J • n. Knjižnica Zgodovinskega Posamezn	Koroška cesta 10.
Naročnina H:
40 din, četrt leta 20 din, mesečno / um. izven Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; prt večkratnem Inseriranju primeren popust Upravnišivo sprejema naročnino, insersle in reklamacije.
društva. Maribor.
ij mm
neodvisen političen list sa siamsko ljudstvo
Poštnina plačana v gotovini»
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo tn petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru. Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št 113.
16. štev.
Maribor, dine 6. februarja 1924.	ILetnik XVI.
Beograd je spregovoril.
Odločne nastope opozicije proti krivičnemu režimu vedno spremljajo grožnje po režimskih listih, da bo Beograd «spregovoril«. In res, Beograd! je že često spregovoril! Vlada izdaja na veliko ljudski denar, dia podkupi del Beograda za svoj» politiko, podkupovanju in obljubam sledijo razne parade in tako je del Beograda res vedno pripravljen, spregovoriti za režimi. Vse parade in plačane manifestacije pa ne morejo prevpiti vsega tega, kar govori drugi del Beograda: tlačene in brezpravne delavske mase in častno število poštenjakov, ki že od nekdaj bijejo najodločnejši boj proti koruptni beograjski porodici.
In tudi sedaj, ko je oblastniška samovolja brezmejna, korupcija na vrhuncu, porazne posledice proti-Itjudske vladne politike pa neznosne in nedogledne, je Beograd spregovoril in sicer oni del Beograda, ki tvori najožji krog današnjih oblastnikov. Spregovoril je na tak način, da brezobzirno in nesramno pljuje na ideje, ki so ustvarile skupno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, na ustavo in na vse z najvišjih mest države slovesno sprejete in dane obljube. Ogromni lepaki naznanjajo nov časopis «Beograd« in njegov program. Med izdajatelji tega lista sta tudi dva bivša ministra, ki sta bila celo koruptnemu režimu preveč koruptna in sta mo rala odstopiti. To sta bivši pravosodni minister dr. Lazar Markovič in bivši prometni minister dr. Velizar Jankovič. V splošnem so pa lastniki in ustanovitelji lista anonimni in bodo najbolj znani pri državni blagajni, kjer bodo pridno črpali iz globokih virov dispozicij skih fondov.
List «Beograd« hoče zastopati in razširjati idejo: absolutistične monarhije ter hegemonijo velesrbstva in pravoslavja. To se je v resnici delalo tudi doslej, samo,
da so policaj demokratski očetje vidovdanske ustave rabili krinko «jugoslovanstva«, radikali so pa začeli nazivati svojo velesrbsko stranko «narodno« radikalno stranko SHS- ter povdarjati geslo: brat je mio, koje vere bio. Sedaj radikali v svojem glavnem glasilu «Samouprava« delajo agitacijo za novo velesrbsko glasilo «Beograd« in krinka je padla, ker hoče to glasilo v državi SHS samo Srbe in samo pravoslavno vero.
Naj sledi nekaj citatov iz «Beogradovega« programa:
«Obstoječa država hi nič drugega kakor vedno ista, stara, predvojna Srbija, ki se je, ustvarjajoč svojo držav no misel stopnjema razširjala. Tako imenovano osvo-bojenje in ujedinjenje je samo eno od teh razširjenj. — Celokupna politika edinstva, ki je danes brez programa, mora dobiti program: asimilacijo ostalih narodnih delov od strani srbskega dela naroda. — Demokracija, katere polno udejstvovanje prinaša parlamentarizem, je temeljno zlo. — Demokracija znači republiko. — Monarhija je istovetna z državo, brez vseodločujoče (absolutistične) monarhije ni več države, temveč anarhija. — Spodrivanje monarhije je dovedlo do današnje sploš •ne zmešnjave in razsula v državi. Mi smo monarhija samo po obliki;- Bistvo vladanja je republikansko. Vladar ima samo toliko moči, v kolikor se ne izvršujejo zakoni in ustava. — Radi lega se bomo borili proti demokraciji za restavracijo monarhije. Dušanovo carstvo je neizbežna zahteva zgodovine. Srbija mora gospodovati nad Balkanom, v drugem slučaju ji ni treba obstojati. Mi smo država s tremi verami, torej brez vere, zato se moramo boriti, da se srbska država povrne k pravoslavni cerkvi itd. Končno izjavljajo, da se bodo pridružili vsaki borbi proti vidovdanski ustavi, ki ne daje niti srbski ideji, niti monarhiji, niti pravoslavju njihovega pravega položaja.«
Beograd je torej spregovoril ter se izjavil proti demokraciji, proti parlamentarizmu, za hegemonijo velesrbstva in pravoslavja. Treh bratov ni več, temveč samo Srb in njegovi podložni, tudi treh ver ni več, temveč samo pravoslavje po programu onega dela Beograda, ki ta program že od nekdaj izvaja ter si je znal tudi iz 'tujih plemen sestavili trdno ogrodje na jbrezobzi rne j še reakcije. Strnil in pomešal se je s Cincarji, španjolski-mi Židi, Prusi itd.., da ima danes dovolj drznosti za vsako in tudi najthujše nasilje nad brati in za zasmehovanje in teptanje vsega tega, kar je drugod nedotakljivo in sveto kot neprecenljiva pridobitev kulturnega in razumnega sveta.
Cincarski del Beograda je odvrgel vse krinke ter spregovoril, spregovoril pa bo prej ali slej tudi pravi srbski narod, ko se enkrat osvobodi porodičarških in cincarskih spon in prevar in prepričani smo, da se bo to, kar on spregovori, vjemalo tudi s tem;, kar mi hočemo.
Spominjajte se Dijaške večerje!
Politični položaj.
Vlada v zagati. Po Beogradu se govori, da se Pašič pripravlja na demisijo. Te govorice imajo precej povoda in zaslombe v raznih sporih med radikalskimi poslanci, v upornosti Džemi je ta in končno v tem, da se Pašič ne gane iz svojega stanovanja, ker se ga je lotila običajna politična bolezen. Govori se nadalje mnogo o nezadovoljnosti s korupcijo na najvišjem mestu. V veliko spodtiko je bilo tudi to, da je vzel Pašič s seboj v Rim svojo hčer Darò, ki seveda ni imela nobene diplo-raatične misije, a slovi za to tembolj kot želo spretna trgovka. Dvor baje z veliko nevoljo gleda, kako se držav na moč zlorablja za razne trgovske posle. Ko je dvor začel vse to opažati, je pa izšel v «Samoupravi« članek, ki je oporekal dvorskemu vplivu. Sedaj je gotqvo, da je izšel ta članek iz najožjega Pašičevega kroga ter se sklepa, da se Pašičevi vladi in posebej še samemu Pa-šiču majejo tla pod nogami. — Veliko zadrego vlade vi dijo tudi Nemci in na pondeljkovi seji zakonodajnega odbora je ostala vlada v manjšini, ker je tudi nemški poslanec Moser glasoval z opozicijo. Razpravljalo se je o centralni upravi in zastopnik Jugoslovanskega kluba je ob pritrjevanju cele opozcije nasprotoval ukinjenju ministrstva za socialno politiko. Ko je pri glasovanju ostala vlada v manjšini, je postal minister Trifkovič takoj popustljiv ter predlagal opoziciji, naj sestavi svoje zahteve ter predloži prihodnji seji.
Hrvati in opozicijonalni blok. Na konferenci Hrvatske zajednice, ki se je vršila- v pondeljek v Zagrebu, je poročal iz Dunaja se vrnivši dr. Lorkovič o svojem razgovoru s Stjepanom Radičem. Dr. Lorkovič je sporočil, da g. Radič želi, da se pogajanja z Ljubo Davidovičem nadaljujejo na podlagi, da se čimprej izvrše volitve, da se ustavi parcelacija Hrvatske, odpravi korupcija itd. Radič je pripravljen dati jamstvo, da bo v slučaju sporazuma med dr. Korošcem in dr. Spahom na eni ter Ljubo Davidovičem na drugi strani poslal v Beograd toliko poslancev, kolikor bo -potrebno, da se vrže sedanja radikalna vlada. Na »'ji-predsedstva HESS se je razpravljalo o navodilih, ki jih je dal Radič za nadaljnje vodstvo politike v svrho ustanovitve opozicijo-nalnega bloka. Radič je .vse1 sklepe konference federalističnega bloka odobril in naročil vodstvu HRSS, naj v smislu teh sklepov nadaljuje, svojo politiko. Radič ni na Dunaju prišel v stik z nobenim odgovornim radikalnim politikom in se tudi ni z nikomur razgovarjal, res pa je, da so Radiča na Dunaju obletavali razni radikalni pristaši in ga nagovarjali, naj se začne pogajati z radikali. Radič ostane na Dunaju do konca februarja, nato pa odpotuje v London, kjer bo nadaljeval svoje dosedanje delo. Te dni se bo vršila plenarna seja hrv. narodnega zastopstva, na kateri šfe bo razpravljalo tudi vprašanje delegacije za Beograd. Šlo bo v Beograd 30 do 50 poslancev, po potrebi tudi več, kakor bodo razmere zahtevale.
Pogodba z Italijo pride pred skupščino. Vlada je že izročila državni tiskarni besedilo vseh zapisnikov, podpisanih 27. januarja v Rimu. Iz tega se sklepa, da bo pogodba kmalu izročena narodni skupščini ter se bodo razprave o pogodbi z Italijo začele najbrž že prihodnji
P§ svetu.
WOODROV WILSON — MRTEV.
Zopet je pokosila smrt v kratkem razdobju že drugega moža, čigar ime se je pojavilo v zgodovini človeštva med najstrašnejšo vojno, ki je kedaj na zemlji divjala; za Ljeninom je umrl Thomas Woodrov Wilson, bivši predsednik Združenih držav.
Rodil se je Wilson dne 28. decembra 1856 v Stawn-tonu v državi Virginija; njegov oče je bil presbiterijàn-ski pastor. Po dovršenem vseučilišču je Wilson postal advokat ter se nastanil v Atlanti, kjer,pa mu pisarna ni posebno uspevala. Po dveh letih je zapustil odvetniško karijero ter se je ponovno 'z veliko energijo vrgel na študij, študiral je na vseučilišču Baltimore politično vedo. Začel je.pisati z‘a javnost in leta 1895 je izdal svoje prvo delo «The Congressional Government«, ki mu je prineslo med znanstveniki dober glas in na podlagi katerega je bil imenovan za všeučiiiščnega profesorja na Bryn Hawr College. Kasneje je prišel na univerzo Princeton kot profesor državnega prava, leta 1902 pa je postal predsednik tega vseučilišča ter ga je reorganiziral tako, da je postalo eno na j znamenitejših zavodov v Ameriki. Počel se je tudi politično udejstvovati ter je leta 1910 postal guverner države New Jersey. Vsled svojih zmožnosti je lunalu postal predsednik demokratske stranke in kot tak njen kandidat za predsedniško mesto Združenih držav. Leta 1912 je bil res izvoljen in . ko je po štirih letih njegova predsedniška doba pre- ) tekla, ga je Amerika znova izvolila na to odgovorno J mesto.
Svetovna vojna je spravila Ameriko v zelo težaven položaj. Postala je sicer prava zakladnica Evrope, silno bogastvo aliirancev je prešlo v njene roke, skoro vse evropske države so postale njene dolžnice. Ameriška industrija je imela polne roke dela, da je komaj sproti izdelovala materijal, s katerim se je Evropa ubijala. Po stari preiskušeni Monroe-jevi doktrini bi se morala Amerika s tem zadovoljiti ter ostati nepristranski opazovalec. In tu je bil Wilson kot predsednik mož na svojem mestu. On je spoznal nevarnost, ki grozi Evropi od nemškega imperijalizma in ko je Nemčija v svoji nadutosti začela z brezobzirno podmorsko vojno, jo je Wilson mnogokrat svaril. Ker vsi protesti in opomini slednjič niso pomagali, je morala odločiti vojna, v kateri je Evropa spoznala sijajno organizacijo Ameriške tehnike. Dasi so se Nemci v početku podmorske vojne hvalili, da ne bo noben ameriški parobrod dospel z amerikansko vojsko v Evropo, je Amerika v par tednih postavila na evropska bojišča nad en milijon vojakov ter s tem odločila vojsko.
Wilson se pa ni hotel zadovoljiti samo s sijajno zmago, hotel je ustvariti tudi mir, ki bi ostal trajen in ki bi pomenil ne samo za Evropo, ampak za celo človeštvo počelek nove, boljše dobe. S svojimi znamentimi 14 točkami je formuliral način, po katerem bi se prispelo do miru. Po tolikem strašnem trpljenju je bilo to za človeštvo nekaj popolnoma novega in Wilsonu se je divilo vse kot pforoku in svojemu reštelju. Ideja svobode, posebno svobode malih narodov, je postala geslo v boju proti Nemčiji in sploh proti imperijalizmu in te-! mu silnemu pritisku se centralne sile niso mogle ustavljati. Prva se je strla pod tem Avstrija. Njeni tlačeni narodi, posebno Slovani, med katerimi je že leta in leta vrelo, so videli v Wilsonu svojega odrešenika in na temelju njegovih idej se je začel boj proti stoletni tla-čiteljici. Za Avstrijo je klonila Nemčija ter je prosila za premirje. Prišlo je do pogajanj v Versaillesu in tu se je odločila usoda Wilsonovih idej
V Versaillesu se je pokazalo, da je imel Wilson za j svoje grandiozne načrte premalo energije. Z največjimi nadami je prišel v Evropo, da jo uredi po svojih načelih in napravi iz nje nekak Eldorado miru in svobode, toda po tako krvavem in težkem času so se pokazale nje gove teoretske formulacije kot preslabe. Po prvih neuspehih se je Wilson razočaran vrnil v Ameriko ter zapustil v Evropi novo ognjišče sovražnosti in vojn. V Ameriki ga je čakalo ponovno razočaranje. Amerikanci so videli, da njegovi načrti niso rodili zažeijenih uspehov in fizično in moralno izmučen se je ta veliki duh umaknil z političnega pozorišča ter od bolezni premagan zapustil življenje.
Mi Jugoslovani se imamo Wilsonu mnogo zahvaliti. Naše ujedinjenje je v mnogem njegova zasluga n da se je Evropa ravnala po njegovih smernicah, hi bili tudi mi srečnejši. Proklamacija njegovih 14 točk je pospešila naše odeepljenje od Dunaja in ideja narodne neodvisnosti je debila v njih veliko podporo. Tudi neposredno nam je mnogo pomagal, zlasti pri razmejitvi z Italijo, kjer je preprečil, da že takrat ni pripadla Reka Italiji. In Jugoslovani smo za to Wilsonu hvaležni, kar pričajo premnogi spomeniki njegovega imena v vseh večjih mestih.naše države.
Pred volitvami v Italiji. Fašisti so se pogajali z bivšim min. predsednikom Orlandom in z raznimi politiki opozicije, da bi sprejeli kandidature na vladni fa-šistovski listi. Orlando je odklonil in tudi drugi nočejo sodelovati, ker smatrajo sodelovanje v volilni agitaciji za nezdružljivo s stališčem svoje stranke, ki nastopi v (volilnem boju takorekoč kot opozicijonalna stranka. Po informacijah iz fašistovskih krogov bo na vladni listi približno 220 čisto fašistovskh kandidatov, nadalje 40 bojevnikov in približno 100 kandidatov iz fašistom prijaznih krogov.
Rusko-italijanska pogodba. Ivo je Anglija tako hitro in brezpogojno priznala Rusijo, se je tudi Italija požurila, da končno utrdi svoje dobre odnošaje z Rusijo. Diplomatska palača v Rimu v ulici Gaeta je že izročena ruskemu zastopstvu in tudi italijansko-ruska trgovska pogodba je že podpisana ter bo v najkrajšem času ra-tifeirana v s kraljevim dekretom od ruske strani pa s sklepom centralnega odbora sovjteskih republik. Pogodba ima 6 točk: 1. Znatno znižanje ruskih carinskih nadavkov na italijansko blago. 2. Obveznost sovjetske vlade, dobavljali Italiji letno gotovo množino žita za izdelovanje testenin. 3. Obveznost Rùsije kupovati letno gotovo množino industrijskih proizvodov Italije. 4. Obrežna plovba po Črnem morju je pridržana ladjam italijanske narodnosti. 5. Posebna italijansko-ruska komisija bo izdelala vsako leto načrt za medsebojno prodajo in nakup. 6. Izročitev premičnin in nepremičnin, ki se nahajajo v Italiji in so bile svoječasno last cari-stiene vlade in Korenskega.
Madžarska in Anglija. Ogrski režim se dobro za-veäa, da piha sedaj drug veter iz Anglije. Najprej je bil odstavljen ogrskim oblastnikom zelo naklonjeni an-
gleški poslanik Hohler, sedaj je pa ogrska vlada v velikih skrbeh, ker je Macdonald poklical v London socialističnega poslanca Peidla, da ga informira o notranje političnih razmerah Ogrske in o razpoloženju vladnih krogov napram Gehoslovaški, Jugoslaviji in Rumimi ji. Ker je Peidl v ostri opoziciji proti vladi, zaradi njenega šovinizma in reakcijonarstva, se grof Bet-hlen zelo hoji, da zavzame Anglija napram njemu neprijetno stališče, kar bi bilo v sedanjem momentu, ko gre za mednarodno posojilo Ogrski, zelo neprijetno za vlado.

Beielke.
Svete pravice. Beograjska «Politika« je prinesla te dni karikaturo z nadpisom «Svete pravice«, pod sliko pa je bil tale tekst: Kako to, gospod doktor, da se sedaj pritožuje naše časopisje, češ: Pašič je izdal Reko, a še letos jo je ponujal naš Radič Italijanom? Radič je imel prav, ker so si pridobili Hrvati polom tisočletne zgodovine pravico, da so lahko izdajice svojega naroda; to njihovo sveto pravico jim je priznavala i rajna Avstrija in to hrvatsko sveto pravo priznavamo Hrvatom tudi
mi------ Srbi--------Res je, da je imel hrvatski narod,
kakor vsak drugi, tekom stoletij v svojih vrstah izdajice in jih ima žalibog še danes. Vendar pa je ena največjih drznosti, ako list, ki predstavlja javno mnenje srbskega naroda, skuša naprtiti celemu hrvatskomu narodu izdajstvo in to izdajstvo potem označuje s «svetimi pravicami« hrvatskega naroda. Ako že hočemo krstiti narodno izdajstvo za svete pravice, potem bi ta krst veljal veliko bolj za brate Srbe, nego za Hrvate. Hrvati niso nikdar kovali v zvezde in oboževali svojih Efijal-lov kakor to na primer delajo Srbi z izdajico Vukom Brankovičem, turškim prilizunom Markom Kraljevičem, avstrijskim zaupnikom kraljem Milanom, v novejšem času pa s samim Nikolom Bašičem, ki je pozval Bolgare na boj proti lastni domovini in ravno tega Pašiča smatra večina srbskega naroda kot svojega «Mesijo«.
Nekdaj in danes. Pripoveduje se, kako je nekoč za časa neke vojne v Španiji poseben ordbnanc našteval uspehe španske vojske, naglasa! število ujetnikov, koliko so Španci pobili sovražnikov itd. Ko so pa vprašali tega ordonanca: Koliko izgub pa so imeli pri teni Španci? — je ta ordonac odgovoril: To pa bo oznanil oni drugi sovražni ordonanc. Kakor nekoč v Španiji je tudi danes pri nas v Jugoslaviji z našim finančnim ministrom. V svojem ekspozeju se je hvalisal g. minister, kako vrlo dobro stojijo naše finance in je kot dokaz za svojo trditev'navedel izpoved francoskega senatorja Be-rengerja, katero je ta podal francoskemu senatu o jugoslovanskem finančnem položaju. Gospod minister je torej govoril o naših uspehih, a drugi ordonanc pa o naših izgubah. Demokrat Voja Veljkovič jc opozoril v svojem govoru, da minister financ, govoreč o senatorju Berengerju, ni omenil, da jc ravno isti Berenger radi osiguranja francoskega posojila od 300 milijonov frankov zahteval ter dobil od nas naše monopole, carinske dohodke in še bogzna kaj vse.

tfei pozornosti srednješolski
mladini.
Med činitelje, ki so odločilni za bodočnost kakega ljudstva, spada tudi mladina. Narod, ki hoče živeti in napredovati, posveča svoji mladini posebno pozornost, ker se zaveda, da gradijo njegovo kulturo generacije in ne samo eden rod. Posebno pozornost je treba posvečati srednješolski mladini, ker prevzema ona navadno pozneje vodilna, najbolj važna in odgovorna mesta v družabnih razmerah, ki iz njih vpliva potem največkrat merodajno ali blagodejno, ali pa koruptivno na razvoj narodnega življenja. Ni hujšega zla za ljudstvo, kot na pol izobražena, neznačajna, korumpirana inteligenca. Ni je pa tudi večje vrednote za ljudstvo, kol v svoji stroki temeljito vsposobljeno, moralno zdravo, idealno, požrtvovalno izobraženstvo, ki zna čuvati in večati njegove prave kulturotvorne moči in sile, Id zna svoje ljudstvo voditi., neustrašeno odločno braniti in reševati v težkih krizah njegovega življenja. Zalo pa tudi vidimo, da obračajo različni narodi povsod največjo pozornost srednješolski mladini, svojemu inteligenčnemu naraščaju. Pri nas je to še posebno potrebno, ker bo morala naša srednješolska mladina prevzeti od sedanje generacije kot dediščino mnogo, komaj načetih političnih, socialnih, splošno kulturnih problemov, kojih pravilna in srečna rešitev zahteva, ne le vsestranske solidne umstvene vsposobljenosti, temveč še veliko več dovršene osebnosti, možate značajnosti in globoke srčne kulture.
Našo srednješolsko mladino calca na vseh poljih narodne kulture naravnost ogromno delo. Če mu bo kos, se odloča sedaj ko se pripravlja za to delo. Zato je sveta dolžnost družine, gospodarjev, gospodinj, ki jiin izročajo starši svoje dijake črez leto v oskrbo, šole, cele javnosti in sploh vse, pod kojih vplivom raste ta mladina, da ji pomagajo z vsemi močmi vsposobiti se za pravilno življenje in blagonosno poznejše delovanje. Žalibog, da se vsi ti vzgojni činitelji srednješolske mladine ne zavedajo dovolj svoje dolžnosti in ne store v tem oziru vsega, kar bi lahko storili in tudi storiti morali. Zato pa moramo pripisovati velik del neuspehov pri izobraževalnem in vzgojnem delu med srednješolsko mladino njihovi krivdi. Sklepni rezultati ob koncu prve ] ga tečaja, ki se je zaključil dne 31. januarja niso nič kaj i razveseljivi in. nam nudijo malo zadovoljivo sliko o '
naprediku srednješolske mladine. Slišimo, da je na nekaterih zavodih doseglo komaj 50 odstot. dijaštva svoj učni cilj. V vzgojnem oziru bodo vzgojni uspehi najbrž še slabši. Slučaji deiomržja, pomanjkanja čuta za dolžnost in vestnost, lahkoživja in še hujših moralnih zablod niso redki. Pomanjkanje idealizma, kar je vedno znak duševno nezdrave, slabotne mladine, smisla za prave kulturne dobrine, uživanjaželjnost nam kaže, da podlega velik del srednješolske mladine sodobnemu materializmu in da je vzgojno delo med njo pomanjkljivo ali vsaj času neprimerno. Kriva neuspehov je marsikatera družina sama, ki ne zna z pametno resno družinsko vzgojo že v zgodnji mladosti vsposobiti svojih otrok za delo, kakor ga zahteva dobro napredovanje v šoli. Neurejene, razdrapane, v svojih načelih nagnite družinske razmere so mnogokrat krive, da ne pride marsikateri sicer nadarjen dijak v šoli nikamor naprej.
Red in pravi duh v družini, pametno nadzorstvo, stalen stik in sodelovanje z šolo zasigura navadno tudi manj nadarjenim dijakom zadovoljiv uspeh. Vzrok neuspehov pri marsikaterem dijaku so tudi dijaška stanovanja. Se najdejo dobri gospodarji in gospodinje, ki skrbe za dijaka kot za svojega otroka, so pa tudi taki, ki smatrajo dijaka v svojem stanovanju le za nekak kapital, ki bi jim naj nosil mesečno rento. Če kaj: napreduje, kako in kje porabi prosti čas, jim je čisto vseeno. Če bi šolske ali druge za to poklicane oblasti posvečale dijaškim stanovanjem malo več pozornosti, bi odpadel velik odstotek neuspehov med srednješolsko mladino in bi imeli precej manj slučajev telesnega in duševnega hiranja.
Mnogi starši, posebno pa dijaštvo zavrača vso krivdo za Svoje neuspehe na šolo. Nočem delati našim: srednjim šolam krivice, ker vemo s kakimi težavami se imajo boriti pri svojem delu in ker vidimo, da vrši srednješolsko učiteljstvo, vkljub obupnemu gmotnemu položaju, požrtvovalno delo svojega poklca in se trudi dvigniti uspehe pouka in vzgojni vpliv srednje šole na mladino. Non multa sed multum, ve? stika šole z realnim življenjem, več smotrene usmerjenosti, celotnega pouka na vsposabljanje za življenje, na vstvarjanje krepkih zdravih značajev bi naj prišlo med cilji, ki jih zasleduje srednja šola pa le nekoliko bolj do upoštevanja. Etos, obvarovanje značaja, učni cilj staroklasičnih in zavedno krščanskih dob, ki so nam ustvarile toliko velikih ljudi, bo moralo postati zopet središče celotnega dela v šoli. Sicer bi zahtevalo to nekoliko pregrupacije, omejitve, vestnejše izbire učne snovi, nekoliko drugačnih metod pri občevanju in postopanju z mladino, nekoliko več enotnosti o naziranju v vzgojnih ciljih in zdravega demokratizma, zato pa bi bil vzgojni pliv srednjih šol v moralno, socialno in državljansko vzgojni smeri večji in trajnejši. V tem oziru so nas drugod po svetu prehiteli in mi se čudimo, da je pri nas v tej točki višja šolska oblast brez prave inicijative.
Tudi javnost bi morala bolj podpirati srednjo šolo pri njenem delu. Celo ozračje javnega življenja vpliva silno na umstveni in moralni razvoj posebno srednje šolske mladine, ki vidi v posnemanju odraslih svojo vsposobijenost za življenje in se uči ob živih vzgledih vsakdanjega življenja veliko rajše, kakor iz knjig. — Ideahiejše dijaštvo obupuje naravnost nad današnjo družbo, ker ne najde v tej kolobociji si nasprotujočih svetovnih in življenskih nazorov, v tem materijalistično usmerjenem življenju odraslih nobene opore za krepko moralno zavest in idealnejše stremljenje. Ljudstvo pa, ki zanemarja ali si samo potvarja svojo mladino, si goji na svojih, prsih grobokope svoje bodočnosti in eksistence.
Velik del svojih neuspehov v Šoli zakrivi tudi srednješolska mladina sama in. sicer v veliki meri s tem, ker ne zna ali ne mara pravilno porabiti izven-šolskega časa. Za pametno urejeno zaposlovanje mladine izven šole se pri nas sploh premalo skrbi in vendar iii bilo to v interesu staršev, posebno tistih, katere odtegujejo življenjske razmere družini, v interesu šole pa tudi mladine same. Kako dobro imajo to urejeno na primer na francoskih srednjih šolah, kjer se bavi posebno za to nastavljeno osobje na res vzgojni način z mladino izven šole. Pri nas je srednješolska mladina v prostem času prepuščena sama sebi. Po hitro, površno opravljeni, največkrat tudi neopravljeni pripravi za šolo se udaja brezdelju, bumljanju po ulicah, pretiranemu športu ki je navadno brez vzgojnega vodstva, po surovi, ali pa obiskuje po vzgledu odraslih razna zaba-vališča. Tu tiče vzroki za nazadovanje marsikaterega dijaka. Razna dijaška društva, kakor jih skušajo organizirate šole same, nimajo nobene privlačne moči, ker diši preveč po zgolj šolskem ozračju. Več dijaštva zaposlujejo v prostem času samostojna dijaška udruženja. če skušajo s svojim delovanjem podpirati družino in šolo, zaposlovati dijaštvo z resnim delom, nanj vplivati vzgojno in jih navajati v prvi vrsti k vestnemu vršenju stanovskih dolžnosti v šoli, lahko veliko koristijo. Žalibog, da ni vedno tako. Najbolj še stremijo za lemi cilji, in jih tudi dosezajo, kakor kaže izkušnja dijaške organizacije na pozitvno versko etičnem programu. Zato jih pa pri nas višja šolska oblast zatira in prepoveduje.
To so nekatere misli ob sklepu prvega tečaja na srednjih šolah, ki imajo edini namen, opozoriti vse poklicane, da posvečujejo več pozornosti srednješolski mladini.
Dnevne novice.
Strossmayerjeva slovesnost v Zagrebu. V pondeljek
se je vršila na zagrebški univerzi slavnostna akademija povodom 109. obletnice Strossmayerjevega rojstva (ro-
jen 4. febr. letnica udeležili:
umrl S. aprila 1905) in petdeset-ice osnutka zagrebške univerze. Akademije so se ležili: Minister Trifunovič in dr. Janijč, vseučiliščni profesor Gavrilovič iz Beograda, konzuli, zastopniki civilnih in voj. oblasti, dr. Trumbič in drugi. Slavnostni govor je imel rektor univerze dr. Zimmermann. V imeni; ljubljanske univerze je govoril rektor dr. Kidrič. Govoril je tudi dr. Manojlovič, ki je svoj govor posvetil nacionalnemu delu Strossmayerja.
Kardinalski kandidat. Na vesti glede kardinalskih, kandidatov je dal dr. Korošec naslednjo izjavo: «Nadelam niti za dr. Jegliča niti proti dr. Bauerju, ker vpra sanje o imenovanju kardinala gotovo ne spada v kompetenco političnih strank. Kolikor je meni znano, in jaz mislim, da sem dobro poučen, trenoino vprašanje o osebi, ki naj bi bila imenovana za kardinala, v Vatikanu sploh ni na dnevnem redu. Vlada z druge strani o tej; zadevi po mojem prepričanju nima nobene besede, ker je to notranja cerkvena zadeva in sicer mnogo bolj, kakor novi škof-odpadnik v Zagrebu, za katerega se tudi ni zahtevalo odobrenje vlade, kakor pri imenovanjih katoliških škofov. Celo zadevo so spravili v javnost iz političnih vzrokov, da zasejejo nezaupanje med Hrvate in Slovence ravno v trenutku, ko je n jihovo zlil 'žanje postalo politično pomembno.«
Ministrska korupcija pred sodiščem. Pred beograjskim sodiščem teče zanimiva pravda med bivšim ministrom dr. Velizar Jankovičem in odgovornim urednikom lista «Republika« dr. Dragom Ikoničem. Dr. Ikonič je predlani in lani ostro ostro prijemal v svojem listu režimske prvake kar po vrsti. Nekateri so ga tožilk glavni korupcijonisti so pa vse lepo vtaknili- v žep in na raznih tiskovnih prestopkih se je dr. Ikonicu nabralo vsega skupaj 18 mesecev zapora, katere še sedaj izdržuje v kaznilnici Požarevac. Končno je dobil tudi minister Jankovič pogum in je tožil. Dr, Ikonica so pripeljali iz zapora na razpravo, tožnik dr. Jankovič pa ne pride blizu ter se dia zastopati samo po svojem advokatu, Dr. Ikonič razlaga, da je pisal vse v nadi, da bo sodnija nadaljevala vse to, kar jc on začel razkrivati. Zgodilo se je pa ravno nasprotno: pisal je, da so ruski rablji izginili v Pašičevi družbi, o tem se ni preiskovalo, pač pa se je on znašel v zaporu, orisal je nekatere polkovnike, a ti so kmalu na to dobili generalske epolete, njega pa so njihovi najeti banditi po noči sredi Beograda skoraj ubili. Ko je pisal, kako minister Laziča Markovič zajema na debelo iz sekvestrov, je prišel k njemu radikalski tajnik pop Janjič ter mu prigovarjal, naj neha, češ, Laziča je dober človek, iz sekvestrov jemlje, v fonde pa daje. — Končno označuje dr. Ikonič bivšega ministra Jankoviča kot človeka, ki silno bogati od politike. Ko je bil sekreiurčič, ni imel nič, sedaj je pa a večkratni milijonar. Sodnija se naj vpraša kako in od J kod, če ji že dejstvo ne zadostuje, da je dr. Jankovič aktionar in .ustanovitelj kakih desetero denarnih in drugih podjetij. — Razsodba tega procesa še ni razglašena.
Iz poglavja o lopovih. Najnaprednejše in najbolj informirano dr. Žerjavovo «Jutro« je v vsaki številki na levo in desno radodarno s psovkami. «Jutrova« dnevna psovka je «lopov« in to je vsak, ki ne trobi v dr. Žerjavov rog. «Straža« je prinesla kratek, a resničen portret .urednika «Murske Straže« in to brez psovk. Naše stališče napram «M. St.« ni po godu «Jutru« in je v številki od torka zopet usadilo na gnojišče svojih političnih beležk tole napredno: «Straža« je list ordiniranih lo povov«. Po pisavi «Jutra« so torej pri «Straži« ordinirani lopovi in sedaj nam naj odgovori «Jutro«: Kaki lopovi so pri «Jutru« in sploh pri slovenski JDS, ako je duševni vodja «Jutra« in komandant cele slovenske demokratske stranke radi goljufije in potvorbe menic, na celih 6 mesecev ječe pri sodišču obsojeni 1 .... ? Ako je torej voditelj lista in stranke pri sodišču z ječo ožigosani lopov, kaj so potem uredniki njegovega glasila in pristaši od njega komandirane stranke? Vse to pa smo zapisali, da bo vsakdo lahko na prvi pogled uvidel razliko med ordiniranu lopovi pri «Straži« in med nad 6 mesečno ječo obsojenim pri «Jutru«, ki je že pod rajno Avstrijo izgubil vso čast in jo torej danes samo še lahko krade, ker lastne že davno nima.
Spomenica državnih nastavijencev. V pondeljek je imel v Beogradu Savez državnih uradnikov sejo, na kateri se je definitivno izdelal memorandum,, katerega uradniki predložijo ministrskemu svetu in narodni skupščini. V tem memorandumu se navaja bedno stanje uradnikov ,ki bi se imelo zboljšati z uradniškim zakonom od 1. oktobra 1923. Uradniki zahtevajo, da se dra-l ginjske doklade za umirovljence podvojijo in da se od 1. oktobra 1923 kot dneva, ko je stopil uradniški zakon v veljavo poleg novih plač izplačajo uradnikom dosedanje draghi j ske doklade s to korekturo, da se omože-nim državnim nameščenkam računa draginjski doda -tek ter uslužbencem IV. in V. kategorije prizna dodatek za stanovanje. Uradniki naglašajo, da so njihove zahteve upravičene in ako bi jim vlada ugodila, bi bilo to komaj 50 odstotkov njihove predvojne plače.
Glavni savez jugoslovanskih vinogradnikov. Naznanjamo, dà je gospod prometni minister dovolil za posetnike ustanovnega občnega zbora Glavnega saveza vinogradnikov, ki se vrš dne 16. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v Zagrebu, znižanje voznih cen za polovico na vseh državnih železnicah (velja tudi za južno železnico). Občni zbor obeta tedaj obilen obisk iz vseh vinorodnih krajev naše države, — na kar se opozarja vinogradnike iz Slovenje s ponovnimi pozivom, da skrbe za to, da ho poset čim številnejši. Kupiti je na odhodni železniški postaji celo karto dotienega razreda, ki velja s potrdilom predsediiištva občnega zbora tudi za po., vratek. Pokrajinski savez jugoslovanskih vinogradnikov za Sloveni jo v Mariboru.
f
!
Prireditev gasilnega društva pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo, dne 17. t. m. v prostorih g. Fr. Skačej veselico. Začetek ob 6. uri zvečer, čisti dobiček je namenjen za nabavo gasilske opreme.
Afera z vojnim plenom. Komisija glavne kontrole, ki je bila določena, da razčisti afero z vojnim plenom v južni Srbiji, je dovršila svoje delo ter predložila glavni kontroli zaključek preiskave. Vprašanje ravnokar omen jene afere se je začelo resno prelresavati že leta 1923 in že tedaj so bile odposlane tri komisije, ki bi naj bile razčistile celo zadevo. Vse te tri komisije so ostale negativne in še le anketa glavne kontrole, ki je delata celih 7 mesecev, je konstatirala, da je bilo neposlavno prodanega in izvoženega vojnega plena iz južne Srbije v skupni vrednosti 26 milijonov 470.399 D. Kot glavni krivci so obdolženi srbijanski artilerijski častniki.
Nečak ruskega carja ubit na policiji. V Pelrovara-clinu je živel med drugimi ruskimi begunci-caristi tudi nečak zadnjega ruskega carja knez Nikola Volkonski, silno nadut in razuzdan človek, ki je silno vzrojil, če mu je kdo rekel samo «gospod« in ne «knežja milost« ali pa vsaj. knez. V noči pred Svečnico je naletel knez na nekega policaja, ki je hotel aretirali neko nedoletno dekle Katico Milič iz Novega Sada, ki se mu je zdela sumljiva. Knez je policaja pregovoril, naj mu dekle pusti, da jo pelje domov. Policaj je to tudi storil ter se za celo stvar ni več brigal. Drugi dan so pa začeli starši iskati svojo hčer in izkazalo se je, da jo je ruski, knez vzel s seboj na «čaj«. Ker je obstojal sum, da je knez kot znani pohot n ež mlado dekle zlorabil, so njega in njo odvedli na policijo. Tu je pa knezu zavrela «knežja« kri in ves besen je navalil na žandarskega kaplarja. Ta se je branil in klical na pomoč. Iz druge sobe prileti drugi policist z revolverjem v roki. Med ruvanjem in suvanjem se orožje sproži in knez se mrtev zvrne na tla. — Policaja so zaprli, da preiskava dožene, če se je orožje po nesreči sprožilo ali pa, če je hote streljal. — Katico Milič so prepeljali iz knezovega stanovanja popolnoma zmedeno ter so jo izročili v bolniško oskrbo. Domneva se tudi, da je policaj ubil kneza, ker mu je ta odvzel neko žensko.
Živ zgorel. V Subotici je na grozovit način izvršil samomor neki Stipan Nemtuško. Zaklenil se je v sobo, polil pohištvo in sebe z bencinom ter vse skupaj zažgal. Bil je kronični alkoholik ter je dejanje izvršil v napadu blaznosti. Ko so požar pogasil, so našli samomorilca vsega ožganega med gorečim pohištvom.
Nov vozni rei V direkciji državnih železnic v Beogradu se je osnovala posebna komisija, ki ima nalogo, da izdela nov vozni red, ki slopi v veljavo 1. junija t. 1. S tem novim voznim redom se izpremeni dosedanji vozni red na jugoslovanskih progah.
Konkurenca ruskega žita z amerikanskim. V trgovskih krogih vzbuja veliko pozornost pojava velike množine ruskega žita, ki hoče zopet konkurirati z amerikanskim, kakor je bilo to pred vojno. Te dni je dospelo v Danzig več brodov, polnih prvovrstne moke iz Ruskih mlinov v Kijevu in Harkovu. Ruska moka je za 18 odstotkov cenejša od amerikanške.
Ali si že vpisan v Mohorjevo družbo? Če se nisi, stori to čimprej. Prijave se sprejemajo do konca februarja 1924. Mohor jeva družba je štela ob razpadu Avstrije dobrih 90.000 udov. Lahko rečemo, da je tvorila Mohorjeva knjiga duševno vez, ki jc vezala Slovence po vseh delih sveta. Mohorjeve knjige so se brale v Ameriki, v Egiptu, na Westfalskem, sploh povsod, kjer je bila kaka slovenska naselbina. Družba je mnogo trpela radi izgube Celovca, kjer je imela svojo hišo in tiskarno. število udov je padlo tudi radi tega, ker so nas Slovence razbil med tri države. Zato pa moramo vsaj mi, ki smo v Jugoslaviji, storiti vse, da se število udov zopet dvigne! Padli smo od 90.000 na 34.000. Glejmo, da zopet vstanemo! Naš cilj bodi: V vsako slovensko hišo mora priti Mohorjeva knjiga! Uduina za leto 1925 znaša 20 D. Za ta denar bo dobil vsak ud štiri lepe knjige.
Naročnikom «Našega Doma« sporočamo, da se 2. številki pomotoma niso priložile položnice, kakor je v listnici upravništva naznanjeno. Priložena bodo 3. številki. — Upravništvo «Našega Doma«.
Drega številka «Našega Doma« obsega: Dr. V. Šarabon: Gospodar narave! — Savinjka: To je bilo davno ... . (pesem). — Kastor: Katoliški preporod na Francoskem. — Melona prvikrat v Zagrebu. — Justin: Ugovori z odgovori. — Pod vaško lipo. — Dekliški vrtec. — Društveni govornik. — Na platnicah: Drobtinice in Društveni glasnik.
Nove knjige. Dr. Kari Engliš: Denar. Poslovenil dr. Albin Ogris. Splošna knjižnica št. 14. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. — Prosper Merim.ec: Verne duše v vicah. Prevel Mirko Pretnar. Splošna knjižnica št. 17. V Ljubljani 1923. — Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš, 9 D, vez. 24 D.
Iz Maribora.
Izza kulis občnega zbora «naprednega« Obrtnega društva v ribom. Minulo nedeljo se je vršil v hotelu «Kosovo« obera zbor mariborskega naprednega Obrtnega društva. Društvu je doslej predsedoval skozi tri leta najprej narodno socialistični, a za zadnjo volilno dobo demokratski brivec Novak. «Tabor« je moral beležiti, da je bil ta občni zbor buren, in je končal z nepričakovanimi posledicami. Te nepričakovane posledice so namreč te, da so zborovalci odstavili med hudimi in resnimi očitanji demokrata Novaka od predsedstva in je zavzel njegovomesto vrtnar in politični kmetijae
Jurij Džamonja. Novaku in dosedanjemu demokratskemu vodstvu Obrtnega društva so celo demokratje ala vedno vinjeni čevljar Smrekar, a tudi drugi obrtniki očitali pojxdno nedelavnost, in izrabljanje društva v policaj demokratske strankarske namene. Po odstavitvi od predsedestva je bil ubogi Novak tako katastrofalno pobit, da je očital novoizvoljenemu predsedniku Džamonji nekvalificiranost za predsedništvo, češ: on Novak, je bil kot predsednik brivec — torej obrtnik, a on Džamonja je sicer naj večji vrtnar v Mariboru, a ni — obrtnik! Novakovi razlagi o razliki med obrtnikom brivcem in vrtnarjem so se vsi zborovalci smejali in vztrajali na temi, da odslej ne bo več predsedoval naprednemu Obrtnemu društvu v Mariboru «demokrat«? brivec Novak,, ampak kmetijae in vrtnar Džamonja. Novak in njegovi pristaši so se izrazili, da bodo radi tega občnega zbora izvajali posledice, to se pravi: da bodo izstopili iz društva. Najožji Novakovi prijatelji trdijo, da se je on, gospod Novak iz jeze, ker je propadel kot predsednik, upisal med radikale.. Občni zbor mariborskega Obrtnega društva je pestra slika koncentracije naprednih sil ... .
Prelep med policijo in mesarji.. Sinoči okrog 10. ure sta se priklatila v gostilno Vlahovič na Aleksandrovi cesti po celem mestu znana nevarna pretepača, mesarja Veis Mirko in Kuzmanič Štefa; ker sta bila že pijana, jima v gostilni niso hoteli dati vina, kar ju je tako razkačilo, da sta začela razbijati po sobi in nazadnje sta zaplenila steklenico z vinom, na kar je bil gostilničar prisiljen poklicati policijo. Komaj so se policaji prikazali pri vratih, sta že zagrabila vsak eno nogo od razbite mize in Udri po njih. Enega sta prevrgla po tleh, drugi se jima je umaknil ter sta neovirano zapustila gostilno in se napotila proti parku na Zrinjskem trgu, zoveč policaje na korajžo. V bližini Majstrove ulice so ju policaji obkolili ter ju hoteli zgrabiti, toda boja-željna mesarja se nista udala. Planila sta nad nje ter se prebila skozi, ne meneč se za svarilne strele. V lej praski je dobil Veis s sabljo po glavi, kar je postalo za njega usodepolno. Pobegnila sta proti glavnemu parku, kjer se je Kuzmanič skril med drevesa, d očim se je ranjeni Mirko zapletel med žico ter padel. V trenutku so se vrgli na njega stražniki ter ga vklenili. Mirko je začel milo klicali na pomoč: «Štefa, streljaj, če imaš revolver«, nakar je Štefa v resnici oddal na policaje kakih pet strelov, ki pa radi leme niso zadeli. Ker je bilo begunca skoro nemogoče uloviti v temnem parku, se je policija zadovoljila samo z enim vročekrvnežem, katerega so zaenkrat poslali v bolnico ,da ozdravi, na kar bo prejel plačilo, ki si ga je tako krvavo zaslužil.
Na čudne ter lahke načine si služijo ljudje vsakdanji kruli. Po končani svetovni vojni so si začeli ljudje služiti vsakdanji kruh ter si kopičiti bogastvo ter premoženje na vse mogoče zvite načine, samo s poštenim delom ne. Tako smo dobili po vojni kasto povojnih milijonarjev, vojnih dobičkarjev, ljudskih pijavk ita. Te izvoljene povojne kaste pa hvala Bogu sedaj že precej kopnijo in še eno dobro leto in vsi ti povojni bogataši bodo s svojimi žepi tam, kjer so bili takoj po prevratu. Vojni dobičkarji torej umirajo, a si odpirajo na drugi strani vrata novih dohodkov. Naša Jugoslavija je tako srečna, dia si je tekom let vzgojila že dobro organizirano kasto ovaduhov, ki s služijo vsakdanji kruh brez vsacega dela in z najogabnejšim poslom — ovaduštvom. Vsak Jugoslovan je danes obdavčen odi zibelke do groba, a to še ni dovolj finančni oblasti. Ta si jc vzpostavila posebne ovaduhe in jih za ovadbe dobro plačuje. Ako danes kedo kaj kupi in proda, ga pri lej priliki finančna oblast potom taks oguli, da je joj. Ljudje si jx>-magajo iz prehudega pritiska taks na ta način, da ne naznanjajo finančni oblasti celega zneska kupne in pro đajne pogodbe. Za ta greh kupcev in prodajalcev zna tudi finančna oblast in ima na vseh koncih ter kra jih svoje ovaduhe, ki prodajalce ter kupce ovajajo oblasti in vlečejo za ta efijaltski posel od finančne oblasti bogato nagrado. Posebno koncesijo in nekako pisarno za ovaduštvo kupcev ter prodajalcev v Mariboru ima vsem znani plemeniti Zagorski. Plemenitaši živijo naredno na lahek in večkrat dokaj umazan ter nepošten način in med take žlahtnike spada tudi dični ter od prevrata sem vedno nobelživi g. Zagorski. Kupci ter prodajalci, pozor in tiho, ako bi kateri videl pri sklepanju kake pogodbe v bližini plemenitnika g. Zagorski!
Življensko nevarno se je obstrelil. Dne 5. t. m, se je iz samomorilnega namena ustrelil v glavo 45 let stari Karl Zirringer, posestnik ter sodar v Razvanju pri Mariboru. Mariborski rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico, kjer se bori s smrtjo in je malo upanja, da bi še okreval. Vzrok samomorilnega poskusa so ponesrečene špekulacije v lesni trgovini.
«Mentor« krožek kat. nar. dijaštva v Mariboru priredi v nedeljo, 10. februarja v gledališki dvorani Slov. doma v št. liju igri «Posestrimi« in «Rusofil«. Omenjeni igri je uprizoril krožek že v Mariboru na splošno zadovoljstvo občinstva. Našemu dijaštvu naklonjeno občinstvo se tem potom vabi k obilni udeležbi.
Zelo važno je in ne prezrite XIV. predavanja Prosvetnega kartela v Mariboru, ki bo v petek dne 8. t. m. ob pol 8. ur zvečer v Lekarniški ulici 6. Predaval bo poveljnik vojaške bolnice g. dr. Matej Justin o nravni povzdigi naroda. Predmet, ki ga bo obravnaval gospod predavatelj je tolike in tako dalekosežne važnosti za ves naš narod, da pričakujemo za ta večer prav posebne udeležbe iz vrst vseh slojev. Upamo še zlasti, da bo tudi naše razumništvo pri predavanju častno zastopano in ga k temu še izrecno vabimo. V Prosvetnem kartelu udružena društva naj opozore svoje člane na to predavanje in pošljejo naj svoje odbornike. Vstop je seve vsakemu prost.
Ljudski oder ponovi v nedeljo popoldne ob pol 5. mi Remčevo tridejansko dramo «Užitkarji«. Med odmori svira znani gledališki orkester Ljudskega odra.
Ljudski oder v Mariboru. Seja uprave, sklicana za četrtek dne 7. februarja in preložena na sredo 6. februarja se vrši v nedeljo, dne 10. februarja ob 9. uri do-poltfne v navadnih prostorih.
Glasbena Matica. «Zakaj.« Reči moramo, da je gospod ravnatelj Topič zelo skrbno in vestno izbral svoj koncertni program, »ako, da človek res ne ve, kateri točk bi dal prednost pred drugo. Premrlov «Zakaj« na primer je najbolj učinkoval v Adamičevem programu, ki ga je pel s svojim zborom v minulem letu po Dalmaciji in Bosni. Na prvi posluh je ta prekrasna skladba precej težko pojmljiva. Besedilo pesnika Fontane, je en sam vzdihljaj in tožba po zgubljeneme primorskem raju. Bolestno ob enem pa odprto je vprašanje «zakaj je zgubljen ta raj«. Rana skeli, krvavi naprej in ne zaceli. Misli silijo nazaj na sinje Jadranske bregove. —-Njih ne zadržuje nobena meja. In kar v začetku že raz-piavajo glasovi, kakor, da tudi oni pohitijo tja daleč do zadnjega otoka, do zadnje gorske koče, k zasužnjenim trpinom, bratom. Tragiko našim bratom storjene krivice, nasilja in brezpravnosti tolmači Premrl v silnih, lahko bi rekel tudi v obupnih molakordih. Iz zadnjega «Zakaj« pa zaječita otožno tenor in alt, kakor bolestni jek do smrti ranjenega brata, naznanjajoč s tem poslušalcu, da je rana še odprta, in da na stavljeno vprašanje «Zakaj« ni najden še odgovor. V veselih, nežnih, prisrčnih in milih akordih pa se b koncu spominja skla datelj teh krasnih krajev svoje mladosti, o katerih trdi pesnik: «Bili so nekdaj naš raj«, «če rdeče rože ... « Če pojem to pesem, vidim vselej v duhu vrt čaroben, poln prekrasnega cvetja; soinčni žarki ljubijo blesteče rosne bisere na njih, opojni duh pa plava nad njihovimi cveti in napolnjuje vso okolico. Prekrasen pogled te omami, užival bi ga še in še. Pridejo pa mrzle bur-je, in neusmiljeno uničijo vso cvetje. Vso to zgubljeno srečo opeva naša pesem. Za hip se potolažimo pri misli, da nam pomlad prinese novih cvetk, toda uteho nam zagreni pomislek, da vse to cvetje ne bo nikdar več tako krasno cvetelo, kakor je duhtelo in cvetelo prvo. — «Samotar«, je balada, ki se naslanja na severo-ger-manske pravljice. Kot samotar je mišljen tukaj jesen v družbi jelš. — Če pripomnim, da vodi petje in orkester gospod ravnatelj Topič navzlic vsem naporom v poklicu vedno vedro in veselo in kar je najbolj hvalevredno — zastonj ali brezplačno, za kar mu na tem prostoru v imenu zbora izrekam našo najprisrenejšo zahvalo, so glede našega koncerta podana vsa potrebna pojasnila. — Janko Arnuš.
ZdraVniško društvo v Mariboru ima svoj III. redni občni zbor v soboto, dne 16. februarja 1924 ob 6. uri zvečer v hotelu Meran v Mariboru. Vsi kolegi se naprošajo, da se tega sestanka sigurno udeležijo. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora; predsednika,, tajnika, blagajnika, knjižničarja, revizorjev. 3. Volitev novega odbora. 4. Priglašeni glavni predlogi. 5. Slučajnosti.
Trgovski venček. Vabila k trgovskemu venčku so se danes deloma odposlala po pošti, deloma se bodo pa dostavila po vabilnem odseku v prihodnjih dneh. Ker je vstop mogoč le z vabilom, prosimo, da vsi oni, katere se je pomotoma prezrlo povabiti, zahtevajo povabila telefonično po št. 344 ali 407. Posebno se opozarja, da je bilo že dosedaj večje število vabil vsled spremembe naslova vrnjenih in to posebno pri privatnih nameščencih, ker so seznami naslovov vsled menjanja stanovanj z istimi ne strinjajo. V kolikor se taka vabila ne reklamirajo, se bodo izdala pri blagajni in naj se torej vsak privatni nameščenec, ne oziraje se na to, ali je prejel vabilo ali ne, udeleži te lepe prireditve, ker je vsakemu vabilo zasi gurano. Veselični odbor- računa trdno na stanovsko dolžnost vsakega nameščenca, kateri je priljubljen na vseli drugih prireditvah, da si šteje v čast, obiskati prireditev lastne organizacije.
Zamudno dostavljanje pošle. Trgovski gremij dobiva pritožbe, da se dostavlja v nekaterih ulicah trgovcem in industrijcem v zadnjem Času jutranja pisemska pošta šele ob 10. uri v nekaterih slučajih šele proti 12. uri, kar zelo ovira poslovanje dotičnih podjetij. — Vsled tega poziva gremij vse svoje člane in industrijce, ki so s tem prizadeti, da mu javijo ta nedostatek, da ukrene gremij na merodajnih mestili v odpravo tega nedostatka potrebne korake, ker ni izključeno, da se je pojavilo to zamudno dostavljanje vsled redukcije dveh pismonoš na tukajšnji glavni pošli.
Mestno kopališče ostane tekoči teden radi čiščenja parnega kotla zaprto.
Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem od 27. jan. do 2. februarja. Griža ostalo 0, novb 1, ozdravlj. 0, umrl 0, ostane 1. Škrlatin-ka ostalo 7, novih 0, ozdravlj. 1, umrl 0, ostane 6.
lil IHIHiHi NUJ ili 1111 iUIhII Figulini ■ ■■ ITTTW"!
Dr. Vinko Šarabon:
Zgodovinske anekdote.
(Dalje).
Nelsonov» slutnja.
Slavni angleški slikar Benjamin West (1738 do 1820) je postal znan posebno po dveh slikah: smrt generala Wolfe in smrt Nelsona. Nelson je bi! najslavnejši angleški admiral, padel je v bitki pri Trafalgaru, 21. oktobra 1905. O postanku slike «smrt Nelsona« se pripoveduje sledeča dogodbica:
Pred zadnjim njegovim vojnim pohodom so priredili veliko svečanost in Benjamin West je sedel zraven njega. Obžalovaje je rekel Nelson, da nima za upodabljajoče umetnosti — slikarstvo in kiparstvo — aadosti razumevanja. Ni bil pač v tem dovolj vzgojen. «Vendar pa napravi neka podoba name zmeraj velik vtis«, je rekel živahno, «Vaša «smrt Wolfeja«, pa naj jo vidim kjerkoli. Vselej se ustavim in jo občudujem. iKako je pač to, da ne naprvite več takih slik, ko ste tako izredno nadarjeni? Ali ni več takih prizorov?« — Wolfe je padel v bitki —.
«Jih ni«, je rekel umetnik.
«Res je, na to nisem mislil«, je odvrnil Nelson zamišljen. Molk je prekinil West z opombo: «Sicer se pa bojim, da mi bo dala Vaša neuslrašenost prej ali slej vreden predmet za moj posel. In teda j bi naredil podobno sliko.«
«Ali res?« in ko mu je West pritrdil, je trčil z njim, 'izpraznil kozarec in dejal: * Potem bi moral pač želeti, da Vam bomo dal takoj v prvi bitki priliko za sliko. In že kar mislim, da bo tako.«
Kmalu nato je šel Nelson na morje, prišlo je s drancosko-španskim brodovjem do znamenite bitke pri Trafaigaru, in zgodilo se je kar je slutil: padel je. — Primerjaj Zgod. anekdote 2. zvezek stran 118: Kratek ■slog —.
Benjamin West je držal besedo, «Nelsonova smrt« je med njegovimi najbolj znamenitimi in najbolj razširjenimi slikami.
Poznal je Parižane.
Ko se je bil vrnil Napoleon po prvi vojski v Italiji v Pariz — 1797 —, je živel zelo samotno, da ja ne bi vzbudil nobene zavisti. Prirejali so mu velike svečanosti, a so mu bile zoprne, ker je zmiraj mislil na nove čine. še pred meseci je bil zmagovalec in gospodar Italije, sedaj pa odvisen od ljudi, ki jih ni maral in jih je zaničeval; rekel je tajniku Bourrienne: «Parižani hitro vse pozabijo, v tem velikem Babilonu izrine, drug drugega, in če me bodo videli parkrat v gledališču, se živa duša ne bo več zmenila zame.«
Bouriemie mu je odvrnil, da mora človeku vendar zelo dobro dejati, če vidi v operi velikansko množico sodržavljanov okoli sebe; nakar mu je Napoleon rekel; «Pojdite, pojdite! Ta množica bi me z isto uljud-nostjo spremila na morišče.«
Primerjaj Zgod. anekdote 2. zvezek, s Ira ti 140: Bridka resnica.
Tik preden sc je vkrcal Napoleon po naročilu pariškega direktorija v Egipt, se je sprehajal s prijateljem Bourriennom po vrtu Luxemburga v Parizu — vkrcal se je 18. maja 179S —. Bil je tih in zamišljen in nista nič govorila. Slednjič je Bourrienne prekinil molk in je vprašal Napoleona, če misli zares Francijo zapustiti.
«Da«, je rekel- Napolen, «vse sem poskusil, a vidim, da me ne marajo. V se bi moral pogaziti in se dali proglasili za kralja, a na lo sedaj ne morem misliti. Plemstvo bi tega ne dovolilo, prepričal šem se že. Čas še ni prišel, bil bi sam. Zato bomo te ljudi še malo omamili.«
Bourrienne je dejal: «Dobro, pa pojdimo zaenkrat v Egipt.« In sta imela oba prav; ko je prišel Bonaparte nazaj, so bile razmere čisto drugačne in so se njegovi načrti uresničili.
Strgane nogavice.
je našel par teh tako potrebnih stvari, a vse te so bile popolnoma raztrgane in nerabne. Ves obupan je premetal vpričo Schwinda še enkrat vse zaboje, košare, omare in predale — vse zastonj, niti ene cele nogavice ni bilo pri hiši, vse so kazale velikanske luknje.
Globoko je vzdihnil tedaj la veliki pesnik glasbe, vsedel se je na rob postelje, zamišljen je gledal prijatelja in rekel potem s svečano resnostjo: «Ti Schwind, sedlaj sem pa res prepričan, da ne spletajo nobenih celih nogavic več.«
Razmišl jeni Beethoven".
Pred nekaji leti je umrla v HeiRgensladt pri Dunaju sila stara žena, ki se je še dobro spominjala s'av-nega Beethovena (1770—1827). Le-ta je bival poleti večkrat tam. Grdo je gledal, lase je imel razmtfšene, raz-mišljeval je, mrmral čudne besede in letal po gozdu okoli. Deklica se ga je zelo bala in bi bila najrajši ušla, kadar ga je videla. Ko je njena teta zvedela, zakaj se boji, jo je hitro pomirila, rekoč ji: «O, tega gospoda se pa le nikar nič ne boj, ni čisto pri zdravi pameti.« No, če bi bil Beethoven vedel, lepo bi se bil zahvalil!
(Dalje prihodnjič).
Boljša sobarica se išče k štirim ljudem. Plača 250 din, Marijana Bošnjakovič, soproga kotarskoga predstojnika, Donji Miholjac, Slavonija.	97 2—1
Njiva in travnik v bližini Maribora, čez 2 orala, se proda. Naslov v upravništvu.	102
Rodovitno posestvo, lepa lega ob okrajni cesti pri Mariboru, lep vinograd, velik sadonosnik, travniki, njive, 3 hiše z gospodarskimi poslopji se proda za 450.000 din. Pismene ponudbe pod »Dobičkonosno posestvo« na upravo »Straže« v Mariboru.	101 2—1
Prvovrsten trapistovski sir se dobiva po najnižji ceni prk Matija Lahu, Maribor, Vetrinjska ulica 7.	100 3-1
Ali sem že obnovil naročnino !
Dr. Anton Mulej
©dvetilk •
Maribor, Aleksandrova cesta 30.
NAROČNINA «STRAŽE« ZA L. 1924.
«Straža« stane celo leto............80	Din.
pol leta............40	Din.
četrt leta............20	Din.
mesečno . . ...	7	Din.
Naročnina se naj pošlje na upravništvo «Straže« v Mariboru. Najboljše je, da se vsak posluži položnice.
x xxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Klobuke
pepilo
cev 1 j m
dežne plašče, dežnike, nogavice, kravate itd, kupite naj-
ceneje pri
Jakoba Lih, Maribor, Glavni trg 2.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Halo!
Vedite, da kupite razno manufakturno in razno drugo blago, kakor tudi volnena in svilna mlinska sita najceneje v trgovini
§e vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki

MARTIN ŠUMER, Konjice.J Slovenija.	737 5Ó—1 ;
WISCHE, Maribor, Gosposka uL 16
X*«ws®j€s mm	t
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro žeiezie, kovano in vlito, glaževino in druge odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
A. Affbeffter.
Maribor, Dravska ulica 15.
Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino.
Ne tikal spomladi!
Naroči takoj :
©
o
o
o
s
u
o
M
0
Radi pomanjkanja prostora za že dospevajoče pomladansko blago.
i|»t>£enM se 1.
raznovrstnega od zimske sezone preostalega blaga pod tioirai^xslskixiaJ. cenami. Izredna nakupna prilika za vse vrste sukna za moške in ženske obleke, kakor tudi za vse vrste druzega manufakturnega blaga. Ženinom in newestam
svetujemo, da si pred nakupom, v lastnem interesu ogledajo zaloge v manufakturni trgovini
MASTEH «Sc KAKNIČNIK
Glavni trg 16. MARIBOR. Glavni trg 16.
6
K
§
*
Slikar Morie Schwind (1804—1871) je bil dober j prijatelj velikega mojstra pesmi • Franca Schuberta I (1797—1828). Nekoč je prišel ponj, da bi šla na izlet; j rekel mu je, naj se hitro napravi in gre takoj ž njim, j •da ostala družba ne bo predolgo čakala.
Schubert se je brž začel napravl jati; seveda je bila soba vsa v neredu, kakor je pač pri umetnikih lq navadno. Iskal je nogavice; v raznih predalih in omarah j
sadno drevje, dalije, vrtnice, gladiolo, i. t. d. i. t. d.
Velevrtnarsko podjetje
Ožamania In drugovi, i
Maribor.
ooooooooooooooo
xxpoocxxxxxxxxxxpoooooocxxxxxooac
Homišljeniki, širite naše liste

a
o
o
a
o
O
0
0
Zahtevaj cenik«

Prva žebljarska in žeiezoobrtna zadruga v tropi in Kamni gorici
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija).
Telefon interurban: Podnart 2.
Brzojavke: Zadruga Kropa.
Žeblji za normalne in ozkotirne
zid, os?!, žlebijo, t/d*
5111
Spojke za odre in prage, spojke za ladje m splav . __________________ ...	.	„	.
Tbk! z maticami. Podložne pločice. Matice, Zakovico za tenderle, kotle, sode, mostove, plsčenino, kolesa itd. Vijačni čepi. Verige'
irai -sr iiiaa.&o atx»<& ko»	železni ias«i.®l]h:t vzorcih ia *»s&,toEfls. aasajo
SI“	ceniki mm mmsb$»o J ago ! '3HS
■M»
t. 4, žeblji zG- evlie"
-1	« X /cm i