definirala), ki se je pobirala iz alkohola, in feministka, ki ima na svoji spletni strani tudi zanimivo poglavje o tem, kako nas je kozmetična industrija vpregla in kako neumno je še vedno verjeti v to, da bi kaka krema lahko ustavila čas. V istem obdobju, ko prebiram Etxebarrio, postanem pozornejša do strani v ženskih prilogah in revijah, namenjenih reklamiziranju kozmetičnih izdelkov. Berem o kremah, ki lahko dosežejo 500\\\\\\\u0404, in se ujezim na te revije, ki v svojem klečeplazenju pred kozmetičnimi hišami si ne postavijo vprašanja, ali je sploh moralno pisati o tem, ko so podatki o rednih ekonomskih težavah in ne-sigurnosti dobrega dela Italijanov vedno bolj znani.
Ok, vem: reklama.
Maže za hranjenje neke utopije večne mladosti, ki so testirane na živalih. Etxe-barria bi sigurno napisala žolčni članek za kak ugleden dnevnik. Kontroverzna ženska, ki si je s svojo surovo odkritostjo logično prislužila poleg bralstva tudi obvezne kritike. Večkrat se je lotila tudi t. i. ženskih tem, ki so take le, če o njih razmišljamo s kategorijami tržne industrije. Zapisala je npr., da ženske revije načrtno ignorirajo, da se ženska lahko stara, in če se ob to že morajo obregniti, potem je le tržno-namerno, torej: kako ji lahko uspe, da se ne stara. Etxebarria je to definirala kot brisanje identitete ženske, njene moči in zgodovine.
Revije ne ponujajo ženskih obrazov, na katere se je zarisala kaka gub (ic) a, in če so že prisotni, potem je Photoshop najhitrejša maža. Nemška kultura je različna. Večkrat sem kupila kako njihovo žensko revijo, ki nas postavlja na tla, kamor res pripadamo: v sodobni svet, v katerem se moramo kretati med zahtevami današnjega sve-
A
ta, nizko plačo, pomanjkanjem časa za vse: iskrene pogovore, igro z otroki, časa v dvoje, minut, ko si želiš le samote in ždenja v naravi, pa tudi možnosti, ki se ženski ponujajo, če jih le zna prepoznati. Tako imajo (nekatere) nemške ženske revije tudi daljše reportaže o delovnem prekvalificiranju, možnosti študija ob delu, predstavitvi kakega kreativnega projekta v službi, priloge o prihranjevanju energije (in časa), poglobitve o različnih pasteh, v katere lahko pade današnji človek: od psihičnih težav, alkoholizma in jemanja mamil, odtegnitve od hrane, medčloveških stikov, težav v zakonu in vzgoji otrok. Pa tudi priloge o vsem, kar lahko osmišlja življenje, kot tudi o vsem, kar lahko razbremeni njegov vsakdan. Nič eklatantnega, le besede, namenjene temu, da bi ženski svet (ker gre pač za "ženske" revije..) lahko boljše živel v tem svetu, navsezadnje si vsi želimo isto, mar ne?
Potem vzameš v roko italijanski ekvivalent in se ne čudiš dejstvu, da je ženska v tej (kot drugih) državah predstavljena na tak način.
Seznam sega od kolekcij visoke mode, do receptov, nasvetov, kako postati zapeljivejše, fotoseans znanih obrazov v novih objemih, zakonska posvetovalnica in nega rož. To je (večinoma) vse oz. to, kar zaobjema največ strani. In kar zanima reklamo. Potem se pogledaš naokrog in ženske nismo (samo) to. Pač pa tudi bitja, ki mogoče danes v veliko večji meri kot kdajkoli prej si z moškim delimo hišna (in družinska) opravila, smo več kot kdajkoli prej zaposlene izven doma, skačemo sem in tja, vedno ali pogosto s cmokom v grlu, ker ne dohitevamo... koga? Česa? Perfekcije? Neke patinirane ženske iz revij, ki se navihano zasmeje pod stavkom v oglasu "Koliko let si mi prisodil? " ali Julie Roberts, mame treh otrok, ki gotovo ne računa, koliko mesecev po porodu se lahko posveti izključno dojenčku in kdaj bi družinski proračun ne zdržal več?
Samo sanje in misli, ki se odpirajo vetru...
Priložnost
Vozil je po običajni poti čez dolino, ni se mu mudilo. Pravzaprav je to cesto poznal kot svoj dom, saj se je po njej peljal večkratna teden. A je bila vendarle vsakič drugačna, spreminjala se je z vremenom in z letnimi časi in vsakič se mu je zdela lepa. Tokrat je bilo cestišče mokro in akacije so risale svoje gole sence v meglo. Zimo je imel rad, v kolikor je tedaj najraje sanjal o pomladi. In se je že veselil tistih prvih vonjav in nemira, ki ga bo že februarja čutiti v zraku.
Potem pa poletje s svojimi neštetimi izzivi in tisti kratki vikendi na morju. Letos bo pravzaprav težko. Ne samo gorivo, vse se je od lani močno podražilo, tako da z družino že težko shaja. Poleg tega so tu še razni stroški, zavarovanja in hišna popravila, pa je morje samo želja in modroze-len spomin.
Spomnil se je tiste zemlje in se nasmehnil. Spet tale italijanska birokracija, spet napake pri vodenju zemljiških knjig, spet že dobro poznani zapleti. Tokrat je napaka igrala njemu v prid. Pomotoma somu namreč pred desetimi leti ali več zapisali kos zazidljivega zemljišča, ki mu v resnici nikoli ni pripadalo. Pravzaprav zanj sploh nikoli ni vedel, nikoli ni stopil na tisto krpo opuščenega borjača in razmišljal o njem. Opozoril ga je mladi sosed, ki se je odločil, da bo popravljal staro podedovano kraško hišo. Potem pa tale pomota in zapleti. Sicer je bilo že dolgo let, kar se je odselil, in ko so ga poklicali po telefonu, ni nikogar več poznal. Saj je sprva mislil na pomoto, ni bil več last-
nik nobenega zemljišča in nobenega kraškega dvorišča. Potem je razumel. Do napake je prišlo v preteklosti. In čisto nehote je postal lastnik tujega zemljišča. Sosedi bi radi zidali, pa ga vabijo na razgovor. Zemljo bi odkupili, za katerokoli ceno, potrebujejo jo. Odkupili. Ko so mu spregovorili o denarju, o nekaj tisočih evrih, ga je najprej prijetno zaščemelo; tako krvavo jih je potreboval, da
•<*
jih je v mislih že prešteval in se veselil, da mu bodo olajšali tale vsakdanjik. Tile tisočaki v njegovih mislih. Pa saj zemlje ne more prodati, saj ni njegova. Nikoli ni bila njegova, še videl je ni nikoli. Ampak uradno, na papirjih, tam, v tistih listinah, tam je lastnik tiste zemlje, tistih
evrov. Ampak v resnici ne,
pred Bogom ne, pred samim seboj ne in niti pred temi čudovitimi gorami, ki se daleč za furlansko nižino spajajo z modrino. Občutek ima, da te gore vedo, da bi ga obsojale.
Prehitel ga je čisto nov Volvo, da ga je nekoliko zaneslo v desno. Nasmehnil se je svoji stari Škodi, ki je pogumno odrivala pot. Prijatelji, pa tudi sorodniki, so pred kratkim menjali avto, imeli so takega z najnovejšimi pripo-
močki, z najsodobnejšo tehniko. Pa kaj bi z njim, pravzaprav.... Enako truden se bo na večer vračal domov in z istimi sanjami bo odhajal v jutro. Na avto se sploh spomnil ne bo. Pa bi lahko še marsikaj kupil s tistimi evri, saj je zadnjič prebiral tisto zgibanko, ki so mu jo poslali po pošti. Pa sušilni stroj, takega, kot je videl v nakupovalnem centru, potreben bi bil, pa nova športna
oblačila, pa Pa saj doma za
vse to sploh prostora ni. Pri njih je navada, da skoraj nične roma v koš. Povsod so spomini, vse je še uporabno, škoda je, da bi razmetaval. Pa saj je doma čisto udobno, ničesar ne pogreša razen večerov, ko ga peč zaziba v sanje in ko ostanejo skrbi onkraj kamnitih zidov. Soseda bo poklical zvečer, naj si prepiše tisto zemljo, naj zida, da mlada družina ne bo na tesnem s prostorom. On bo nanjo kratko malo pozabil, saj nikoli ni bila njegova. In na tiste evre, ki jih je sosed tako težko prislužil, da je čisto zgaran. Njemu ni do tujega denarja, posegel bi v to vsakdanjost, v to pričakovanje pomladi in v to modrino gora v daljavi. Morda bi ne bilo več tako jasno, tako njegovo tole nebo, tale pot....
Sicer je veliko takih ljudi, ki brez slabe vesti živijo od tujega denarja, veliko je ljudi, ki ne vidijo tistih, ki prihajajo vsak dan domov na smrt utrujeni, ki jim je vseeno za njihove sanje, za trpljenje. Njemu ni vseeno, tudi sam jih nosi v srcu, sanje in trpljenje, nosi jih včasih do tistih svetlih vrhov v modrini, da jih tam odloži in se spočije. Samo sanje in misli, ki se odpirajo vetru in brez trpkosti in obžalovanja zrejo v poletje.
SuziPertot
Sloveniia
	^	M-
Slovenija se je v duhu združila ob praznovanju obletnic Trubarja in Prešerna
Vlada odločna in uspešna v svoji politiki, tudi pri predsedovanju EU
Slovenci, ki jih politika sicer deli in razdvaja, so se za krajši čas vendarle združili v mislih, željah in hrepenenjih. To se je zgodilo ob začetku proslavljanja 500-letnice rojstva Primoža Trubarja, začetnika javne uporabe slovenskega jezika in pričevalca njegove pomembnosti. Na prvi seji častnega odbora za proslavitev petstote obletnice Trubarjevega rojstva, ki jo praznujemo v letu 2008, je predsednik vlade Janez Janša dejal, "da gre za eno najpomembnejših obletnic, ki jih praznuje slovenski narod, okrog pomena Trubarja pa smo v Sloveniji zelo enotni. Prav v položaju slovenskega jezika, ki je bil v središču Trubarjevega zanimanja in delovanja, se kaže pot, ki smo jo Slovenci prehodili v zadnjih dveh desetletjih. Pred dvajsetimi leti so civilistom sodili na vojaškem sodišču v Ljubljani, in to v tujem jeziku, medtem ko sedaj v našem slovenskem jeziku predsedujemo celotni Evropski uniji". Predsednik države dr. Danilo Turk je 7. t. m. v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani odkril Trubarjev kip, delo kiparja Tineta Kosa. Državni poglavar je med nedavnim obiskom v Vatikanu in pri predsedniku Italije Giorgiu Napolitanu sogovornikom pojasnil pomen Primoža Trubarja v naši zgodovini. Izrazil je tudi željo, da bi v Sloveniji lahko razstavili Trubarjevo Cerkveno ord-ningo, ki jo hrani vatikanski muzej.
Zelo slovesno, občuteno in doživeto so v Sloveniji počastili
8.	februar, slovenski kulturni praznik. Praznik spominja na dan smrti našega največjega pesnika in genija dr. Franceta Prešerna. Aktualnost poezije in duha
dr. Franceta Prešerna tudi v našem času in razmerah, je prof. Lojzka Bratuž, slavnostna govornica na Prešernovi proslavi v Novi Gorici, povzela z naslednjimi mislimi: "Ko sem premišljevala, kako naj sklenem ta govor, pogled v naš prostor in čas nekoč in danes, se mi je kar sama ponudila predzadnja kitica iz Prešernove Zdravljice, ki je tudi besedilo slovenske državne himne. Z njo pesnik nazdravlja narodom, ki hrepenijo po miru in svobodi, ter si želijo, da bi na njihovih mejah ne živeli sovražniki, ampak le dobri sosedje. Prešernovo sporočilo je že v daljnem letu 1844 napovedovalo nov čas, ki je tudi naš čas, velja pa za vse narode sveta".
Na	državni
proslavi v Mariboru sta nagradi za življenjsko delo	prejela
grafični oblikovalec Miljenko Licul ter književnik in prevajalec Janez Gradišnik. Med dogajanji ob slovenskem kulturnem prazniku je bila zelo zanimiva razstava osnutkov arhitekta Jožeta Plečnika za Prešernov mavzolej, ki jo je Gorenjski muzej priredil v Vrbi, rojstnem kraju našega največjega pesnika. V Vrbi naj bi zgradili devet metrov visok mavzolej, v katerem bi shranili posmrtne ostanke dr. Franceta Prešerna. Vendar projekt ni bil uresničen, ker Plečnik pri povojnih oblasteh ni
bil priljubljen.
Dogodkov v politiki in na drugih področjih, pomembnih za Slovenijo, je bilo v prejšnjih dneh veliko, tako da lahko omenimo in jih na kratko ocenimo samo nekaj. Napovedujejo, da bodo parlamentarne volitve predvidoma med 20. in 27. septembrom. Politične stranke v boju za oblast in prevlado močno vznemirjajo ugibanja o tem, ali bo tudi naslednjo vlado vodil Janez Janša ali pa bo to Borut Pahor. Morda pa bi v njej sodelovala celo oba politika. Nadaljujejo se ocene o značajskih in drugih lastnostih posameznih
politikov. Akademik dr. Janko Kos, avtor nove knjige z naslovom Slovenci in Evropa, je v intervjuju, objavljenem v tedniku Mladina, o Janezu Janši zapisal: "Janša ima karizmo (se pravi osebno izžarevanje, ki prepriča druge ljudi), ker je nekako drugačen od drugih politikov. Slovenci smo bili od nekdaj dobri uradniki. Tudi naši
politiki so bili v glavnem uradniški politiki, zato so se najbrž tako dobro vključili v komunistični projekt družbe. Cankar bi rekel, da so filistri (to je samozadovoljni, v mišljenju in delovanju omejeni ljudje)".
Za Boruta Pahorja je znano, da je dober in prepričljiv govorec, vendar tudi vase zaljubljen politik. Javnomnenjske ankete in raziskave so ga dolgo časa prikazovale kot najbolj priljubljenega politika v Sloveniji, v zadnjem času pa je to postal predsednik države Danilo Turk.
Premier in vlada morata delovati na dveh strateških področjih. V državi se mora spopadati z opozicijo, ki si hoče zagotoviti zmago na bližnjih državnozborskih volitvah, ob tem pa voditi predsedovanje Slovenije v evropski povezavi. Pri tem sta najbolj dejavna premier Janez Janša in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel.
Zavrnjene obtožbe zoper notranjega ministra Dragutina Mateja
Državni zbor je zavrnil obtožbe poslancev opozicijskih strank zoper notranjega ministra Dragutina Mateja, češ da je pri upravljanju svoje funkcije deloval nezakonito. Prejel je dovolj glasov poslancev, da bo lahko ostal na svojem položaju. Nekdanji kandidat za predsednika Slovenije Marjan Cerar pa je na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani ovadil 571 časnikarjev, ki so podpisali znano peticijo zoper domnevno cenzuro. Ovadena sta tudi pobudnika peticije Blaž Zgaga in Matej Šurc. Cerar jih dolži "blatenja Slovenije v tujini".
Marijan Drobež
je naučil žvižgati, pa tudi preudarna veverica Replja je Čopka poučila, da je poleg skakanja še veliko drugih stvari, vrednih spoznanja. Aberšek je zgodbico o drugačnosti, ki postane celo prednost, prepletel z glasbo, katere avtor je mladi Matej Petejan, že večkrat Aberškov sodelavec. Nastopajoči so se izkazali tudi kot pridni pevci, saj v igrici ne manjkajo niti songi, ki poudarjajo plemenito sporočilo pripovedi, pri kateri v obnašanju živalic ni težko spoznati ravnanje človeka, njegove slabosti, predsodke in vrline. Šoje (Bojana Borjanič, Monika Mau-ri, Tina Kogoj, Kaja Berlot in Matic Ninin), ki se venomer vtikajo v dogajanje, se izrisujejo v prave radovedne vaške klepetulje. Igrica pritegne tudi s svojo čisto scensko sliko: nekaj pokončnih in vodoravnih valjastih elementov ponazarja gozd, deblo oz. veje drevesa. Po Aberškovi zamisli in oblikovanju jo je poslikala Jana Prijatelj. Pri kostumski obdelavi (Svetlana Žnidarčič) pa nedvomno izstopajo dolgi mehki repki in ušesa veveric, posebno Čopkova, in veliki kljuni vreščavih šoj.
Aberšek je svojim mnogim uspešnim otroškim predstavam dodal še eno uglajeno in lepo uprizoritev, tako, ki jo imajo radi otroci, in tudi tisti, ki nosijo v sebi otroško dušo in znajo zaznati drobcene, a pomembne stvari.
Iva Koršič
Kratke
Premožnejši Slovenci začeli kupovati stanovanja v Trstu?
V Sloveniji cene stanovanj in gradbenih zemljišč še zmeraj naraščajo, zaradi česar si zlasti mlajše družine težko omislijo svoje stanovanje. Najvišje so cene v Kopru in drugod v slovenski Istri. V
Kopru povprečno urejeno dvosobno stanovanje stane nad 104 tisoč evrov, zanj pa bi morali kupci s povprečno visokimi prejemki odšteti 126 plač. V agencijah za promet z nepremičninami menijo, da se bodo cene stanovanj v Kopru in drugod v slovenski Istri letos zvišale od pet do osem odstotkov.
Tržaški časnik v italijanskem jeziku II Piccolo je poročal, da premožnejši Slovenci čedalje bolj povprašujejo po nepremičninah na Tržaškem, kjer naj bi bile ugodnejše kot pa v Kopru in drugod v slovenski Istri. Po podatkih omenjenega časnika v Trstu kvadratni meter obnovljenega stanovanja stane od dva do tri tisoč evrov, v Portorožu pa pet tisoč evrov.
V letošnjem prvem sklopu priložnostnih poštnih znamk tudi Primož Trubar
Pošta Slovenije, ki ima sedež v Mariboru, je izdala letošnji prvi sklop priložnostnih znamk. V serijo Znamenite osebnosti je predstavljen Primož Trubar, osrednja osebnost slovenske kulturne
f
f«
: tfjfeSSsSS?
l"a<t^
zgodovine, protestantski duhovnik, pisec in prevajalec. Po njegovi zaslugi smo Slovenci dobili prve tiskane knjige v našem jeziku, kar nas je postavilo ob bok in na raven drugih kulturnih narodov v Evropi. Ob izidu znamke je urednik Biltena slovenske pošte Bojan Bračič podrobno opisal razburljivo življenje in vlogo Primoža Trubarja v naši narodni zgodovini in kulturi. Zapisal je, “da njegova dela, ki so sicer vsa nastala iz religioznih pobud, močno presegajo samo verski pomen, saj je Trubar, čigar 500-letnico rojstva proslavljamo letos, razvijal teološko in pravno izrazoslovje in je s svojim pisanjem začetnik esejistike, pripovedništva in zgodovinopisja v slovenščini in je tudi prvi poimensko znani avtor slovenske pesmi ”.
V letošnjem prvem sklopu priložnostnih znamk je Pošta Slovenije izdala še nekaj drugih špoštnih znamk. Med njimi tudi voščilno znamko, kije namenjena ljubezni. Njen glavni simbol je srce, zato je tudi nova poštna znamka v obliki srca.
SNG Nova Gorica / V goste prihaja Teatro Avante iz Miamija
V petek, 15. februarja, bo na odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, z dvema ponovitvama ob 11. in 20. uri, gostovalo gledališče Avante iz Miamija na Floridi z delom Williama Shakespeara Vihar, ki jo je priredila Raquel Carrio', učiteljica, avtorica dram in esejev, zaposlena kot profesorica na School of PerformingArtsofthe Higher Institute ofthe Arts in kot svetovalka za dramatiko v Teatro Buendia. Napisala je številne študije o modernem kubanskem in latinskoameriškem gledališču. Na drugem mednarodnem festivalu leta 2004 VVriting vvith a Difference v Neaplju je dobila posebno nagrado za gledališče. V svojo obdelavo Una tempestad (2006) je strnila Shakespearovi fantastični in osupljivi igri Vihar in Sen kresne noči, kot sama pravi: »V resnici obe igri poskušata ustvariti magični prostor, kjer so mogoče vse spremembe, tudi najbolj čudne. Iz tega skupnega elementa izvira ideja križanja obeh zgodb, točneje branja Viharja kot čudnega sna v čarobnih deželah našega sveta, ki je tudi poln srečanj in prividov«. Predstava bo v španskem jeziku s slovenskimi podnapisi. Shakespearov tekst je v španščino prevedel Prio Odio, igro pa zrežirala Lilliam Vega. Produkcija je delo Shakespeare in American Communities (ameriška gledališka pobuda za nastope na turnejah, na katerih si bo predstave ogledalo več kot tisoč različnih skupnosti in organizacij po 50 zveznih ameriških državah): Shakespeare for a New Generation, ki jo financira the National Endovvmentforthe Arts v sodelovanju z Arts Midvvest. Teatro Avante je bil ustanovljen I. 1979; njegov cilj je ohranjati latinskoameriško, predvsem pa kubansko kulturno dediščino. Gledališče je predstavljalo ZDA na raznih mednarodnih gledaliških festivalih in za svoje delo in poslanstvo prejelo marsikatero nagrado, med drugimi I. 1995 prestižno nagrado Federica Garcie Lorce v Fuente Vaquerosu v Španiji. Leta 2007 je gostovalo v Španiji in Sloveniji s predstavo The Philanthropist pisca Virgilia Pinere in režiji Lilliam Vega. / IK
Deskle / Premiera gledališke skupine MAK
Veveriček posebne sorte
Na 19. srečanje otroških gledaliških skupin Goriške, ki ga prireja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in katerega predstave se letos vrstijo od 18. januarja do 21. marca po dvoranah in šolah raznih krajev goriškega območja, se je prijavila tudi gledališka skupina
MAK, ki deluje v Kulturnem društvu Svoboda Deskle in OŠ Deskle. Ta skupina že enajsto sezono nepretrgoma poklanja najmlajšim gledalcem po eno pravljično igrico. Letos so iz zvrhane literarne skrinjice slovenske pisateljice
Svetlane Makarovič, ki je otrokom namenila veliko lepih in pomenljivih pravljičnih zgodbic, izbrali pravljico Veveriček posebne sorte. Že od jeseni se je enajst učencev iz petega, sedmega, osmega in devetega razreda pripravljalo na uprizoritev, najprej pod vodstvom mentoric Mojce Petelin in Ane
Košuta, potem pa pod izkušeno umetniško roko režiserja Emila Aberška, dobrega poznavalca in tolmača otroških odrskih želja. Prav on je podpisal večino režij odrskih postavitev, ki so vzklile v gledališki skupini
MAK. Medtem ko so »starejši« učenci vadili igrico, so šolarji iz nižjih razredov vzeli v roke barvice in narisali junake iz pravljice. Njihovi izdelki so bili razstavljeni v preddverju pred nekaj leti smotrno preurejene dvorane v Desklah. Najlepša izmed njih, ki jo je v živahnih barvah ustvarila Tinkara Kragelj, učenka 3. a razreda, in ki prikazuje protagonista veverička Čopka in njegovega prijatelja kosa, pa krasi majceno gledališko zgibanko. Brez treme so zelo mladi igralci obvladovali besedilo in odrski prostor ter jasno in z zanosom izoblikovali igrico in prikazali, kako so se mamici Pu-hanki (Angelika Gomi-šček Kravos) rodili dve veverički, Vevi-ra (Alenka Maffi) in Vevra (Hana Gabrijelčič), in nežni samček Čopko (Žiga Jelavič), ki je bil malce drugačen od sestric, saj zaradi hibe na tački ni mogel razigrano skakati z veje na vejo kot ostale veverice, kar je zelo žalostilo mamico, a modri kos (Vito Pavlica) ga
14 14. februarja 2008	Primorska	/	Gospodarstvo
Predstavitev rezultatov Eurobarometra za Slovenijo
Slovenci zadovoljni z življenjem
Kljub manjšemu upadu so Slovenci še naprej zelo zadovoljni s svojim življenjem, z veliko mero optimizma pa zrejo tudi v prihodnost EU, kažejo predstavljeni rezultati jesenskega nacionalnega poročila javnomnenjske raziskave Euro-barometer za Slovenijo. Slovenci še naprej nadpovprečno pozitivno ocenjujejo tudi članstvo v EU. Raziskava Eurobarometer meri javno mnenje v 27 članicah EU, na Hrvaškem, v Turčiji in v turškem delu Cipra. Vanjo so vključene osebe s stalnim prebivališčem v državah članicah EU, starejše od 15 let. V Sloveniji se je jesenska raziskava na terenu v obliki pogovorov na domu izvajala med 25. septembrom in 21. oktobrom 2007, vanjo pa je bilo vključenih 1009 anketirancev, poroča STA.
Rezultati jesenskega Eurobarometra za Slovenijo so po besedah Tine Vončina s predstavništva Evropske komisije v Sloveniji še naprej zelo pozitivni in optimistični, kljub temu da je moč v vseh članicah zaznati manjše poslabšanje razpoloženja javnosti v primerjavi s pomladanskim poročilom.
87 odstotkov anketirancev je tako
Danci, Nizozemci in Švedi (po 97 odstotkov).
Slovenci nekoliko manj optimistično kot spomladi zrejo v prihodnost, saj jih 26 odstotkov oz. za osem odstotnih točk manj kot spomladi pričakuje, da se jim bo življenje v prihodnjem letu izboljšalo. 20 odstotkov (sedem odstotnih točk več kot spomladi) jih je prepričanih, da se jim bo življenje v naslednjem letu poslabšalo. Največji delež (52 odstotkov) jih ne pričakuje nobenih večjih sprememb.
Ocene glede gospodarskega položaja medtem ostajajo podobne kot spomladi, saj 25 (trije odstotki manj kot spomladi) odstotkov anketirancev meni, da se bo gospodarski položaj Slovenije v prihodnjem letu izboljšal, 28 odstotkov pa jih je mnenja, da se bo gospodarsko stanje poslabšalo. 44 odstotkov ne pričakuje sprememb.
56 odstotkov Slovencev meni, da je članstvo v EU dobra stvar, kar je za dva odstotka manj kot spomladi. Sedem odstotkov jih je prepričanih, da je članstvo v Uniji slaba stvar, 35 odstotkov pa jih je mnenja, da ni ne dobra ne slaba. Glede na povprečje v EU27 je delež tistih z dobrim mnenjem
i\
zadovoljnih s svojim življenjem, s čimer so Slovenci na prvem mestu med desetimi novimi članicami Unije, ki so se Uniji pridružile v krogu širitve leta 2004. Zadovoljstvo z življenjem se je v primerjavi z zadnjim Eurobaro-metrom spomladi lani sicer zmanjšalo za štiri odstotne točke, a se Slovenci po zadovoljstvu še vedno uvrščajo v zgornjo polovico med članicami unije, in sicer na 11. mesto. Povprečje v EU27 je 80 odstotkov, najbolj pa so s svojim življenjem zadovoljni
o članstvu države v Uniji za dva odstotka nižji, za šest odstotkov pa je manj tudi tistih s slabim mnenjem. Največ vprašanih je članstvo v EU ocenilo kot dobro v Luksemburgu (82 odstotkov), na Nizozemskem (79 odstotkov) ter v Belgiji in na Irskem (74 odstotkov), kot slabega pa v Veliki Britaniji (28 odstotkov) in Avstriji (26 odstotkov).
71 odstotkov Slovencev meni, da je Slovenija s članstvom v EU pridobila, kar je za štiri odstotne točke manj kot spomladi in 13
odstotkov nad povprečjem EU27. Slovenija se po tem parametru uvršča na deveto mesto v Uniji. O pozitivnem vplivu članstva v EU za državo so najbolj prepričani Irci (87 odstotkov), Poljaki (83 odstotkov) in Litovci (81 odstotkov), najmanj pa Ciprčani (52 odstotkov) ter Madžari in Britanci (po 47 odstotkov).
Slovenci večinsko menijo, da glas države v EU šteje. 69 odstotkov vprašanih se s to trditvijo namreč strinja, 29 odstotkov pa jih meni, da glas Slovenije ne šteje. 56 odstotkov Slovencev (pet odstotkov manj kot spomladi) verjame tudi, da se bo vpliv Slovenije v EU v prihodnosti povečal. Slovenci glede na ostale članice Unije še vedno nadpovprečno zaupajo v institucije EU, saj jih vanje zaupa 65 odstotkov anketirancev. S tem se skupaj z Belgijci in Grki uvrščajo na tretje mesto v Uniji. Skupaj s Poljaki se Slovenci čutijo tudi najbolj seznanjeni z delovanjem Unije ter obveščeni o evropskih zadevah med vsemi državami sedemindvajseterice. Njihovo nadpovprečno poznavanje osnov EU glede na druge članice je v veliki meri potrdil tudi praktičen preizkus v obliki nekaj osnovnih vprašanj. Slovenci so glede prihodnosti Unije še vedno zelo optimistični. 73 odstotkov (sedem odstotnih točk manj kot spomladi) jih namreč gleda na prihodnost EU z optimizmom, s čimer se Slovenija uvršča nad povprečje EU, ki znaša 66 odstotkov. Zelo visoko pa so tudi pri podpori evropski monetarni Uniji in evru (s 86 odstotki na drugem mestu), okrepitvi skupne zunanje politike (z 81 odstotki na tretjem mestu), ter nadaljnji širitvi Unije (s 66 odstotki na tretjem mestu). V tokratnem poročilu je bilo vsebovano tudi vprašanje o predsedovanju Slovenije Svetu EU. 85 odstotkov anketirancev je vedelo, da Slovenija predseduje Uniji, 86 odstotkov pa jih je menilo, da je predsedovanje za Slovenijo dobro.
Kot ključen izziv, s katerim se sooča Slovenija, so anketiranci izpostavili boj proti inflaciji (63 odstotkov, kar je 45 odstotnih točk več kot spomladi), 47 odstotkov pa jih je prepričanih, da ima EU negativen vpliv na inflacijo, kar je za osem odstotnih točk več kot pred zadnjim tovrstnim merjenjem pred letom in pol.
NOVI
GLAS
GLAVNI UREDNIK Andrej Bratuž - ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it
www.noviglas.it
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Tmedia, ul. Malta 6 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst.
Brezplačna tel. št. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 12. februarja, ob 14. uri.
Prva konferenca kmetijskih ministrov
Živila dobivajo vlogo strateške surovine
Živila postajajo vse pomembnejša surovina, vse pogosteje se jim pripisuje strateški pomen, kako zadovoljiti vedno večje povpraševanje po živilih, pa predstavlja velik izziv kmetijske politike, so se strinjali udeleženci prve konference kmetijskih ministrov v sklopu sejma Grune Woche.
Kmetijstvo, energetika in skrb za okolje so med seboj tesno povezani, so se strinjali nemški minister za kmetijstvo Horst Seehofer, evropska komisarka za kmetijstvo Mariann Fischer Boel, ruski kmetijski minister Aleksej Gor-dejev, ukrajinski kmetijski minister Jurij Melnyk, turški kmetijski minister Mehdi Eker in sekretar francoskega kmetijskega ministrstva Jean Marie Aurand, ki so v Berlinu razpravljali na temo globalne konkurence na področju kmetijskih surovin.
Poleg rastočih cen energentov se svetovni trg v zadnjem času sooča tudi z vse višjimi cenami živil, kar je v veliki meri posledica večje rasti povpraševanja od rasti ponudbe. Med razlogi so sogovorniki izpostavili rastoče prebivalstvo, pomanjkanje dodatnih površin za proizvodnjo hrane, vedno večji del teh pa se v luči rastočih cen energentov namenja tudi proizvodnji rastlin za pridelavo biogo-riv.
Potrebna je kmetijska politika, ki se bo sposobna soočati z novimi izzivi, tako glede rastočega povpraševanja kot boja proti klimatskim spremembam, a ob tem ne smemo dovoliti, da bi proizvodnja rastlin za biogoriva prizadela proizvodnjo živil, je poudaril
Seehofer.
Da se proizvodnja biogoriv v razpravah okoli cen živil in nezadostne ponudbe navaja prepogosto, pa je menila komisarka Fischer Boelova. Po njenem mnenju je razlog predvsem v rastočem pov-
praševanju držav v razvoju, proizvodnja pa upada tudi zaradi vse bolj za kmetijstvo neprimernih vremenskih razmer.
Če želimo doseči zastavljene cilje na področju varstva okolja v luči klimatskih sprememb, so biogoriva edina možnost, je dejala in izpostavila pomen investicij na tem področju. Da proizvodnja rastlin za biogoriva ni nujno v konkurenci s proizvodnjo živil, je menil tudi sekretar francoskega ministrstva Aurand, ki je predlagal, da bi rastline za biogoriva gojili na območjih, ki so za gojenje drugih poljščin neprimerna.
Nujna so vlaganja v razvoj druge generacije biogoriv, nujna je di-verzifikacija, uporaba organizmov, ki porabijo manj vode, uporaba novih tehnologij, in sicer ne le v povezavi z gensko spremenjenimi organizmi, je dejal Aurand. "Proizvajati moramo več in boljše, " je poudaril in izpostavil
potrebo po razvojni kmetijski politiki na svetovni ravni.
Da je ob novih tehnologijah nujna tudi razprava o biotehnologijah, pa je prepričana Fischer Boelova. Poudarila je, da se bo proizvodnja gensko spremenjenih organizmov povečala, saj prinaša ta večje dobičke, tako jo že povečuje Brazilija, in pomembno je, da EU ne bo popolnoma zaostala za drugimi državami.
Fischer Boelova je še poudarila, da pred letom dni nihče ni pričakoval takšnih razmer na področju cen hrane, ob tem pa dodala, da je maslo še vedno cenejše kot pred 25 leti. Pojasnila je še, da so v Evropi pred leti na številnih območjih opustili proizvodnjo, ker so želeli zmanjšati proizvodnjo, ki je presegala povpraševanje in ponovna uporaba teh bo po pričakovanjih izboljšala razmere.
Velike možnosti za povečanje kmetijske proizvodnje, tako poljščin kot rastlin za izdelavo biogoriv, ima Ukrajina, je poudaril ukrajinski minister Melnyk. Ukrajina ima potencial, občuti pa pomanjkanje modernizacije, inovativne tehnologije, za kar pa so potrebna vlaganja, je dejal Melnyk in izrazil prepričanje, da bo Ukrajina v primeru razvoja velik in enakopraven igralec tako na trgu živil kot biogoriv. "Investicije so tema številka ena v Ukrajini, " je zaključil.
Da je uvajanje novih tehnologij v kmetijstvu nujno, se je strinjal tudi ruski minister Gordejev. Ob tem je izpostavil še pomen upravljanja, pomen vlad, saj kmetijstva, tako Gordejev, ni mogoče obravnavati le s komercialnega stališča. Kmetijstvo prinaša številne dobrine za vse, kar pa se ne da vedno meriti z denarjem, je dejal.
STA
Po raziskavi ameriške univerze Yale
Slovenija na 15. mestu najbolj "zelenih" držav
Po poročanju STA, se je Slovenija uvrstila na 15. mesto raziskave Centra za kakovost varstva okolja
ogljika in žvepla, onesnaženosti vode in zraka, biotske raznolikosti in praksah zaščite narave.
uvrstila na 6. mesto, Hrvaška na 20. mesto, Italija pa na 24., je objavljeno na spletni strani univerze Yale.
Slovenija je v raziskavi dosegla 86,3 točke, medtem ko jih je Švica na prvem mestu zbrala 95,5. Med državami nekdanjega Vzhoda se je zelo visoko, na 8. mesto, uvrstila Latvija, precej dobro sta se odrezali tudi Litva in
ameriške univerze Yale o varovanju okolja. Omenjena raziskava je na podlagi indeksa učinkovitosti varstva okolja (EPI) med drugim zajela podatke o izpustih
Prvih pet mest so na omenjenem seznamu, ki je zajel 149 držav, zasedle Švica, Švedska, Norveška, Finska in Kostarika, iz slovenske soseščine se je npr. Avstrija
Slovaška (16. oz. 17. mesto). Čisto na repu lestvice je Niger, za las pred njim pa sta se uvrstili Siera Leone in Angola. ZDA so pristale na 39. mestu.
Palestinski mladenič
Mama in hc\u030Cerkica se pogaj
Arafatova grobnica s Častno stražo
Sveta dežela, prekleta dežela (2)
Romala... in obzidje naokoli
Obzidje, ki ne varuje, ampak ločuje
Okoli Zahodnega brega in okoli Gaze. Pravzaprav okoli vsakega večjega palestinskega mesta. Visoki betonski zid z izrazito bodečo žico. Dal ga je postaviti Ariel Sharon, nekdanji karizmatični vodja izraelske desnice, ki se je pred časom preselil v politični center, ustanovil stranko Kadima in ukazal porušenje izraelskih naselij na območju Gaze. Sharon je sicer že več kot dve leti v nepovratni komi, njegov
Tel Avivu Gideon Doron je Sha-ronov odhod iz Gaze označil kot darilo islamistom v Hamasu: "Njegova poteza je bila sporočilo, da se Izraelci podajajo v beg. To je Hamasu dalo krila. Za Ha-mas je poleg tega vojna proti Izraelu nujna stvar iz ideoloških postavk o neobstoju izraelske države. Oni se lahko menijo samo o prekinitvi ognja, ne morejo pa se spuščati v mirovna pogajanja, ker kot pogajalskega partnerja ne morejo sprejeti izraelske države, ki ji sami ne priz-
tikami večkrat soočena, problema vode pa ne pozna. Husseini je namreč pojasnil, da "imajo Izraelci na Zahodnem bregu dosti lažji dostop do virov pitne vode. To je izjemnega pomena, ker je v tem delu, predvsem na območju Mrtvega morja in južneje proti puščavi Negev, padavin zelo malo. Izraelska država je svojim državljanom zagotovila boljše pogoje. Izraelci na Zahodnem bregu porabijo desetkrat več vode, kot jo imajo Palestinci, kljub temu da so slednji v močni številčni večini". Tudi za nevzdržno stanje v Gazi, kjer so se s Ha-masom močno razširile teroristične akcije, pripisuje Husseini krivdo Izraelcem: "Izraelci zadržujejo denar, ki ga dobivajo od davkov. Če bi nam dodelili več sredstev, bi lahko bolje oborožili našo policijo in sami preprečili teroristične napade, ki so v glavnem sad delovanja Hamasa. Za Izraelce pa je lažje, če ima oblast
nova stranka, Al-Mustaq-bal, h kateri so pristopili mlajši člani Fataha z očitkom o visoki stopnji podkupljivosti "stare garde", elite stranke, ki se je v Palestino vrnila iz izgnanstva v Tuniziji po dogovorih v Oslu (1994). Samega Arafata so večkrat obtožili, da trosi palestinski denar po nepotrebnem in za kritje lastnih stroškov. Številne tuje agencije, med njimi celo skupina ameriških računovodij, ki jih je najelo Arafatovo finančno ministrstvo, so ugotovile več nepravilnosti v Arafatovih računih: med obtožbami je bila tudi ta, da si je palestinski voditelj prisvojil za milijon dolarjev javnega denarja in ga vložil v firmo za stekleničenje Coca-Cole v Ra-mali ter v tunizij sko firmo mobilnih telefonov. Palestinski ljudje naj bi od vsega tega denarja ne imeli nobene koristi.
"Le pojdite v ječo! "
Palestinci so objektivno gledano obubožan in reven narod, ki jih
taksijem nam je pokazal sliko tipičnega arabskega mesta, ki vsepovsod spominja na veliki bazar. Cestne povezave po mestu še niso povsem nared, po ulicah in po majhnih trgovinah pa kar mrgoli ljudi... Mali bazarčki s kefijami
li. Ko bi to rešili, bi storili pomemben korak naprej pri zaustavitvi ekstremistov. Dejansko je naša želja ta, da dobimo polno suverenost nad Gazo in Zahodnim bregom".
Palestinci sicer trenutno lahko
in Arafatovimi gigantografijami se kopajo v sončnih dnevih, prebivalci Ramale pa nekoliko začudeno opazujejo taksije, ki naokoli razvažajo zelo redke turiste. Ra-mala namreč v tem trenutku ni prva turistična atrakcija Svete dežele.
Arafat je tukaj še vedno mučenik in svetnik. Kljub nejasnostim in ne preveč preglednemu ločevanju med osebnimi in javnimi palestinskimi financami pooseblja idejo palestinske države. Vodja Abasovega kabineta, Rafiq Huseini, se je izjasnil: "Palestinske zahteve glede lastne samostojne države so zelo jasne. Mi zahtevamo meje, ki so veljale do
gledajo samo do mestnih zidov, ki jih je dal zgraditi Sharon. Izraelci so sicer res pridobili s temi obzidji: po izraelskih podatkih se je število samomorilskih atentatov v zadnjih letih močno zmanjšalo. Ob tem pa je mogoče zaznati na tem območju še en občutek, ki ga je pred vhodom v Ramalo izrazil nejevoljen izraelski vodič: "No, le pojdite v ječo"! Ja, prispodoba je bila kar dobra. Pred kontrolno točko v Ramali (neke vrste meja med izraelskim in palestinskim delom) je namreč izražena prepoved vstopa na palestinsko ozemlje izraelskim državljanom. Podobna omejitev (z izjemo tistih Palestincev, ki
naslednik Olmert pa nadaljuje njegovo politiko.
Okoli palestinskih mest pa zidovi rastejo in rastejo. Gre za idejo, ki se je začela pojavljati že v času Izaka Rabina v začetku devetdesetih. Največji razmah in posledično največjo mednarodno odmevnost pa je dobila v času, ko je bil izraelski premier Ariel Sharon. Takrat sta se namreč (govorimo o letih 2002-2004) vzporedno izpeljevali rušitev izraelskih naselij v Gazi, Samariji in na Sinajskem polotoku ter dograditev zidu okoli palestinskih mest. Po mnenju mag. Abunassarja, arabskega kristjana in direktorja think-tank agencije "The International Center for consulta-tions", zid nikakor ni odrešitveni plan za varnost, kvečjemu zagotavlja večjo varnost samo Izraelcem: "Pravzaprav je bil načrt za ta zid samo dokončna ločitev izraelskega in palestinskega ljudstva. Sharon je funkcioniral po logiki 'Povlecimo se nazaj in čakajmo, kaj se bo zgodilo'. Ta je zgodba o Sharonovem obzidju". Izraelski profesor na univerzi v
navajo mednarodno-pravne legi-timitete". Ob tem, sta podčrtala oba sogovornika, obstajajo močni notranji boji med skrajnim Hamasom in zmernejšim Al Fa-tahom. Gre dejansko za državo znotraj države: Gazo nadzoruje Hamas, Zahodni breg pa Al Fa-tah. Komunikacije med njima skoraj ni. "Hamas želi uničiti Al Fatah, Al Fatah pa s ciničnim zadovoljstvom gleda na občasno izraelsko bombardiranje Gaze, ki pomeni slabšanje moči Hamasa".
Komu zvoni iz Ramale?
Palestinsko plat zvona (oz. natančneje plat zvona zmernejše Arafatove organizacije Al Fatah) je predstavil dr. Rafiq Husseini, vodja kabineta palestinskega predsednika Abu Mazna. Izpostavil je najbolj pereče probleme, ki tarejo palestinsko ljudstvo. Strnil jih je v pet točk: izraelska naselja na palestinskih ozemljih (Zahodni breg), vprašanje Jeruzalema, meje obljubljene palestinske države, vprašanje vode in vprašanje varnosti. Mednarodna javnost je z odmevnejšimi tema-
v rokah Hamas: pripadnike te organizacije namreč ves svet pozna kot teroriste in proti njim je upravičena katera koli izraelska akcija". Seveda je izraelska verzija diametralno nasprotna palestinski. Številni izraelski državljani pravijo, da se zavedajo težke situacije povprečnega Palestinca, da pa je jokanje in jadikovanje palestinskih oblasti čista farsa. Očitajo jim namreč, da od tujine in raznih mednarodnih organizacij dobivajo čedne vsotice denarja, ki pa jih vodilni možje Al Fataha pridno pokasirajo. To ni povsem iz trte izvita kritika, tudi če pomislimo na dejstvo, da se je leta 2005 od Al Fataha odcepila
je petdesetletna vojna z Izraelci močno izčrpala. Sharonova obzidja onemogočajo premikanje. Palestinci tako večino svojega časa preživljajo za visokimi zidovi. In za visokimi zidovi sanjajo o palestinski državi. V Ramali, političnem osrčju palestinskih ozemelj, ki leži nedaleč od Jeruzalema proti severu, je ozračje danes na prvi pogled umirjeno. Nič ne spominja na obdobje, ko so Izraelci vdrli in z buldožerji podrli vladno palačo Muqata, v katero so konfinirali predsednika Arafata. Danes je Muqata spet sodobno opremljena vladna palača, kamor se je po Arafatovi smrti naselil Abu Mazen. Turistični izlet s
leta 1967. To pomeni, da bi razmerje med izraelsko in palestinsko državo bilo 78% proti 22% v korist Izraela. S tem bi bili mi zadovoljni in bi na to takoj prista-
imajo posebno dovoljenje) velja seveda tudi za Palestince v obratni smeri.
/dalje Andrej Čemic
Državna mladinska prvenstva
Dve naši peterki v samem deželnem vrhu
N/'
Štiri kroge pred koncem mladinskih državnih košarkarskih prvenstev do 21. in 19. leta sta dve naši peterki v polnem boju za uvrstitev v med-deželno fazo, kar bi bil -tudi če bi naposled uspelo samo enim -izjemen uspeh za slovensko igro pod košema v Italiji. V moški in ženski odbojki, kjer naše še-sterke v objektivno manjši konkurenci redno osvajajo deželne naslove, so taki dosežki že sami po sebi umevni. V košarki pa je drugače, saj je zlasti po Furlaniji veliko uglednih košarkarskih okolij, slovenska društva pa spričo majhnega števila igralcev in omejenega talenta na mladinski ravni s težavo stopajo v korak z najboljšimi v Furlaniji Julijski krajini. Naziv državna prvenstva pomeni
namreč igranje v deželni smetani.
Naša organizirana košarkarska skupnost že vrsto let nastopa po
sistemu dveh polov oziroma z združenimi močmi na relaciji Kras - Goriška (severni ali zahod-
ni pol) in v navezi mesto Trst -Breg (južni ali vzhodni pol). Mladinske ekipe, ki praviloma nastopajo z imenoma Bor in Jadran (ki sta glavna nosilca sodelovanja in na članski ravni, naši špici - Bor vCl,JadranvC2 ligi), so v malodane vseh mladinskih kategorijah prav združene ekipe teh dveh središč. Južni pol sestavljajo Bor, Breg in Cicibona, severnega pa Dom, Kontovel, Polet in Sokol
s skupno "streho" Jadranom. Zanimivo je, da omenjeni dve perspektivni ekipi zastopata oba
pola. V obeh ligah (Under 21 in Under 19) sodeluje po enajst ekip - res najboljše, kar letniki od 1987 do 1990 ponujajo v naši deželi. V obeh prvenstvih vodi tržiški Fal-constar (nekakšna selekcija go-riške pokrajine) pred videmskim Snaiderom (prava furlanska reprezentanca), tik za njima pa sta postavljeni naši zasedbi.
V kategoriji do 21. leta vodi košarkarje Bora Nova Ljubljanska banka izkušeni tržaški trener Lucio Martini, nekdanji krmar tudi Borove članske ekipe. Trije glavni nosilci (vsi rojeni leta 1987) so Miran Bole, Daniel Crevatin in Matej Nad-lišek, fantje, ki so na Stadionu 1. maja že od malih nog in se danes lepo uveljavljajo tudi v prvi ekipi v zahtevnem državnem prvenstvu C lige. Vedeti je treba tudi, da je iz te generacije Bor v zadnjih letih vzgojil tudi tri drugoligaše, ki so prerasli naše okolje: Daniel Batich (letnik 1988) in Peter Sosič (1987) nastopata letos kot poklicna košarkarja v B2 ligi v Cani-cattiju na Siciliji oziroma pri tržaškem Acegasu, malce starejši Ivan Kralj (1985) pa je zadnje tri
sezone igral v isti ligi pri tržiškem Falconstaru, letos pa se je vrnil v domače društvo in je steber tretjeligaškega moštva.
V prvenstvu do 19. leta se za vrh poteguje Jadran Zadružna kraška banka, ki ga vodi sežanski trener Boban Popovič, tudi krmar članske Jadranove ekipe. Generacija letnikov 1989 je uspešna že kakih pet, šest let, odkar prednjači v FJK. Najbolj zagnani in učinkoviti posamezniki, ki so tudi že stalni člani prve ekipe, so Saša Ferfo-glia, Saša Malalan, Aleš Ukmar, Alex Vitez in Danjel Zaccaria, vsi letnik 1989. Če jim je pri Boru uspelo vzgojiti generacijo mladih
domačih trenerjev (Andrea Mura, Matija Jogan, Robi Jakomin), so omenjeni fantje v mladinskem pogonu v glavnem delali s strokovnjaki iz Slovenije (poleg Popoviča še prej Peter Brumen in Mario Gerjevič). V primerjavi z južnim se severni pol spogleduje z lepšo sliko v mlajših starostnih kategorijah od omenjenih. Ekipe so bolj številčne in posledično dosegajo boljše rezultate. V mestu, kjer naša manjšina bije pravi boj za obstanek, je namreč slovenskih otrok vse manj, tako da je tudi športna dejavnost na Stadionu 1. maja zelo težavna.
HC
HOKEJ IN LINE
Moška Al liga: Polet Kwins Zadružna kraška banka - Draghi Torino 8:3 NAMIZNI TENIS
Ženska A2 liga: Molfetta - Kras Zadružna
kraška banka 3:3
NOGOMET
Elitna liga: Juventina - Fincantieri 0:0, Tritesimo - Vesna 1:1
Promocijska liga: Kras Koimpex - Virlus Corno 0:2
1. amaterska liga: Sovodnje - Primorec 1:0, Primorje Interland - Gallery 1:2
2. amaterska liga: Zarja/Gaja - Audax 1:1, Ronthi - Breg 2:2
3.	amaterska liga: Mladost - Strassoldo 1:0 KOŠARKA
C liga: Bor Radenska - San Daniele 58:65 C2 liga: Atli Fanin - Jadran Mark 74:76 D liga: Breg - San Vito 74:64, Kontovel/Sokol -Monfaltone 65:84 ODBOJKA
Moška C liga: (US - Soča ZBDS 1:3, Natisonia -Val Imsa 3:1, Vivil - Sloga Tabor Televita 3:0 liga: Sloga List - Talmassons 2:3 D liga: Olympia Tmedia - Broker 3:0, PAV-Sloga 1:3
Ženska D liga: Cervignano - Bor/Breg Kmečka banka 3:2, Reana - Govolley Kmečka banka 3:2, Manzano - Kontovel 3:0
/,
Jadran under 19
Šesta številka Pastirčka
Šaljivi pust se je umaknil pred resnobnim postom
Norčavi pust okroglih ust še šari po straneh februarske številke Pastirčka. Šegavo ga opisuje pesmica Februar V. T. Arharja. Med zimskimi, pravljičnimi in drugimi motivi se smeji v živih barvah tudi z risbic, ki dopolnjujejo privlačne dopise bogate Pastirčkove pošte, med katero so tudi iskrena SMS sporočila Jezusu, pa tudi fotografija učencev OŠ Vrh Sv.
Mihaela, ki so izdelali božične okraske, jih prodajali na božičnici in izkupiček namenili organizaciji OPAM, ki pomaga pri opismenjevanju otrok v Afriki. Res pleme-
nito in človekoljubno dejanje! Med Pastirčkovo pošto je tudi velika fotografija Otroške gledališke skupine iz Gorice, ki se je januarja prvič predstavila v Močnikovi dvorani s prizorčkom Živali v temnem gozdu. Pust je nagajivo zlezel tudi v rubriko
Utrinki spominov naših babic Jožice Žniderčič. Kaj ne bi, saj so pustne maškare s petjem, vriskanjem in norenjem preganjale zimo in z nasmejanim obrazom polnile košare s klobasami, jajci..., kot je povedala 87-letna, a zelo mladostna babica in prababica Slavica iz Števerjana. Kot ugotavlja Zniderčičeva, ki je v svoj lepi prispevek vpletla prav posrečen "politični" dovtip, je bilo nekoč manj materialnih dobrin, a več veselja v srcih. Za pust se je v Rdečo kapico prelevila ljubka medvedka Metka spretne ilustratorke Danile Komjanc, ki je tudi tokrat s prikupnimi ilustracijami dopolnila pisano besedo.
Urednik Marijan Markežič opozarja, da kratki mesec februar ni označen le s pustnimi šalami, v sebi nosi namreč pomembne praznike, svečnico (2.), Jezusovo darovanje v templju, god sv. Blaža (3.), ki po-
deljuje blagoslov proti boleznim v grlu, in pepelnico, s katero se začenja postni čas, ki bo letos trajal do 22. marca. Opozorila na
ta posebni čas prinaša 181. stran
6.	številke Pastirčka. Februar se ponaša še z dnevom slovenske kulture (8.), ki ga bodo učenci, če so tako pridni kot tisti iz pesmice V šoli Zlate Volarič, gotovo dostojno praznovali in ob njem trdno sklenili, da se ne bodo nikoli odrekli slovenski besedi. O marljivosti in lenobi pripovedujejo zelo lepi, nazorni stripi v osmih sličicah, ki obsegajo dve
strani. Pripravila sta jih Paola Ber-tolini Grudina, ki je v toplih barvah, živahno in razumljivo, z vzgajajočim čopičem prikazala, kakšno zadoščenje prinaša skrbno delo in kaj čaka lenuha. Sličicam je pojasnjevalno besedilo pridal Wal-ter Grudina. Bralci pa j ih bodo dopolnili s svojimi občutki. Izpod rok iste avtorice je izšla tudi ilustracija nebeškega prijatelja, sv. Barnabe v družbi s Pavlom. O svetniku je obširen življenjepis, zraven pa še do-polnjevanka. V tokratni številki se je Paola Bertolini Grudina res razživela, saj je vanjo prispevala še domišljijsko vabljivo Žuželki-no križanko in dve mikavni strani o Danski deželi z njenimi zemljepisnimi, zgodovinskimi in kulturnimi zanimivostmi. Privlačen zapis je lep pripomoček pri šolskem delu in učenju! Pravljična zgodba v nadaljevanjih
o škratih in mačku Marize Perat popelje bralce naravnost v zakleto, kamnito mesto... Tam gotovo ni nežne vijolice in trobentice iz pesmice Berte Golob, ki želita v zeleni pomladi počastiti Boga. Običajni potepuški izlet je tokrat strica Maksa, Tjašo in Pastirčka, ob natančnem vodniku Marijanu Markežiču, pripeljal v Ajdovščino, kjer so se nagledali rimske utrdbe, muzejske zbirke s 1200 fosili, Pilonove galerije, izvira Hublja, fužin, dveh cerkva, sv. Janeza Krstnika in sv. Jurija... Ta poučni izlet je vredno izvesti!
Na Pastirčkovih straneh bodo bralci našli še razvedrilni kotiček za sprostitev duha, Rubriko Kar lepo po vrsti z zlogovno izpolnje-vanko in svetopisemskim kvizom ter opis rek, ki jih je človek že v davnini kar najbolje izkoristil. Ministranti bodo izvedeli kaj več o liturgiji in procesiji. Bralci naj ne prezrejo Packa - izpod porednega peresa VValterja Grudine -, ki je sklenil, da bo ob vsaki svoji napaki prispeval nekaj drobiža za reveže in "jast pa bom useeno kontent, tudi če falim! "
Iva Koršič
Organist in pevovodja
100-letnica rojstva Venčka Budina
V Mirnu so se 25. januarja 2008 spomnili 100-let-nice rojstva organista, pevovodje in kulturnega delavca Venčka Budina, ki je bil nad 50 let duša cerkvenega petja in kulturnega življenja v domačem kraju in v širšem primorskem okolju.
Venček Budin (1908-1979) se je rodil v Mirnu v družini, v kateri sta zrasla še brata Anton, za petje in kulturo prav tako navdušen, in Ivan, duhovnik, ki je opravljal dušnopastirsko službo najdlje v Dutovljah. Zborovsko petje in glasba nasploh imata pri Budinovih, tudi pri njihovih bližnjih sorodnikih v zamejstvu, pomembno vlogo. Venčkov sin Andrej Budin se že dolgo ukvarja z zborovodstvom in vodi zdaj mirenski cerkveni zbor,
ostali člani družine pa so navdušeni pevci. Pri nas se glasbi posvečata Damijana Čevdek, ki spremlja cerkveno petje na Peči in v Rupi, z glasbo pa se ukvarja tudi poklicno, in njen brat Andrej Čevdek (pevec in organizator). Tej skupini, ki je doma v Mirnu ali izhaja iz Mirna, je treba dodati še nepozabnega Marka Vuka, ki je med drugim zelo dolgo orglal v mirenski cerkvi in na Mirenskem Gradu. Venček Budin se je glasbo učil pri profesorju Emilu Komelu. Začetki njegovega orglanja in zborovodstva segajo v čas, ko je fašizem že uničeval naše društveno življenje, preganjal in iz naših ustanov izganjal slovenskih jezik itd. Razumljivo je, da je bila v takšnih razmerah vloga organista in pevovodja nadv-
se pomembna, saj so med drugim ti navdušenci ohranjali slovensko besedo vsaj v cerkvah, kolikor je bilo to mogoče. Poleg že omenjenega profesorja Komela so na mirenskega pevovodjo s svojimi skladbami in tudi drugače vplivali še Vinko Vodopivec, Lojze Mav, Franc Kimovec in Matija Tomc, pa tudi od njega le šest let starejši Lojze Bratuž, na katerega ga je vezala tudi prijateljska vez. Vabilo na koncert in na spominsko proslavo vsebuje krajši zapis o Budinovem življenju in delu. Tam je zapisano, da je v težkih časih s cerkvenim zborom gojil tudi narodno petje. Organiziral je mladinski moški zbor, ki je nastopal večidel skrivaj. Iz prvih povojnih let se je rad spominjal nastopov v Gorici (Ljudski dom in gledališče Verdi v Gorici) in drugje, pozneje v zamejstvu, s katerim je imel vseskozi stike.
Ob 70-letnici Budinovega rojstva se je "odličnega poustvarjal-
ca in gojitelja cerkvene pesmi" spomnil tudi Katoliški glas. Pisec spominskega članka je med
drugim poudaril, da se je kot pevovodja znal prilagoditi litur-
gičnim prenovam v Cerkvi in aktivno pri njih sodelovati. Poudaril je še, da je tudi na drugih poljih svojega vsestranskega udejstvovanja znal nevsiljivo prepričati in s sorazmerno lahkoto doseči ter izvajati zdrave in konkretne obnovitvene prijeme. Članek se končuje z izrazom hvaležnosti naše pevske zamejske družine, ki ima v slavljencu zvestega mentorja in tudi konstruktivnega kritika, ko je taka stvar potrebna. "In smo Venčku tudi hvaležni, ker zna ob takih priložnostih postaviti pravo besedo na pravo mesto. Naj tudi nam posreduje
del svojih izkušenj, v prvi vrsti pa svoje vere v našo bodočnost" Kat. glas, 16.2.1978.
Letošnjo 100-letnico Budinovega rojstva so v Mirnu počastili nadvse slovesno. Posvetili so mu že orgelski koncert, ki so ga oblikovali organist Mirko Butkovič in tri učenke njegovega orgelskega tečaja. Spominska maša in zborovski koncert pa sta bila na dan 100-letnice v župnijski cerkvi v Mirnu. Spregovorili so domači župnik Ciril Cej, novogoriški in nekdanji mirenski župnik Gašper Rudolf, v imenu prijateljstva, ki ga je Budin gojil z zamejstvom, pa je spregovoril njegov prijatelj Zdravko Klanjšček. Pri slovesni spominski maši je pel mirenski cerkveni zbor pod vodstvom Andreja Budina; solista sta bila Zdravko Klanjšček in Andrej Čevdek. Orglal je mirenski rojak, organist v ljubljanski stolnici Gregor Klančič.
Zborovsko petje na Goriškem dolguje Venčku Budinu hvaležen spomin.
LB
Nova Gorica-Gorica
Nastaja čezmejni mešani mladinski zbor
GORICA
 | Vzporedno z razstavo Abitare il 700	Razpis	natečaja za nadzornike
Niz petih filmov o	Slovenskim šolam vseh
življenju v 18. stoletju vrst in stopenj v tržaški
in goriški pokrajini
Razstava Abitare il 700, ki je v režiji Goriškega pokrajinskega muzeja doslej privabila številne obiskovalce od vsepovsod in bo na ogled v palači Attems-Petzenstein vse do 24. marca, je v naslednjih tednih lahko še zanimivejša. Pobudniki so jo namreč v sodelovanju z združenjem kinematografske kulture Sergio Amidei in s Kine-maxom še nadgradili z vzporedno pobudo. V času od 12. februarja do 11. marca ob 20.30 bodo namreč v Hiši filma na Travniku predvajali pet filmov, ki z različnih vidikov govorijo prav o 18. stoletju; vstop je prost. V torek, 12. t. m., je bil na ogled Kubrikovfilm Barry Lindon, 19. t. m. bo Maria Antonietta Sofie Coppola, 26. t. m. Relazioni peri-
colose Stephena Frearsa, 4. marca Formanov Amadeus, 11. marca pa Casanova Lasseja Hallstro-ma. Kino lahko na izvrsten način poustvari vzdušje 18. stoletja, ko prepleta vsakdanje življenje z navadami in družbenimi obredi časa, je na predstavitvi projekta povedala direktorica muzeja Raffaella Sgubin, vidno zadovoljna z uspešno razstavo, ki je plod sinergij s pomembnimi mestnimi in mednarodnimi ustanovami. Predsednik društva Amidei Ne-reo Battello pa je kot strokovnjak povedal, da so imeli na izbiro kar nekaj filmov; zaradi ciljev, ki so si jih zadali, in zato, da bi ljudje čim več spoznali o obravnavanem obdobju, so pač izbrali tiste, ki še najbolj privilegirajo kostume in scenografijo.
Dne 5. februarja 2008 je bil na ministrski spletni strani INTRANET objavljen razpis natečaja za stopetinštirideset mest nadzornika na šolah vseh vrst in stopenj. Od omenjenih 145 mest sta dve pridržani šolam s slovenskim učnim jezikom, in sicer eno za osnovno šolo in vrtce ter eno za nižjo in višjo srednjo šolo.
Natečaja se smejo udeležiti ravnatelji v staležu ter učitelji in profesorji z univerzitetno diplomo z najmanj devetimi polnimi leti že opravljenega staleža.
Rok za vložitev prošnje je trideset dni od objave razpisa (5. februarja 2008). Zaradi kompleksnosti prijavnega postopka svetujemo, da se interesenti prijavijo čim prej.
V tem trenutku slovenska šola v Italiji ne razpolaga z
nobenim lastnim nadzornikom. Pa gre za poklicni profil, ki je v marsičem nujno potreben za dobro in nemoteno delovanje šolskega sistema.
Odveč je torej poudariti, kako pomembno je, da se na omenjeni razpis prijavi čim večje število šolnikov, ki jih tovrstna služba zanima in čutijo, da bi lahko na ta način doprinesli svoj delež k rasti in kakovosti slovenske šole.
Vljudno prosim zato, da bi bila pričujoča okrožnica v najkrajšem času dana v pogled vsemu osebju, tudi takim, ki jih iz kateregakoli razloga trenutno ni v službi, ter da se njeni vsebini - tudi na sejah učnega osebja -odmeri poudarek, ki ga zasluži.
Hvala za sodelovanje!
Koordinator urada za slovenske šole - odd. V Tomaž SIMČIČ
Pevska kultura je že dolgo najmočneje povezovala tukajšnji prostor. Tokrat se obeta nekaj novega za mlade pevce: nastaja čezmejni goriški mešani mladinski zbor, skupaj s številnimi pobudniki iz Slovenije in Italije ga ustanavlja Zveza kulturnih društev Nova Gorica. Vabijo fante in dekleta v starosti od 13 do 17 let, naj se vključijo v zbor in tako sodelujejo pri povezovanju slovenske mladine na obeh straneh meje. Zbor bo vodil Gregor Klančič (asistent zborovodje vrhunskega Slovenskega komornega zbora, vodi ali je vodil več primorskih zborov, npr. zbor V. Vodopivec). Avdicija bo v petek, 15.2.2008, od 16.30 naprej v TOČKI ZKD, Gradnikove brigade 25, Nova Gorica. Na avdicijo se je mogoče prijaviti tudi po elektronski pošti (zkd. no-va-gorica@guest. arnes. si) ali po telefonu na ZKD Nova Gorica - 00 386 (0)5 533 03 11 ali 00 386 (0)41 789 031, in to vse do 15.2.2008 do 12. ure, torej celo na dan avdicije. V projektu sodelujejo osnovne in srednje šole v Mestni občini Nova Gorica, Šempeter Vrtojba, nižje in višje slovenske šole v Gorici, Glasbena matica Gorica, Glasbena šola Nova Gorica, Center za glasbeno vzgojo
Emil Komel Gorica, Zveza slovenskih kulturnih društev Gorica, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Dijaški dom Nova Gorica in Kulturni dom Gorica. "Spodbudite vaše hčerke, sinove,
nečake, nečakinje, vnuke, vnukinje, naj se vključijo v zbor! " vabijo vsi, ki so se združili pri tej pomembni nameri.
PK