tato 1875. 199 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXIX. — Izdan in razposlan dne 4. junija 1875. 83. Wasni ukaz ministerstva za poljedelstvo dogovorno z mi-nisterstvoin za bogočastje in uk od 28. aprila 1875, * • o preskušnjah za diplom na c. kr. visoki šoli zemljedelstva na Dnnaji. » Z ozirom na §§. 21 do 24 najvišje odobrenega ustanovila (statuta) Dunajske °' ^r- visoke šole za zemljedelstvo dajö se naslednja določila: §. 1. Višjo znanstveno sposobnost (zmožnost) bodi za kmetijsko bodi za gozdarsko , anje poslušavci visoke šole zemljedelske lahko dokažejo z ostro preskušnjo d in 21 ustanovila). O preskušnji z uspehom prestani izdaje se diplom. §. 2. , Stroge ali ostre preskušnje se imevajo na visoki šoli za zemljedelstvo. Voditev 1 preskušenj, in pa prvosedstvo v preskuševavnih komisijah prevzemajo dekani °bčnih odsekov (sekcij). Uravnilo, ki se posebej izdš, (§. 10), določi, kak<3 naj bode sestavljena pre-komisija. §. 3. Stroge preskušnje sestoje iz dveh skupinskih preskuŠenj, katerih prva obsega an8tva podlogo dajčča, druga pa strokovna znanstva in zakonoznanstvo kot Olliočno /nanstvo. ve|' tö, kak<5 naj se predmeti preskušnje vvrsté v ta dva glavna razdelka, L Jajo naslednja pravila, pri čemer je ime in obsežek predmetov razumeti takö, °r je na visoki šoli za zemljedelstvo tist čas navadno, n. L. Za kmetijski ali poljedelski odsek. Presknšnja o prvi sknpini. 1. Fizika s klimatologijo. 2. Kemija. 3. Botanika in rastlinska fizijologija. 4. Mehanika. 5. Zoologija. 6. Mineralogija, zoologija in zemljeznanstvo. 7. Nârodno gospodarstvo. Presknšnja o drugi skupini. 1. Nauk o zarejanij rastlin na podlogi rastlinske fizijologije z naukom, kak zemljišča namakati in osuŠevati. 2. Kmetijsko mašinstvo. 3. Nauk o zarejanji živali na podlogi živalske fizijologije. 4. Kmetijsko-kemijska tehnologija. 5. Nauk kmetijskega gospodarstva in njegove uredbe s taksacijo ah eenivstvom. 6. Zakonoznanstvo. Za gozdarski osek. Presknšnja o prvi skupini. 1. Fizika s klimatologijo. 2. Kemija. 3. Botanika z rastlinsko fizijologijo. 4. Mineralogija, geologija in zemljoznanstvo. 5. Matematika. 6. Geodezija. 7. Mehanika. 8. Popisna geometrija. 9. Nârodno gospodarstvo. Ako kandidat želi, sme se ta skupinska preskušnja razdeliti na dve prcskušnj1! katerih prva obsega predmete od 1 do vštevno 4, druga pa ostale predmete. Presknšnja o drugi sknpini. po 1. Zarejanje gozda. 2. Uživanje gozda z gozdarsko tehnologijo vred. 3. Obramba (ohrana) gozdov z gozdarsko zoologijo 4. Zakonoznanstvo. 5. Uravnava gozdnih dohodkov in uredba gozdnega gospodarstva. 6. Tzračun vrednosti gozda in gozdovna statika. 7. Gozdarsko inženirstvo. Tudi to skupino je moči opraviti v dveh posebnih preskusnjah (1 do vštfl tem 5 do vštevno 7). o 41 A §• 4. . Preskušnje v vsakem razdelku naj bodo ustne in v drugem še tudi pismene; Pomena preskušnja je v delu pod klavzuro, pri čemer ni dopuščeno rabiti knjig 111 8pisov, a razkazi (tabele) se smejo rabiti. Pri ustni in pismeni preskušnji o drugem glavnem razdelku treba je sosebno paziti na to, kako kdo umè pridobljene znanosti uporabljati na praktične slučaje. §. 5. Prvo skupinsko preskušnjo smejo kmetovavci po tretjem, gozdarji po četrtem ®eiHestru svojega učenja na visoki šoli, ako so se učeč držali priporočenega učnega rt;eža (§. 5 ustanovila). Pod tem poslednjič omenjenim uvetom sme se kandi-atom, kateri so iz vseh v ta glavni razdelek spadajočih naukov z izvrstnim uspe-°m opravili preskušnjo o napredku (§. 19 ustanovila), prva skupinska preskušnja Cel<5 odpustiti. K drugi*skupinski preskušnji pripuščajo se samö taki kandidati, kateri so naj-aQj glavne stroke dotičnega odseka kakor redni poslušatelji visoke šole za ZeQdjedelstvo dovršili. §• 6. 4*ri nedovoljnem uspehu sme se vsak razdelek preskušnje ponoviti vendar ;o Pr6) nego izteče rok, katerega preskusna komisija v posameznem slučaji Da kdo stori preskušnjo v tretje, kar je brezuvetno poslednji krat, to mora “° nasvetu preskusne komisije samö ministerstvo dovoliti. §• 7. av v.sak £^avn’ raz0 sk!ePu 4otične preskusno komisije pri naslednji preskušnji odpustiti 1 Predmeti, na katere se je že opravljena preskušnja raztezala. §• io. w ^anja določila o postopku pri strogih preskušnjah so predmet posebnega vnila (regulativa). §• H- Katero moč bode opravljena preskušnja za diplom imela gledé sprejemanj*1 preskučevancev v kako posebno vrsto javne službe ali gledé olajšila za kake drug*-javne preskušnje, to bode določeno s tistimi ukazi, ki se utegnejo izdati o dotičnu* službah ali preskušnjali. Clilumecky s. r. 83. Ukaz ministrov za trgovino in finance od 20. maja 18?5, o maksimalni meri papirja določenega za štempljn podvržene listine, pisma, izdatke (odpravke) in knjige ali bukve. V zvršbo postave od 23. julija 1871 (Drž. zak. od 1. 1872 št. 16) in na p01^ logi postave od 31. marcija 1875 (Drž. zak. Št. 62) določuje se to le: *■ L . A- Mere v § 30 postave od 9. februvarja 1850 (Drž. zak. št. 50) in v §. 2 prev govora k izpremenjenim tarifnim določilom postave od 13. decembra 1862 (D* zak. št. 89) po kvadratnih palcih ustanovljene, ki jih papir, jeman k štemp1) podvrženim listinam, pismom, izdatkom in knjigam ne sme prestopati, preobrat se v naslednje meterske mere, namreč : ,,, 1. Neprestopna mera ali veličina od 252 kvadratnih palcev v mero od 1' kvadratnih centimetrov. 2. Neprestopna mera od 380 kvadratnih palcev v mero od 2640 kvadratih centimetrov. .l 3. Neprestopna mera od 726 kvadratnih palcev v mero od 5040 kvadra n centimetrov. §• 2. Ta ukaz pride v moč 1. dne januvarja 1876. §- 3- - e 0 Ake se je pred 1. dnem meseca januvarja 1876 pristojbina (davščin*1) V postavnih določilih, ki so do tiste dobe veljala, opravila v višji izmeri, nego .. bilo po pričujočem ukazu, no povračuje se pristojbina ni gledé tistih knjig njih dolov, ki še le po 1. dnevi januvarja 1876 v porabo pridejo. Clilumecky s. r. ■•relis s. r.