KRONIKA ČASOtlS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO OB ŠTIRIDESETLETNICI RAZPADA BIVŠE AVSTRIJSKE VOJSKE Pred štiridesetimi leti so se odigrali za naš narod usodni dogodki. Razpadla je bivša avstro- ogrska monarhija skupaj s svojo vojsko in raz- trgale so se vezi, ki so več kot foOO let povezo- vale naš narod s Habsburžani. Ta razpad nam je končno prinesel tako težko pričakovano nacional- no svobodo. Obenem pa je zaradi razpada te vojske in diktata zmagovite Italije velik del na- šega in hrvaškega naroda prišel v novo, še hujše suženjstvo, česar takrat ni bilo mogoče prepre- čiti z lastnimi močmi. Naša starejša generacija je aktivno sodelovala v teh dogodkih in nepo- sredno preživljala ne samo srečo, temveč tudi razočaranje tistih dni. Političnemu in vojaške- mu razpadu monarhije se je pridružila še ge- neralna italijanska ofenziva, ki je imela za posledico diktat v Villa Giusti in vojei^ško oku- pacijo tisitih naših krajev, ki so bili Italijanom obljubljeni v londonskem paktu. Po neuspešni ofenzivi na italijanski fronti v juniju 1918 se je avstro-ogrska vojska z ve- likimi izgubami umaknila na svoje izhodne položaje in prešla v obrambo na vseh sektorjih fronte. Avstro-ogrsko državno in vojaško vod- stvo je že takrat izgubilo vsak up na uspešen konec vojne, a ko je kmalu potem (v juliju in avgustu) tudi nemška vojska na zahodni fronti doživela poraze, je bilo vsem jasno, da so cen- tralne sile izgubile vojno in da je njihov do- končni zlom samo se vprašanje nekaj dni. Ti vojaški neuspehi pa so iše bolj opogumili za- sužnjene narode avstro-ogrske monarhije, pred- vsem Madžare, Cehe in Jugoslovane. Ti so se zaradi tega začeli vse bolj odkrito boriti za svojo osvoboditev izpod dolgotrajnega habsbur- škega suženjstva. Ob ikoncu septembra je pri- šlo do zloma Bolgarije in Turčije, kar je še poslabšalo že tako težek položaj centralnih sil. Zaradi tega je bilo italijanski vladi in vrhovni komandi jasno, da mora z vojaško zmago od- kupiti teritorialne odstopke, zagotovljene z lon- donskim paktom, ker so njegove določbe imele v sebi toliko krivičnega, da tudi v vseh odlo- čujočih krogih antante niso naletele na poseb- ne simpatije. Nevarno je bilo celo, da jih pred- sednik Wilson ne bi v celoti sprejel. Poleg tega pa je tudi Jugoslovanski odbor razvil živo ak- tivnost in zahteval, da se italijanski nenasitni apetit po naših krajih čim bolj omeji. Ne glede na vse to je pa italijanska vrhovna komanda želela, da čim bolj odloži to svojo končno ofenzivo. Sele ko je konec septembra kapitulirala Bolgarija in videč, da se centralne sile hitro bližajo popolnemu razsulu, se je od- ločila za ofenzivo. O tem je 3. oktobra pred- sednik Orlando obvestil tudi maršala Focha, glavnega komandanta vseh kopenskih sil an- tante. Priprave za to veliko italijansko ofenzivo so trajale do i24. oktobra, začela pa se je točno eno leto po bitki pri Kobaridu. Italijani so razpolagali za to ofenzivo z 61 divizijami (od teh 3 angleške, 2 francosiki, 1 čehoslovaška in ,1 amerikanski polk). Predvideno je bilo, da iz- vršita ofenzivo IV. in Sil. armada preko pla- ninskega masiva iGrappa s ciljem, da se odcepi avstrijska Tirolska od fronte v benečanski rav- nini in nato udari v bok in zaledje avstrijske obrambe na Tirolskem. VIII. in X. armada pa bi šli z glavno smerjo od srednjega toka Piave in Montella z namenom, odcepirti avstrijsko So- ško od VI. armade in jo vreči na planine. Ostale italijanske armade (VI., I. in VIL), ki so bile razporejene zahodno od reke Brente (v južnem in zahodnem Tirolu), in III. armada na doljn jem toku Piave pa so imele v začetku samo nalogo, vezati nase čim močnejše sovražne sile. Itali- janska vojska je bila bogato oskrbljena z vse- mi borbenimi potrebščinami, a njeni efekti so bili izpopolnjeni do polnega bojnega stanja. V zraku je bila v absolutni premoči, a prehrana in oprema sta bili zaradi izdatne pomoči zavez- nikov na zavidni višini. Nasprotno pa je Avstro-iOgrska takrat že bi- la v fazi političnega razpadanja. Njeno vojsko na jugozahodni (italijanski) fronti je tvorilo 55 divizij, ki so bile zaradi dolgotrajne vojne in nezadostne prehrane zelo demoralizirane in izčrpane, razen tega pa slabo oblečene in ne- zadostno opremljene. Trpele so pomanjkanje v vsem in so komaj čakale konca vojne. Bor- beni efektivi so bili zelo slabi, ker ni bilo več na razpolago ljudi za dopolnitev. Zaledje je bilo polno vojaških beguncev (n. pr. zeleni ka- der v Slavoniji, ki so ga v oktobru cenili na več kot lO.OOO sposobnih vojaških obveznikov). Hrvaški in slovenski polki, ki so v tej vojni pretrpeli ogromne izgube in so bili ob koncu vojne vsi na tej fronti, so tudi pospešili razpad avstrijske vojske. Poleg tega so se v oktobru v Avstriji pa tudi v Nemčiji odigravali zelo usodni dogodki. Ko so centralne sile uvidele, da so dokončno poražene, so se obrnile 4 oktobra na predsed- nika Wilsona in ponudile mir. Še pred tem pa se je Avstrija odloičila, da siklene separaten mir z antanto. Zaradi tega je bila 5. oktobra v Trentu formirana vojaška komisija, ki naj bi vodila z Italijo pogajanja o premirju. Ob istem času je 6. oktobra Poljski nacionalni ko- mite iz Varšave sporočil na Dunaj, da je nje- gov, cilj osnovanje samostojne poljske države z mejami, v območje katerih naj pridejo vsi narodni deli. V iParizu pa je bilo 14-. oktobra formirano prvo čehoslovaško ministrstvo. Glede na takšno stanje so na kronskem svetu na Du- naju 1|5. oktobra sklenili, da se avstrijski del monarhije pretvori v zvezno državo, ali da se ne okrni integriteta dežel iskrone sv. Štefana-:. V tem smislu je izdan itudi manifest narodom in dnevna za]X)ved vojski. No, Wilson je v svo- jem odgovoru na avstrijsko ponudbo priznal Čehom in Jugoslovanom pravico do popolne nacionalne neodvisnosti, a 22. oktobra je ko- mandant tirolske armadne skupine nadvojvoda Josip, ki se je čutil Ogra, zahteval od vrhovne komande, da se Ogrska odcepi od Avstrije in da se sklene separaten mir z antanto. 23. okto- bra je prišlo do upora dopolnilnih enot hrva- škega 79. polka na Reki, a istega dne pri ar- madni grupi »iBelluno« niso hoteli deli 42. hrva- ške domobranske divizije, ki je bila v armadni rezervi, kakor tudi Bosanci 55. divizije, iti na položaje Monite Asolone, češ da po ponudbi mi- ru in cesarskem manifestu ni več vojne. Tako so Ogri in Slovani tedaj že prelomili s preži- velo monarhijo, ki je pravzaprav še pred začet- kom te ofenzive bila v likvidaciji. Čeprav se je 24 oktobra začela ofenziva ita- lijanske vojske v tako ugodnih pogojih, je bil vendar napad njene IV. armade na avstro- ogrske položaje na planinskem masivu Grappa 146 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA med reko Brento in Piavo v štiridnevnih ogor- čenih borbah popolnoma odbit. Obenem so iz- vršili lokalne napade tudi deli njihove VI. ar- made, kii je imela nalogo, vezati sile XI. avstrij- ske armade na visoki planoti pri Asiagu. Zaradi očitne vstaje ogrskih čet je bilo sitanje v arma- di v teh dneh zelo težko. Tako se je že 24. ok- tobra, prvega dne italijanske ofenzive, uprla tudi 38. honvedska divizija, zahtevala je takoj- šen povratek domov, kar ji je bilo tudi res dovoljeno. Nepokorščina se je prenesla 27. ok- tobra tudi na 5. in 18. divizijo (večinoma slo- vanske čete), pa celo na del 3>Edelweiss« divi- zije, sestavljene večinoma iz avstrijskih Nemcev, ki bi morali izpolniti vrzeli, nastale v bojnem razporedu zaradi odhoda ogrskih divizij. Tako je bilo 28. oktobra celo zaledje te armade v po- polnem razsulu. Glavni napad, nasilni prehod preko Piave, ki so ga izvršile XII., VITI. in X. italijanska armada, se je začel šele ponoči 26. na 27. okto- ber, ko je v XI. avstrijski armadi in armadni skupini »Belluno« več divizij odpovedalo po- korščino in se ni hotelo več boriti. Prvi je uspel prehod čez Piavo 23. francoski diviziji pri Pe- derobbi, a nato iše VIII. italijanski armadi se- verno od Montella, kjer so narejena mostišča. Ti prehodi so se v glavnem posrečili zato, ker so ogrske in slovanske čete II. avstrijskega zbo- ra nudile slab odpor in ker so deli 34. divizije, ki je bila določena za protinapad, položile orož- je. XIV. angleški armadni zbor, ki je bil na levem krilu italijanske armade, je izvršil glav- ni prehod preko otoka Papadopoli ter razbil 7. avstrijsko divizijo, katere 68. polk ni hotel sodelovati v borbi. Ker so istega dne na nje- govem desnem krilu čez Piavo prešli tudi deli XI. italijanskega armadnega zbora, sta končno oba ta armadna zbora sestavila solidno mo- stišče na levi obali Piave na področju Tezze— St. iPolo di Piave. Tega dne se je Avstro-Ogrska ponovno obr- nila na predsednika Wilsona; sporočila mu je, da pristaja na pravico samoodločbe svojih na- rodov ter ga prosila, naj se premirje takoj sklene. 28. oktobra so XII., VIII. in X. italijanska armada nadaljevale napad ter prisilile VI. av- strijsko armado, da se je umaknila na drugi joložaj: Monte Barberie—Monte Moncader— Pieve di Soligo, a desno krilo avstrijske soške armade na potok Monticano. Takrat se je na avstrijski strani vse bolj naglo širil notranji razpad in vse večje število divizij se ni več hotelo boriti. Glede na takšno stanje, ki je bilo več kot slabo, je avstrijska vrhovna komanda 28. oktobra popoldne zapovedala, naj komisija za premirje, ki je bila zbrana v Trentu, takoj krene v italijansko vrhovno komando s poobla- stilom, da sprejme vse pogoje, razen tistih, ki bi žalili čast armade ali bi bili enaki brez- pogojni kapitulaciji. Tega dne so se tudi v no- tranjosti monarhije odigrali pomembni poli- tični dogodki, ki so v resnici predstavljali njen končni razpad. Tako je narodni odbor v Pragi prevzel izvršno oblast s proklamacijo samo- stojne ičehoslovaške države, a v Zagrebu je bila svečano proglašena odcepitev Hrvaške, Sla- vonije in Da macije od Avstro-Ogrske ter pra- vica, da se na njihovem etničnem ozemlju obli- kuje neodvisna država SHS. 29. oktobra je IV. italijanska armada pono- vila napad na avstrijske položaje na planinskem masivu Grappa. Zaledje tega avstrijskega sek- torja je bilo v polnem razsulu in deli nekaterih divizij so že krenili proti domu, vendar tudi tega dne Italijani niso mogli zavzeti avstrijskih položajev. Medtem so pa pred fronto VIH. in X. italijanske armade avsitrijske čete tega dne dajale samo še mestoma odpor. Odpovedova- nje pokorščine se je neprenehoma prenašalo na čete, ki so se do tedaj še borile, a skoraj vse dopolnilne čete v zaledju avstrijske soške armade so bile v popolnem razsulu. Pod takimi okolnostmi je X. italijanska armada še istega dne zavzela Sacile, a VIII. italijanska armada Vittorio. Na ta način je še proti večeru istega dne nastala med VI. in soško armado vrzel, širša od 30 km, a čet ni bilo, s katerimi bi jo zaprli. Glede na takšno stanje se je koman- dant benečanske armadne skupine feldmaršal Boroevič odločil za umik teh dveh armad za reko Livenzo. Tako je bila torej 29. oktobra v beneški ravnini zaključena ta faza italijanske ofenzive, ki jo imajo Italijani za svojo največjo in najs'ijajnejšo zmago in jo imenujejo »Vitto- rio Veneto«, po mestu, ki so ga tega dne zavzeli. Se dopoldne je odposlanik avstrijske komi- sije ponudil Italijanom pri Roveretu premirje, a proti večeru je avstrijska vrhovna komanda radiotelegrafično sporočila italijanski vrhovni komandi, da bo redna evakuacija okupiranega dela beneške pokrajine mogoča samo, če se takoj sklene premirje. In res je bilo zapove- dano, da se evakuacija te pokrajine takoj začne. Ko pa je prejela ponudbo za premirje, se je italijanska vrhovna komanda odločila, da bo izkoristila dotedanje uspehe svoje VIII. in X. armade in tako dosegla veliko zmago, ki je bila Italijanom tako zelo potrebna in po kateri so toliko hrepeneli. Zapovedala je tudi svoji III. ar- madi na dolnjem toku Piave, naj preide v na- pad. Ob istem času pa je skozi nastalo vrzel v smeri akcije svoje X. armade vrgla konje- niške divizije, da bi zasledovale sovražnikove kolone der preprečile rušenje mostov na reki Livenzi in Tagliamentu. Medtem ko so se ostan- ki VI. in desno krilo soške armade umikali na levi breg Livenze, je 50. oktobra zjutraj, tedaj ko sploh ni bilo več odpora, začela prehajati tudi III. italijanska armada preko Piave. Kljub izredno ugodnim pogojem je 30. in 51. oktobra prodirala zelo počasi ter se je tako levemu kri- lu soške armade posrečilo umakniti se brez večjih izgub preko Livenze. Ker so pa italijan- ski konjeniški oddelki zvečer 30. oktobra pre- koračili Livenzo v njenem gornjem toku in ker se avstrijske čete "tudi tu niso hotele več boriti, je komanda armadne skupine feldmaršala Bo- roeviča zapovedala, naj se VI. in soška armada umakneta za Tagliamento. Zaradi razvoja poli- tičnih dogodkov pa je avstro-ogrska vojska vsebolj razpadala. Tako je 31. oktobra 41. (ogr- ska) divizija ultimativno zahtevala povratek na Ogrsko, a 2. gorski strelski polk in 56. di- vizija so samovoljno odmarširali v svojo do- movino (Ljubljano in Zagreb). Toda kljub temu niso sprednji deli X. in VIII. italijanske armade v vseh smereh prišli do Livenze niti do večera 31. oktobra. Po zavzetju Vittoria je VIII. italijanska ar- mada dobila nalogo, da skupno z XII. armado obide levo krilo ter odseka avstrijsko armadne skupino »Belluno« od njenih komunikacij, kar se pa ni posrečilo, ker so branilci planinskega masiva Orappa 30. in 31. oktobra zapustili svoje položaje in se umaknili deloma preko Fonzasa 147 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO in Fiera di Primiero, a deloma preko Feltra in Belluna. Tudi na fronti XI. avstrijske armade, kjer sta se že 34. oktobra uprli dve ogrski diviziji, ni bilo stanje čet nič boljše. Tudi tiste enote, ki so bile poslane za dopolnitev nastalih vrzeli na fronti, se niso hotele več boriti. Da bi preprečili prekinitev zveze z zaledjem ter da ne bi prišli v ujetništvo, se je v noči 30./3'l. ok- tobra začel umik tudi te armade. Italijanska VI. armada je prešla v napad na tem odseku šele 1. novembra. Zaradi slabega odpora je re- lativno hitro napredovala ter 2. novembra do- segla položaje, na katere se je umaknila VI. av- strijska armada. V teku teh dveh dni so mnogi deli divizij iz prvih linij odklonili nadaljnjo borbo ter samovoljno odstopali. Ko pa je 2. no- vembra tudi I. italijanska armada prešla v na- pad z obeli strani Adige ter ob zelo slabem odporu prodrla vzdolž njenega toka celo do Calliana, je bilo zapovedano ostankom XI. av- strijske armade, da se umaknejo za neposredno obrambo Trenta. Tako so 1. in 2. novembra na celi dolžini fronte od Jadranskega morja do Gardskega je- zera italijanske armade prodirale brez večjih težav, tako rekoč brez borbe, ker so se avstrij- ske čete povsod umikale. Takrat so celo av- strijsko zaledje preplavili deli dezorganizirane vojske, ki so ropali in požigali skladišča ter ovirali reden umik in preskrbo čet iz posamez- nih sektorjev fronte. Poleg vsega itega pa je 2. novembra zjutraj prišlo v oba štaba avstrij- skih armadnih skupin povelje novega ogrskega vojnega ministra, da morajo vse ogrske čete takoj položiti orožje. Del avstrijske komisije za sklenitev pre- mirja je 29. oktobra zjutraj prešel italijanske položaje v dolini Adige in 30. zvečer prispel v italijansko vrhovno komando v Abanu pri Padovi. 1. novembra je general Badoglio, po- močnik načelnika štaba italijanske vrhovne komande, razglasil pogoje premirja, ki so poleg ostalega vsebovali itudi evakuacijo: Goriške pokrajine z Gorico, Istre s Trstom, jugozahod- ne Kranjske, severne Dalmacije in skoraj vseh naših otokov. Poleg tega je bilo v teh pogojih rečeno, da bodo sovražnosti prenehale takoj po sprejemu premirja. Naknadno pa je bila do- dana dopolnilna klavzula, da sovražnosti pre- nehajo šele 24 ur po sprejetju pogojev pre- mirja, kar je avstrijska vrhovna komanda v splošni zmedi zvedela prepozno. Prepričana, da veljajo vse odredbe prvotnega teksta pogojev za premirje, je 3. novembra zjutraj, potem ko je obvestila tudi svojo komisijo v Abanu o sprejetju vseh italijanskih pogojev, zapovedala četam, naj sovražnosti takoj prenehajo. Ker pa je bil protokol o premirju podpisan v Abanu šele 3. novembra ob 113. uri, je bilo italijanskim četam zapovedano, naj še nadalje energično zasledujejo avstrijsko vojsko (ki je v resnici ni več bilo) in da morajo smatrati kot vojne ujetnike vse sovražne vojake, ki jih bodo do- hiteli pri zasledovanju. Tako se je italijanski vrhovni komandi po- srečilo odložiti prekinitev sovražnosti do skraj- nih meja. Njene čete so v teh 36 urah zajemale sovražnika brez odpora. Razumljivo, to ni bilo težko delo, a rodilo je uspeh, saj je bilo v teh urah ujetih čez 300.000 avstrijskih vojakov. •Na ta način so Italijani dosegli to, kar so tudi hoteli: ceneno zmago v svoji zaključni ofenzivi. Res se zdi zmaga nepoučenim velika tako po številu ujetnikov kot po prostranih pokrajinah bivšega avstro-ogrskega cesarstva, katere naj bi bile na podlagi pogodbe o pre- mirju v Villa Giusti okupirane. Vendar, če upoštevamo stanje sovražnika, poisebno pa po- litični zlom avstrijske države, ki ni nastopil zaradi izgubljene bitke pri Vittoriu Venetu, potem se ta italijanska zmaga prikaže v dru- gačni, mnogo skromnejši luči. Ko se je namreč ta italijanska ofenziva začela, avstro-ogrsko cesarstvo ni več obstajalo, posebno ne za Ogre in zasužnjene slovanske narode. Zato je bilo popolnoma naravno, da vojaki teh narodov niso več hoteli krvaveti po planinah in soteskah daljnjih krajev, s katerimi jih niso vezali več skupni interesi. Odločitev italijanske vrhovne komande, da začne to ofenzivo, je bila v vojno-političnem pogledu popolnoma razumljiva. Če namreč tega ne bi bila storila, bi se ji verjetno na mirovni konferenci ne bilo posrečilo dobiti vse, kar je bilo obljubljeno, a tudi ne bi mogla na tej konferenci stopiiti pred zaveznike v pozi veli- kega zmagovalca in enakovrednega partnerja. Italijani so želeli dobiti enkrat zmago velikega formata in z njo zboljšati svoj vojaški ugled, ki je bil v tej vojni zelo omajan zaradi kata- strofalnega poraza pri Kobaridu. Vittorio Venete je do skrainih meja raz- plamtel njihovo agresivno razpoloženje in osva- jalne težnje. iPripelial jih je na savsko-iadran- sko ločnico med Triglavom in Snežnikom, v Zadar in na Reko in jim tako pripravil ugodne pogoje za nadaljnjo agresijo proti Balkanu, ki je res sledila 22 let kasneje. No, ta drugi na- pad je bil odbit, ker njihov nasprotnik ni več bilo preživelo avstro-ogrsko cesarstvo, kot je bilo to leta 1916. Istočasno s prikazanim razpadom avstrijske vojske na italijanski fronti je bil izvršen umik njenih delov (okoli 20 divizij in nekoliko de- setin posadnih in etapnih bataljonov) tudi z drugih front (zahodne in albanske) ter eva- kuacija vseh okupiranih področij (del Poljske, južna Ukrajina, Besarabija, Srbija in Črna gora). Umik iz okupirane Srbije je bil izvršen pod močnim priitiskom zmagovitih srbskih di- vizij, medtem ko sta bila umik z ostalih front in izpraznitev okupiranih področij izvršena večidel na iniciativo samih čet, katere so po političnem razpadu monarhije imele pred sabo samo en cilj: da se vrnejo čim prej na svoje domove ter se na ta način vsiljena jim vojna čim prej likvidira. J^^.^, OPOMBA Pisec Jurij iMušič, polkovnik v pokoju, je sestavil čla- nek na osnovi službenih avsitrijskih virov »Osierreich-Un- garns letzier Krcig, Vil« in osebmih »poniOnov. 148