ft. 303 Mtti »Mu vntivli!EHU ttnafttuli Ert< ir Trstu« v nedeljo 27« dectmora 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnm It |feka}a ievsemtl poikfelfak, vsak d aa »Mm*. (JradalShrot uMe* sv. Mketfa M. BO, V nmtolit** Dof^i M •• ll^M" w a« Htii^inln rofeopW m im m«a|». — Pt p^^ Laetodk lkb«rM Bdfteost Tbfc tUuni Bd*wt Ni M mM«« L T.—i 9 »eseoe L IM* »olUUL ML- iaetkMoL t% tBCMMtvo m>i»rTi s Ur vA —* Tililui uredništva in i«rm M. 11-91. EDINOST PotanMin« Številke v Trstu in okolici po 30 ceat. — Oglasi •• ndtUM^O iirokoati tat kolon« (72 mm.) — Oglati trgovcev in obrtnikov mm p« 90 j osmrtnice, »hvale, podanica tn rabil« po L 1.20, oglasi Jece«nM> ' tmn po L 1— Malt oglasi po 30 oent. beseda, najmanj p« L 3.— Otfa4* naročnin m in r aklamacij« a« polivajo Ukty«i£no upravi Edinosti, v Trata, sv. Fraofilika Asiikega Hav, 20, I nad. — Talafon urednftiva in Povodom stoletnice prve ruske revolucije Vsi slovanski Usti se spominjajo te dni obletnice prve ruske revolucij«, stoletnice upora takoimenovanih djekabristov, ki se je irvršii ravno pred sto leti. Znani ruski zgodovinar prof. A. A. Krzevetter je objavil v praških listih o tem dogodku kratko, a globoko in zanimivo razpravico. Misli tega odličnega predstavnika ruske zgodovinske znanosti, ki je obenem najboljši ocenjevalec prejšnjih dob zgodovine ruskega naroda, naj posluiijo tudi naši iavnosti kot sredstvo za pravilno ocenjevanje «djeka-bristovskega gibanja^, katero je zapustilo, It a kor znano, obilne sledove tudi v tedanji tn poznejši književnosti tega velikega slovanskega naroda. Dne 27. (14. decembra) leta 1825. je preživel Petrograd dan velikega razburjenja, ker se je tega dne dogodil redek dogodek. Imela se je vršiti prisega vojske novemu carju. AH nekoliko polkov petrograjske garde, skupno s svojimi častniki v vojni opremi, se je podalo na Senatni trg in izjavilo, da se polaganje prisege novemu carju ne bo vršilo. Prej naj se imenuje nova r.arcdna vlada. Vsi poizkusi za pomirjen je nezadovoljnežev niso dosegli zaželjenega cilja. Istočasno je na ruskem jugu čemigov-ski polk odklonil prisego. Izvršile so se številne aretacije^ a že prvi rezultati so pokazan, da so obe vstaji organizirala tajna politična društva, kaierih člani so bili večinoma mladi častniki različnih družabnih slojev. Svoj nastop so morali drago plačati. Pet upornežev je bilo obešenih. Druge so poslali na prisilno delo v sibirske rudnike za doigo vrsto let. Ti ljudje se imenujejo d/ekabristi zato, ker so se v mesecu decembru uprli proti absolutistični državni uredbi. Kdo so bili djekabristi, kakšni njihovi cilji, kakšni njihovi ideali? Aleksander I. sam si je na začetku svoje vlade nadel nalogo, da stari državni red zameni z novo liberalno uredbo. Pretresala so se vprašanja o uvedbi ustavnosti, političnih svoboščin in o odpravi zatiranja in zapostavljanja kmetov. V družbi so nastali spori. Stara generacija je branila staro uredbo, mladina jo je obsojala. V tej atmosferi je zraslo novo pokoljenje in iz tega — djekabristi. Med tem so se odigrali veliki dogodki. Napoleon je prodrl v Rusijo in vstopil v Moskvo. Na to je sledil i z. gon sovražnika, iz Rusije in zmagonosni pohod ruske vojske na čelu evropske koalicije iz daljnega Pariza. Ruske častnike so povsod proslavljali kot osvobodilce Evrope od evropskega jarma. Istočasno pa so z rastočo simpatijo opažali v Evropi svobodne oblike političnega življenja in se seznanjali z zapadno-e\ropsko politično literaturo. Tako se jih je polastila skupna želja, da bi tudi doma poslali svobodni državljani v svobodni državi. Nadejali so se, da bodo njihova stremljenja deležna podpore Aleksandra I., ki je še nedavno simpatiziral z liberalnimi idejami. Čim pa so se povrnili v domovino, so se uverili takoj, da so njihove nade neopravičene. Aleksander I. je popolnoma spremenil smer svoje politike. Sledila je najhujša samovlada, ki je uničila vsak izraz skupnega svobodoljubne j šega gibanja. Kaj je preostajalo mladim rodoljubom? Ali naj se odrečejo vsemu, česar jim je bila duša polna, ali pa naj stopijo na polje nezakonite borbe za dosego svojih idealov? Tako je med inteligentno častniško omladino nastala akcija za organizacijo tajnega političnega društva «Sojuz spasenija». To društvo je bilo razpuščeno, a na njegovo mesto je stopil «Sojuz blagodenstvija* po vzoru nemškega Tugendbunda. Njegovi člani so mislili na široko propagando svobodomiselnih idej v vseh krogih javnosti. Izkustva pa so pokazala, da je tako mirno idejno delo povsem nemožno, ker so organi državne uprave postavljali nepremagljive zapreke, ^ato so se člani odločili za razpust rečenega društva. Na njega mesto sta stopili ^Severno društvo» in «Južno društvo*, ki sta snovali načrte za radikalno-političen in so-cijalen prevrat ter pripravljali oboroženo vstajo. Vendar sta bili v bistvu zelo različni struji. Južno je bilo za preustrojitev Rusije v eno veliko centralistično republiko na demokratski podlagi. Muravjev, vodja severnega društva, pa je bil za liberalno kon-stitucijonelno monarhijo z najširšimi državljanskimi svobodami in najširšo avtonomijo oblastev. Obe organizaciji pa sta zastopali akopravnost vseh stanov in razredov- pred življenja Aleksandra L odrekel pravic do prestola na korist svojega brata Nikolaja. Trebalo je torej polagati novo prisego Nikolaju. Ta pa je bil nepopularen v gardakih polkih. Kar se je bsA komplikacij, je zaprosil Konstantina, naj is enkrat osebno potrdi svojo odpoved. Ta pa ai hotel. Ta nejasni položaj je izzval nemire in djekabristi so. smatrali, da j« ravno ta priložnost ugodna za izvršitev poizkusa, omenjenega v uvodu tega spisa. Toda že tedaj, ko so razvili svojo zastavo, niso verovali v uspeh. Zavestno so žrtvovali svoj« življenje, krepila pa jih js nada, da bo njihov nastop dajal pobude bodočim pokoljenjem. Padli so kot žrtve svoje smelosti In svojsga p »žrtvovanja. Pred sodbo zgodovine ne trhimfira vsekdar zmagovalec, a premaganec ne vsekdar za premaganega. Sedanja genera^ cija spoštuje djekabriste kot smele idealiste, ki so žrtvovali sebe same blagostanju naroda, kakor so oni to razumevali. Vprašanje ustroja vojske In mornarice Spremembe v italijanskem tiska — Poslednje številka dnevnika «L*Idea Narionale* < Impero»: Fa&zem je pripomogel katoliški cerkvi v Italiji do ugleda RIM, 26. Radi božičnih praznikov je za- Jist je pod vodstvom Oreste Feirarija zavladal v političnem Življenju popoln za-i stopal strogo opozicijonalno politiko, stoj. Prihodnji pondeljek se vrnejo v Rim j Iz Ancone javljajo, da je izdajateljska člani vlade ter bodo pripravili dnevni red družba Vettori, ki je lastnica lista «Ordi-za ministrski svet, ki je napovedan za 30. t. odstopila svoje podjetje neki anonim- ni. Ministrski svet se bo bavil s preuredbo n- družbi S prvim januarjem bo prevzel vojske, mornarice m avijatike. V vojaških voven nastop. Posebno okolnost, da so bili izdani. Nekoliko oseb je ovadilo oblastvu njihove načrte in imena. Razen tega je car Aleksander I. nepričakovano amrl in je nastala zmešnjava radi naslednika. Vsi so prisegli zvestobo njegovemu najstarejšemu bratu, knezu Konstantinu. IRekonstruKcIJo Juftosiov. olcde BEOGRAD, 26. (Izw.) Vladna kriza je bila začasno rešena. St. Radič je odstopil od svoje zahteve radi sestave jugoslovenske delegacije, ki ima odpotovati v Ameriko. Širša rekonstrukcija vlade je zaenkrat od-godena, pač pa je v sredo popoldne izvršil Pašič ožjo rekonstrukcijo vlade s tem, da je odstranil iz vlade prometnega ministra An to Radojeviča, kateri pa — kakor znano — ni dal Pašiču svojega portfelja na razpolago. Na njegovo mesto je prišel Krsta Miletič, dosedanji minister za socijalno politiko; to ministrstvo pa pride v roke od v. Kos te Jovanovića, ki je sedaj prvič v vladi. Istočasno je bil podpisan ukaz, ki imenuje Andro Petroviča, dosedanjega predsednika davčne uprave v Beogradu, za drž. podtajnika v ministrstvu za finance. Popoldne sta oba nova ministra prisegla pred kraljem. Ministrski predsednik Pašič je v četrtek dopoldne konferiral z ministri Milanom Si-monotvičem, Slavkom Miletičem in Krstićem. Značilno je, kar piše o sedanjem položaju radikalno «Vreme>, ki pravi: «Včeraj pred poldne je konferiral min. predsednik Pašič s Krstićem in Miletičem o rekonstrukciji vlade. Ob 5. uri popoldne je bil že pripravljen ukaz o rekonstruciji in predložen kralju v podpis. Kralj je predloženi ukaz takoj podpisal. S tem ukazom je razrešen svojih dolžnosti in postavljen na razpoloženje dr. Anta Radojević in pride na njegovo mesto dosedanji minister za socijalno politiko; na mesto Krste Miletića pa pride Košta Jovanović.* < Vreme» pravi nadalje, da je spor, ki je nastal med finančnim ministrom Stojadinovićem iu St Radićem radi sestave delegacije, ki odpotuje v Ameriko, sedaj poravnan; zapustil je pa slab vtis na radikale. Pravijo, da taki nastopi St. Radića ne kažejo na možnost stalnega dela v bodočnosti in na stabilnost sedanje vladne koalicije. Odhod jugoslavenske delegacije v Ameriko BEOGRAD, 25. Včerai ob 14.30 popoldne je odpotovala jugosl. delegacija proti Parizu. Delegacija ostane v Parizu do 6. odgovarjajo resnici Pogajanja so bila le odgode na do 6. januarja 1926. Istega dne se bodo spet nadaljevala tudi posebna pogajanja med Francijo in Nemčijo, ki se tudi nanašajo na zračni promet med tema dvema drŽavama. _ žoiezRtiko nesreča o Varaždinu Dva mrtva In več težko ranjenih ZAGREB, 25. Vfieraj zjutraj je prispelo kratko poročilo o veliki železniški nesreči, ki se je dogodila pri Novem Marofu v bližini Varaždina. O nesreči ni do opoldne železniška direkcija izdala nikakega uradnega poročila. Prbrataa poročila omenjajo, da je bilo pri nesreči več človeških Žrtev in sicer en potnik mrtev in veliko število težko ranjenih. Ranjence so prepeljali v varaždinsko bolnico. ZAGREB, 36. Is Varaždina je včeraj dopoldne prispelo daljše obvestilo o železniški nesreči, Id se je zgodila predvčerajšnjim zjutraj ob 2.30 na poetaji Novi Marof, proga Zagreb-Varaždin. Istočasno sta vozila v postajo dara vlada ter sta trčila. Tovorni vlak št 2074, prihajajoč iz Zagreba, je trčil z mešanim vlakom 2031, prihajajočim iz Čakovca. Mešani vlak je vozil z veliko brzino. Po komisijonelni ugotovitvi je bil vzrok nesreče napačna postavitev varnostnega signala. Oba vlaka sta trčila. Lokomotivi ste bili močno poškodovani in obenem tudi več osebnih odnosno tovornih vozov. Nesreča je zahtevala dve človeški žrtvi. Na licu mesta sta bila mrtva knjigovodja Fogt iz Varaftdina in poldrugo letna Sil vi j a Taussig iz Vukovara. Od vlak spremljajočega osobja so bili štirje uslužbenci težko ranjeni, med potniki je bilo 12 oseb lažje in težja ranjenih. Redni promet še ni vzpostavljen in je odila na lice nesreče posebna komisija železniške direkcije v Zagrebu z direktorjem na delu. Materijalna škoda je ogromna. Stresemonn o nalogah nemške pomike . DRAŽDANI, 26. Nemški ster Stresemann je objavil zunanji mini-v «Dresdener januarja ter ima nalogo urediti s francosko neueste Nachrichten* Članek, v katerem se vlado vprašanje izplačila jugosl. vojnih zavzema za razorožitev in resničen mir v dolgoiv Franciji. Dne 6. januarja 1926. odpotuje delegacija iz Pariza v Havre, kjer se vkrca na neki ameriški parnik. V Ameriko prispe delegacija okoli 15. januarja. Po dvadnevnem odmoru v Newyorku potuje delegacija v Washmgton, da stopi v stike z ameriškimi finančniki in ameriško vlado v svrho ureditve jugosl. dolgov Ameriki. Delegacija se sredi meseca februarja povrne nazaj v Beograd. Za potne stroške delegacije je bil odobren kredit v znesku dveh milijonov dinarjev. BEOGRAD, 25. Minister javnih del Nikola Uzunovič je včeraj dopoldne kot namestnik finančnega ministra prevzel agen-de finančnega ministrstva. Pogajanja za zračno plovbo BERLIN, 26. Wolfov urad sporoča: Ne-kateri listi so razširili vest, da so bila pogajanja za' zračno plovbo, katera so se Pokazalo se je pa, da se je ta Še za časa pričela v Parizu, prekinjena. Te vesti pa ne Evropi ter za njeno gospodarsko obnovo. Nemški trg, ki bi bil zmožen kupovati, bi gotovo mnogo ublažil veliko brezposelnost, ki vlada na Angleškem. Francija se bo rešila iz finančnih težav le tedaj, ko bo v Evropi zavladal resničen mir, tako da bo Evropa lahko nudila svetovnim gospodarskim silam one gsrancije, ki jih danes ne more dati. Narod, ki ni oborožen, lahko dosti pričakuje od sodelovanja w Evropi in ta ideja je tvorila bal podlago locarnskim dogovorom Politika, ki bi bila usmerjena samo v vtzhod, je za Nemčijo, že radi njene geografske lege, nemogoča; politika, ki bi računala na revanšo, Je pa nesmiselnost. Najboljša f>olitika je. pač tista, Id stremi za tem, da zainteresira nekdanje nasprotnike za gospodarski razmah dežele. K zaključku svojega članka izraža Stresemann željo, da bi nemški narod našel pot, ki bi ga dovedla, na podlagi taks politike, do boljše bodočnosti. Politične vesti POMEMBNA IZJAVA O POLITIKI SLO-VASKE LJUDSKE STRANKE Glasilo čeških narodnih socijalistov «Češke Slovo» objavlja razgovor svojega sotrudnika s slovaškim poslancem Tukom o politiki slovaške ljudske stranke. Kar se tiče slovaškega vprašanja, meni rečeni poslanec, da bi bil, če bi se sestala po dva Čeha in Slovaka pri isti mizi. sporazum samo vprašanje trenutka. Pogreška je bila, da se koalicija po volitvah ni pogajala s Slovaki. Praga ne ve dobro, v čem obstoji slovaško vprašanje. Eno središče v državi je neobhodno potrebno. Noben dualizem se ni izkazal kot koristen. Vkupna platforma bi se mogla lahko najti. Resen človek tnore sam priti do tega uverjenja, da je obstanek tako Čehov, kakor Slovakov v njihovem druženju. Ne more pa se iti s posmehom preko trditev pol milijona ljudi, da se smatrajo za narod. To sta dva zdrava naroda, ki sta navezana na sama sebe. Tu pa so vzajemni gospodarski pogoji. Zgodovina jima je določila skupno življenje, a strar zakonodajalcev je, da iščejo njegove oblike. Na vprašanje, ali bi se slovaško vprašanje ne moglo rešiti z odpravo ministrstva za Slovaško- in uvedbo deželne županijske zveze z znatno upravno polnomočjo, je odgovoril Tuka, da bi se o tej stvari moglo govoriti. Morda bi bil to prvi korak k rešen ju. Vse vesti, po katerih bi slovaška ljudska stranka zahtevala razdelitev vojske, kakor tudi druge zahteve, ki bi mogle biti škodljive za varnost države, je poslanec Tuka odločno odbil in izjavil: ♦Varnost države se ne sme dotikati. Najčistejši centralizem je potreben, kjer gre za državno varnost.» SOVJETSKA VOJSKA Tuhačeviskij, bivši vrhovni poveljnik sovjetske vojske v času vojne sovjetske Rusi ie s Poljsko, je predaval te dni v Moskvi o temi «Organizacija sovjetske obrambe«. Pred vsem se je bavil z vprašanjem, kdo je močnejši: ali rdeča vojska ali nje inore-bitiu sovražnik. Četudi je rdeča vojska v primeri z vojskami drugih držav številno močnejša, je vendar potrebno — po mnenju Puhačevskega — upoštevati, da so ino-z;5tnske vojske oborožene od najmočnešlh kapitalističnih držav, ki imajo odlično organizirano vojno industrijo. Prednost rdeče vojske je v okolnosti, da more v času vojne izkoristiti razpoloženje delavstva tujih držav v svojo korist. V sovjetski Rusiji so že sklenjene mnoge mere. s pomočjo katerih se irna organizacija vojne obrambe spopolniti. Organizacijski načrt militarizirane Rusije — kakor pravi Tuhačevskij — je porazdeljen na nekoliko let. Predvsem se ima ponovno organizirati industrija, da bodo mogla industrijska podjetja v slučaju vojne svojo produkcijo prilagoditi vojnim potrebam. Take mere je treba ukreniti tudi pri poljedelstvu in istotako v narodni vzgoji. Kar se tiče vojaške vežbe dijakov na visokih in srednjih šolah, je pripravljena vrsta predlogov, ki bodo v najkrajšem času predloženi vladi v odobritev. Glavni pomočnik pri izvajam j u vojnih reform mora biti komunistična mladina. V okvirju komunističnih mladinskih organizacij se imajo ustanoviti vojnonaučni krožki, posebno pa telovadne organizacije in slično. Dospeli smo že tako daleč — je izjavil Tuhačevskij na zaključku svojega govora — da moramo misliti na praktično uresničenje naglašanih nalog. Sirite v« Edinost (od A.—6. julija 1926. Organizacija zlata. Vsa dela za zlet so osredotočena v al&vnoet*, nem odboru, katerega člani so vsi dani pretil sedstva COS ixi jnedsedniki vseh odsekov. Ra* zon tega so v Jiavnovtnem odboru dva zastoj nika praške občine, ki te prevzela protektorat rvad zietom, in zastopniki telovadnega, dmžtva češkoslovenskih profesorjev. V slavnostnem odboru je 45 ?H»nov. Za reševanja nu nih zadev, ki S3 ne morejo odlagati in v svrho priprav za seje slavnostnega odbora je izvoljena posebna preziamlna komisija. Predsednik slavnostnega odbora je dolgoletni starosta COS dr. Scheine*, kot tajnik posluje brat Schwarz Tehnično vodstvo je v rokah načelnika dr. Vanicka in načelnice sestre Male, Z'etna pisarna je združena s pisarno COS ter se nahaja v prostorih Ttr-ševejla t'oma. V propa andne svrhe bo imel Vestmk COS priebno zielno prilogo, v kateri bodo točna poročila o pripravah za zlet. Razen tega bodo prinašali poročila o zlelu dnevni časopisi, ki sc se stavili na razpolago zletnemu odboru Posebnega zletnega vestnika odbor ne bo izdajal. Nov način propagande vrši odboi; potom ^Radiojournala-, da uporabi novo tehnično napravo, Z ocfapo-šiljan'e m zletmih poročil po celem svetu. V zletnih dneh bo pomagalo SokcJstvu pri delu gasilstvo, ki je v najožjS zvezi s Sokolstvom. V reklamne svrhe se poslužuje odbor tu-di kinematografov, v kaa naraščaj. Zletni plakat §e ni dovršen, kar predloženi predlogi niso bil; sprejeti. Odbor pričakuje, da sc udeleži zleta okoli 120 000 Soko-iov. Tudi tujina se živo zanima za VITI vsesokoU »ki zlet ter je prijavi enih ve1iko šrt«vilo gimna-siov, predvsem pa se udeleži zleta v k-ar največjem številu JugosJovensko SokolMvo. Do sedaj so bili vabljeni na zlet vsi člani Mednarodne T^'ovadne organizacije, ki so se po večini vabilu odzvali. Tako postane zlet ne samo vseslovansk' sokolski zlet, temveč svetovna prireditev. Spored zleta j,e sledeči: Sofoota 5. unija: tekme in skušnie srednješolskega dijaštva, nedelja, 6. junija: nastop di-jaštva sredn ih šol, nedel a, 13. juni a: nastop dij-aštva praških ž up, nedela, 24. junija: javna telovadba praških žup, nedelja, 27. jun »a: javna telovadba narašča a (Naraščajski dan), pon-de'jek, 28. junija tekme r.arašča-a, torek 29. junija: povorka in javni nastop narašča a, prosta tekma članstva, četrtek, 1. julija: dopoldne: iekme za slovansko prvenstvo, popoldne: tekma tujcev in nastop starih telovadcev, petek, 2. juli a: tekma nižjih oddelkov, sobota, 3. iu-Ira: dopoldne: tekma vš; h oddelkov, popoldne: javna telovadba dijaštva in naraščaia praških žup. Zletni dnevi: nedelja, 4. ulija: dopoldne: skušnje za javni nastop, popoldne: 1. proste vaje članov, 2. nastop tujih gostov, 3. nastop Jugoslovenskega Sokolstva 4 štafetovi tek — Praga — Brno — Bratislava — Zagreb — LjubVana — Beograd, 100 — 200 — 300 400 m, 5. proste va e članic, 6. zletna scena, pondeljek, 6. julija: dopoldne: skušnje, pop<>!» due: proste vaje članic, 2. telovadba gostov, 3. tek z ovirami — Praga, Brno, Brat:-luva, Zagreb, Ljubljana, Beograd — 110 y. 4. prosta va e članov, 5 telovadba starejših č-larvov, 6, telovadba žup — članic, 7. telovadba žup — Članov, 8. zletna scena, torek, 6. julija: dopol« dne: povorka, popoVdne: proglasitev uapelia t«*-kem, 2. proste vaje članov, 3, telovadba jugoj slovenskega Sokolatva, 4. tek brez ovir — Pra* ga, Brno, Bratislava, Zagreb, Liubiana, Beograd — 100 m 5. proste vaje članic, 6. telovg^i ba žup — članov, 7, telovadba žup — članBJ 8. zletna scena. Razve« tega se vršilo sledeče prireditve: 6. decembra: slavnostni koncert v Obecnen domu, 3. januarja: telovadna akademija. aprila: prijateljski večer zle t nega odbora na Slovanskem otoku, 5. frmiiat slavnostne pre<* •tava v gledališčih, 12. junija: zletni večer s te< lovadno akademijo, 19. |um>a; umetniika aka« demija, 27. junija: umetniški koncert za naraščaj, 3. julija: poodravnl večer gostom o Obeo nim domu — Prva »cena na VHavi, 4. HiH?®* matineja za goete v Luccmu — Druga scena na Vita vi, 5. julija: slavnostna matin«ja ri zletne goste v Lucernu — Treta scena na Vita vi, 6. jul Ha: pozdravni večer zletnim gostom na Slovanskem in Strelskem otoku. — Četrta «EDINOST» V Trstu, dne 27. decembra 1925. scena na Vftavi, Praga, zvečer raut za sokolske goste, ki ga prirede praške dam«. Ta ^>ored 6« bode še mogoče v maJemkoartkh spremeni!, v glavnem pa ostao« fc»ti Prosta xa čLanstv© in članice, kakor budi k njim pripadajoča godba ao izdane in a« Sokolsi-ca pridno vežba v »jQi. V mesecu januarji: se vr-Iro prvikrs4 pod sokolskim vodstvom smučarska tekme, Katerih ae udeleže tudi naši So-moli. V »veri % zletom priredi praški v« lese je m gospodarsko razstavo, na kateri se hoče pred-*a«m pokazati razvoj češke industrije za telovadno in športno orodij«. Jugoalovenaki sokolski narašča s« udeleži naraičajskih prireditev, i. i. 28. in 29. junija, vsi®d česar pripravlja od-►r proslavo v ulova ga dne v Pragi. Dne 6. ju-Ja se izvrši tudi proslava Husa, ob kateri priliki se Sokoistvo pri povorki pokloni več- »emu spominu velikega učitelja. • • * Jugcslovenako Sokolstvo je proglasilo VIII. vaeaokoJski ziet za svoj ziet ter se ga udeleži v kar največjem Številu, V to S vrbo se vršijo marljivo priprav« t vseh društrrih, izmed katerih je večina ustanovila zdetne fonde, t kater« zbirajo prispevke sa Klet. V telovadnicah ae marfchro v«žbajo proste vaje in as pripravlja poru zabije Ko4uta 0 «Cittavscchii» prvi lep članstvo za tekmo v vseh oddelkih, predvsem pa aa prvenstvo. Jngos&ov enaki jukuhkt aaves je isdal sledeči poeivt Vse brate is sestre, ki ae koće o udeležiti ▼aesokoiskega zieta v Pcagi, pozivliemo, da te prijavijo pri svojih društvih najkasneje do 5. januarja 1926 Stroški za zle t bodo znašali okoti 1000 dinar ev. Oni bratje in sestre, ki reflektiralo na prenočišča v privatnih stan o -vatlih ali hotelih, naj s« teko) prijavijo svojim društvom. Zle ta se smejo udeležiti samo oni, ki so bili člani sokolskih društev na kasneje 1. februarja 1926. Pozneje pristopi všim .udeležba ni dovoljena. Za vse člane je obvezna: udefegba v krofu, ki more odgovarjati vsem Fuga Mahneta se kooča predpisom J5S napad« stisnejo «Adrifo» v 38. min zopet v korner, * brez uspeha. «Adria» odgovori s napadom. Fuga Mahneta prenese žogo pod vrata «CMtaveochie». Po štiriminuttnem na- DNEVNE VESTI Za našo petdesetletnico Dne S. januarja poteče petdeset let, odkar fe omenjenega dne v letu 1876, izšla prva števžfka «Edisosti». Uredništvo namerava proslaviti ta jubileji ki ni pomemben sanic za naš list kot tak, ampak bo tudi znamenita obletnica v zgodovini vsega našega Javnega življenja, s posebno slavnostno številko vsaj v onih mejah, ki Jih dopuščajo sedanje razmere. Za to slavnostno številko namenjeni prispevki naj se nam dopošljejo najkasneje de 3. januarja. Odpel je božični zvon... Tudi njih je konec; božičnih praznikov namreč. Slekel je človek praznično obleko, a nekaj tistega vzvišenega, prazničnega razpoloženja, ki je človeku v teh dneh prikap-fjalo v dušo, nekaj ga vendarle ostane. Dogorele so lučke na božičnem drevescu, posneli so otroci nebeško mano, na samih nitkah obešeno. Le veja je ostala, ki se suši in umira in človeka spominja na sveti večer, na mizo domačo in na družbo zbrano. Polno besed, nemili in nikoli izrečenih nam govori ta veja: veš, tako je bilo in tako,- ni ti bilo hudega. Pri polni mizi » sedel, bogato obloženi. Pa je človek že tako ustvarjen, da ob takih prilikah premalo misli, Premalo misli na tiste, ki so njegove misli najbolj potrebni. Ali ni se spomnil, da je mnogo takih, ki niso prižgali lučk na drevescu božičnem, niso sedeli pri mizah bogatih? Saj poznaš tisto: lačne nasititi, žejne napojiti... In veš, vse polno imamo takih, lačnih in žejnih; duša jim je lačna in žejna, in naši najmlajši so. Mater imajo, mater; skrbno in pridno. A hudo je revi, ko kna skrbeti za tolike otrok. In poznaš jo, saj je potrkala na vsa srca. So našle njene besede pri tebi odmeva? Saj veš, da je tako hudo potrebno naše Šolsko društvo. Tudi angel j je prišel z oljkovo vejico. Vse nas je pobožal: mir ljudem na zemlji, ki so blage volje! In vsi smo ga poslušali, ker smo res bili blage volje; še naši vneti iportniki se ta dan niso bojevali med sabo. Kar se pa vremena tiče, nam ga je lepega Bog dal za te dni. Ni bilo snega, da bi se k peči stiskali, še burja ni razsajala po cestah; lepo doma je ostala, kot se spodobi na tako velik praznik. Res je, da včasih tudi slepa kura zrno najde in zato je tudi res, da včasih i pra-tiks. katero zadene. In pratika pravi «Če o božiču ni treba peči — se na Veliko noč led naredi.» Pa kaj bi že sedaj skrbeli za toliko naprej, ko še niti starega leta ni konec. Upajmo, da nam novo leto skuje v dar prav veliko podkvo, da bo sreče za vse in na vseh koncih in krajih, pa da nas spet ne doleti kako darilce po kopitu... dodatnih ur. Eh, tudi nas se včasih spomnijo, čeprav .smo daleč. _ SMRTNA KOSA V Črnem kalu, občini dekanski, je umrl tamošnji posestnik in trgovec Karel Ši-ško*ič. Pokojnik je bil širom znana oseba. Z veliko vnemo se je udeleževal, zlasti v prejšnjih časih, političnega življenja v slovenskem delu Istre, posebno pa je bil med pomembnejšimi osebami v širni občini dekanski. Svojedobno je bil odbornik, oziroma aaupnik političnega društva *Edinost». Darežljiv je bil tudi za dobrodelne namene. Posegel je starost 67 let. Zapušča tri hčere in dva sina. Hči Mila je soproga policijskega komisarja dr.ja Senekovića, sedaj v Mariboru. Žalujoči družini izrekamo iskreno sožalje. Pokojniku bodi ohranjen blag l neubranljiv goal (33 waio~). igra, že skrajno živa, «e poostri. Sledi neverjetna, tehnično lepa igra z glavami, obojestransko dovršena, katere se udeleiue hramba «Cittaveccbie» ter halii in napad «Adri|e». Segaia je povsod — kmalu prenese svoj napad do vrait «Adrije» in jo prisili v četrti korner. Vrbe vdov odbito Žogo in prenese potom Meaona svojo četo v napad, ki ga vzdrži do konca prvega polčasa. Dr u g i polčas. - Napad «Cittavecchie» ima krasen teren in postane intenzivnejši, vendar ne ogroža preveč vrat. Enkrat reši Ko-cančič gotov goal. «Adria*» je zaprta. «Citla-vecchia* pride po-tom Segale do ^rela, ki preseneti Rttpeno. Izenačenje izzove «Adrijo». i konča v avt. Drug napad j prepreči sodmk, ki n»?de nepravilno Menona v otside. Ko> za tem je Mahne v ofskle. Half i «Adrije» popuščajo v napadu in se bavio z brambo, to dovoljuje aAdriji* se izolirane akcije. »tov, tako da tvori ta d«l «Gospodin skega koledarja« celo kuhinjsko knjigo, ki j« sama zase vredna toliko, kolikor stane koledar h. Gospodinjski koledar» se dobi v knjigarni Atoka v Trstu in v tiskarni ^Edinost' ter stane L 5, po poiti priporočeno L 1.20 več. Naroča pice «Ženskega sveta» dobe «Gosp. koledar« ▼ upravn&tv« «2ea sveta* t sL Torre baaaca 9t 39, L nadst, IS L 1 Priporočeno po poŠti pošlje uprava «£. «v.» svojim naročnicam ko-Udar za L 5. — Gospodinje, naročite koledar tim |*ej, ker zaloga ni velika. S. K. «cOLYMP» U OPATIJE obišče v Trsta. Podrobnejše poro-drngem mesta; opraoriM bt W, ds prične hazenaška tekma točno ob 13. mi Gotovi smo, da bo naše občinstvo v ofađnem številu posetilo Igrišče v Roooia, da sprefme aa do., to/en način opalijske goste. «Adria» - «Cittavecchia» 2:1 (Košuta-Segaia-Cesar.) Mogočen korak je storjen. Skra ni pesimizem, s katerim smo pričakovali izid te tekme, je bil neupravičen. Belo-modri Adrijaši so iz-vojevali povsem nepričakovano zmago. In to nad «Cittavecchia», bivšim «EIspero», četo tret e divizije. Je to zabeležbe vredno dejstvo, saj je ta tekma naše prvaške čete dvignila na višino tretje italijanske divizije, kar znači mnogo. Res je sicer, da ye rutina «Cittavec-chie» povsem nadvladovala *Adrijo» in jo na igrišču dobesedno zapirala, vzbujajoč s stisnjenimi napadi v naših srcih trepet — dejstvo je vendar, da >e podlegla, ka,ti, v kolikor ;e bramba «Adrije» stvorila pred lastnimi vrati nepremostljiv zid, toliko je njen napad v skrano trdi preizkušnji dobil, navzlic mnogim tehničnim nedostatkom, v dveh točkah Še nezadostno plačilo. Menon ie izgubil gotovo pozicijo in zgrešil pot v nezabraniena vrata, j Cesar je za sekundo prepozno šutiraj, Mahne je padel v kol — zopet je Cesar zgubil najlepšo priliko. Ako je na igrišču neomejeno vladala «Cittavech:a», so pa 1« izpadi napadalne vrste «Adriie» dajali prisotnim resnično napete faze in bili nadvse nevarni. Boginja Fortuna je spremljala «Adrij»» — a je bila tudi mila gostom, zato lahko smelo Tečemo, da odgovara rezultat popolnoma dispozicij moči. V Četi «Cittavecchia» smo pogrešali Bana, Pa-ch«rja in Friedricha; v četi «Adri)e» Blažino, Zafreda, Žeriala. Na^>oljši med vsemi igralci je bU ta dan Vrbec. Mali Adrijaš je biser čete, ivjegov elan je dobesedno neizčnplHv — njegova tehnično individualna igra je strokovn a-feka. Sicer so »erploits* posameznikov popolnoma zadovo! ili, vendar moramo danes v sto-tič ponoviti večno jeremijado «veČ skupnosti». ^tolfa nas ni prepričal o svoji kakovosti, Cesar je na svojem novem mestu igral dobro, a ne kakor bi moralo desno krilo. Halfi so preveč držali brambo in tako ošibili napad. Velik v .afirmaciji \e bil Rupena II. Vse, kar zmore nuditi dober vratar, e bik) združino v njem, najnevarnejše kombinacije je reševal z neverjetno drznostjo in mačjo spretnostjo — presenetil ga 'u'e Segaia, n^e na vrsta haliov pa ie divna — Predonzn prvi, Mrach in Predonzan II sp moči, ki bodo še dale dela kronistom. V brambi je bil lep Tullio — tudi Rigotti II je izvrsten, a je preveč zapuščal svoje mesto. Maraspen (vratar) ni pokazal bogvekaj. Pippan je Človek ofeide-a, sekundiral mu ie Grandino. Wagmei-ster in Segnanovich sta bila dobra. Pote itfre. - Je 1442. 2oga zakoleba in se vzdrži na sredini igrišča do desete minute, ko začne «Cittavecchia» pritiskati. Koo^agčič ima mnogo dela in rešuje na slabem terenu, toda streli so slabotni. Neizprosni napad «Citta-vecchie* izsiljiuje Vtbca do komično obupnih akcij v veliki luži. Vendar se Žoga ne premakne in «Adria» je v 14. min. v kornsrju. Komaj tri minute potem je po akciji Tullia, ki razbije napad «Adrije», ta zopet v komerju. Zdi se, da kornerp za «Adri;o» niso nevarni — Kocjančič, Počkaj in drugi se jih refc^ejo z, lahkoto. Mahnetu te posreči lepa fuga, a ne more orossirati, «Adria» si opomore in vzdrži svoj napad za celibsdeset minut na igrišču Cittaveccie». Rigotti D naposled raztrže kom- ne more strelati, ker mu je leva noga zve zana z drugo nasprotnika. Cesar strelja backu Tulliu v noge. Protinapad «Cittavecchie^ prisili «Adrijo» zopet v korner. Zastonf — zopet ie «Adria» v napadu, toda Mahne strelja v kol Zop«t napad «OUaveoch£e» — zopet komer v 45. min. igre Brez uspeha. Pozdrav obeh Čet — kooec. Sodil g. Bori« Ptssortar. Resnična posUva sodnika. Kar ai m določil, j« dovršil — v of-side je ie nekoliko netočen, pa to je Ahilova peta sodnikov sploh. Afirmiral je svoj glas — on je najboljši naš sodnik. Vtis najlepdi ia »poseben. Četa zmag o valfeat Rupena II. Kocjan-čič Stolfa, Rupena - Vrbec - Počka , Cesar -Vatovec - Meno© - Košuta II - Mahne. — «Cittavecchia»: Maraspen, Tuilio - Rigotti II, M radi - Pr«donaan I - Predonzan Ut Pippan - Wagm«ister - Gandino - Segaia -Segnanovich. S. R- S. k. «01ymp» - Opat** v Trstu Nt potrebno bi bilo ponovno opisovati važnost te športne manipulacije. Omen:eno naj bo le, da bodo naši »ocojaki, in to nogometaši kot hazenašice, prišK na igriššs v Rocolu s samozavestjo in ponosom, ki sta lastna le četam, ki še niso okušaš« grsnkosti poraza. Bodo li mogli danafo-jš raprezentanti nafrega sporta v Trstu upogniti ponouiega nasprotnika? Evo vprašane, s katerim se mnogi naših športnikov mučio že ves teden. No, hazenaška tekma («0!ymp»-«tProsveta*), ki prične točno ob 13. uri, in nogometna tekma («Olymp»-«Obzor»), katere začetek je napovedan za 14.30, bosta že danes na neopovržen način dali odgovor nestrpno čakajoč; masi naših športnikov. Danes vsi na igrišče ♦Obzora» v Rocolu! M. M. , «Edera» (Sv. Jakob) . «Val» 1:1 Na novem trsteaiškem igrišču sta se srečali na Božič popoldne močna Četa sv.^akobike «Edere» in L četa «Vala». Kljivb pomankijivi reklami — tekma e biU naznanjena Šele v petkovi številki «Edinosti» — }e prihitela na Tansteaik nepričakovano velika množica športnikov ia športnic. Vsakemu je padlo predvsem v oči ogromno delo, izvT-šeno na prej valovitsm in visečem travniku, iz katerega je nastalo krasno zravnano igrišče, ki stoi po svojem obseg« takoj za onim tržaške *Edere». Ograjeno je z lapim, visokim plotom, a notranji d«I, ki »luži izključno igri, je ločen z visoko Železno mrežo. Na zgornji strani, ki je ostala vsled iskopane zemlje nekoliko zvišena, ima gledalec krasen pregled črez celo igrišče, kar je posebne važnosti. Igrišče, ki yt radi deževja v preteklem tednu postalo prcej mehko, ni nudilo igralcem možnosti, ki je lastna tudi m in izdelanim igriščem. Žoga le težko odakakuje in t« vsled tega potrebna več ali mam visoka igra. To potrebo sta takoi občutili obe četi in zato nismo biti priča" taki tekmi, kakršne smo va;*ni videti na Trstemku. Četi «Vala» se ya poznalo, da boluje na posledicah dolgega odoaora. Kljub temu, da ima v svojih vrstah nove isbome elemente, ni pokazala ne v napadu ne v obrambi one sklad-posti, ki jo je dičila v sezžji. S tem pa nočemo Carboli zg biti slabi preroki. Z vztrajnim in smotrenm treningom s« bo ta četa kanalu povzdignila na pre šn}o višino in uspehi ne bodo izostali. Četa sv.-fakobške «Edere» je posebno ugajala radi svoje izborne obrambe, kateri se mora v prvi vrsti zahvaliti, da ni izid drugačen. Napadalna vrsta «Vaia» je neprestano oblegala njen vrata, a zaman. Proti taki obrambi se le težko zmaga Igralcem obeh čet bi priporočali malo več samozatajavanja, mirnosti in mani govorjenja. Šolo v tem pogt«du jim da lahko občinstvo, ki poseča trsteniško igrišče in ki je skozi in skozi športno in mirno ter prihaja na Tretenik, da prisostvuje tekmi in ne kričanju. Upamo, da bo to zaleglo in da se vpelje na igrišča ona disciplina, ki je predpogoj uspehov m simpatij. 4>omU femib - «Val» Na irsteirSkem igrišču se srečata danes ob 2.30 izredno močna Četa «l\»zia»kil Erranrti« in I. četa «Vala»; ob 1. url pa nastopijo rezerve sv -jakobške »Ederen proti rezervam« «Vala». M. d. Iz Sriaškeaa iivlienla Črez leto in dan... Kakor povsod, kjer so točili sladko vinsko kapljico, je tudi v gostilni «Cantinotie istriano» v ulici Settefontane št, 2 vrvelo predsinočnjim veselo praznično življenje. Razen drugih gostov so sedeli pri neki mizi 29-letni kuhar Danijel Daniel, stanujoč v prosti lulri V. E. III., njegova zaročenka Karollna Vidmar, stanujoča v ulici Molino a vento št. 20, in njegov prijatelj 43-letni mizar Mihael De Luca, stanujoč v ulici Lodole št. 2. Trojica je bila v najboljšem razpoloženju, ko so stopili v gostilno trije mladeniči v družbi nekega mornarja vojne mornarice. Komaj je ta uzrl prej imenovano trojico, je stopil k Daniel u in se pričel kar na lepem prepirati z njim. Vzrok prepira je bil sledeči: Približno pred letom dni se je mornar, ki je bil pozneje spoznan za 20-letnega Josipa Zago, stan. v ulici Lcdole št, 13, a sedaj v sluibi pri vojni mornarici v Benetkah, sporekel radi Vidmar jeve z Danielom in je tedaj moral bežati pred njim. To si je pa Zago, ki je dobil te dni daljši dopust za praznike, dobro zapisal za uhot V svojo nesrečo je predsinočnjim naletel na Daniel a. Staro sovraštvo je vzkipelo v njegovem srcu in ker ga je imel dosti pod kapo, se ni spomnil, kakor bi se moral na dan rojstva Izveličsrja, na tiste lepe besede: «Mir ljudem na zemlji !» Po kratkem prerekanju se je spoprijel z Danielom; vnel se je srdit pretep, v katerega so kmalu posegli tudi Zagovi prijatelji in De Luca, ki se je zavzel za prijatelja. V kratkem je bila gostilna, v kateri je prej vladalo veselo razpoloženje, polna peklenskega hrupa in vrišča; frčali so kozarci in steklenice, padale so stolice in mize, da je bilo joj. Ker se gostilničarju in nekaterim miroljubnim gostom ni posrečilo pomiriti prepirajočih, so bili poklicani o-rožniki, ki so aretirali Zaga !n njegove prijatelje, dočim sta se Daniel in De Luca morala zateči v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik obvezal prvemu številne bunke in rane na glavi, ozdravljive v 10 dneh, drugemu pa veliko krvavo bunko na temenu, otodravljivo v kakih 5 dneh, in razne praske. Aretirani pretepači so bili po zaslišanju zopet izpuščeni, razen Zaga, ki se je moral takoj vrniti k svojemu oddelku, kjer bo gotovo moral čepeti v samotni celici, namesto da bi v krogu domačih čakal Novo leto. Dobro sta si voščila za Bo-žiČ. V gostilni Št oka v Rojanu sta predvčerajšnjim med drugimi proslavljala Božič tudi 44-letni pek Andrej Bertoncelj stanujoč v škorki i -Sv. Peter št. 10, in 50-letni težak Alo-zif Go-rnip, stanujoč v Skoddi - Sv. Peter št. 26. Oba sta bila zelo dobre volj, ker sta ga krepko potegnila, pa kljub temu sta se iz neznanih vzrokov — naibrž je bil ravno žlahtni trtni sok tega kriv — hudo spcrekla. Pr ere kan u e siedil pretep, pri katerem sta moža razen pesti vihtela tudi - -cozaroe Borba se je za oba slabo končaia, kajti ko so ju navzočni gostje ločili, v brnemo, ako rabimo kaka stroje ali orodje. — Kar se pa tiče dnugih predmetov, kater* okrožnica nava a, se dobe pa tu v dveh kott-sumnih zadrugah, kateri sta. z vsemi si i črnimi precimetf povsem osikrbljienf in 4o tudi za primerno ceno. IVtrebno nam torej ni to društvo, s katerim tudi, ako pride do ustanovitve, n« bo kmetu nič pomagano, ker cene ne bodo mogle biti nižje kot v naših kmetijskih družbah. Da pa tuoi »klica tel jem ne gre v prvi vrsti za pomoč kmetu, je razvidno iz tega, da j« evč sklicateljev, ki nimajo prav nobenega štaka t n?imi. Porodila sc je ta misel nabrio v g'avi kaketfa gospoda, ki mu pri tem ka dru-gerfa di§i. Ne rečemo dvakrat, da niso nekateri ■sklicatelji ki neskiicatelji pri tem mislili na nov zakon o — poteštatih. Vesti % Cldrilkesa IDRIJA V soboto 19. in nedeljo 20. t. m. je priredilo v rudniškem gledišču tukajšnje «Dra^ matično društvo* komedijo v treh dejanj*h «Nebesa na zemiji», spisal Horst Julij. Komedija, katere vsebina je precej nenavadna in neznatna, fe le srednje dobro izpadla. Največ krivde je bilo v tem, da so nastopili v večjih vlogah igralci, ki so 5e malo vajeni odra ter so ravno radi tega nastopali premalo samozavestno. Zelo slabo je vplivalo tudi prehitro in preliho govor;? nje nekaterih igralcev, ravno v slučajih ko to ni bilo na mestu. Seve>da se da z vajo vse to popraviti. Jako dobra je bila gdč. Troha v vlogi Oti-lije, kakor tudi njen oče Balon (g. Bajt}. Po?^mcizni prizori so vzbudili obilo smeha med gledalci, ki so bili kljub raznim po-njkljivostim v spložnem vseeno lahko zadovoljni. Udeležba bi bila gotovo še veliko boljša, da bi ravno ta dva dni ne bila tako slaba in ledena pota kakor malokdaj. Ker smo imeli v zadnjem času priliko videti na odru zaporedoma dve veseloigr bilo dobro, da bi prišlo za temi zope resnega. Sindikalno gibanje. Kakor smo pred poldrugim tednom v našem listu poročali, se je pričelo z ozirom na novi tozadevni zakon med nekaterimi našimi rudarji gibanje za pristop k fašistovski sindikalni organizaciji. "Federacija rudarjev*, ki je radi tega novega zakona zgubila svoj pravi pomen, je zato pozvala svoje člane, naj se v tem oziru odiočijo potom tajnega glasovanja. Skrutinij je pokazal, da je polovica rudarjev za pristop in druga polovica proti. Da se razmere razčistijo, je sklicala Federacija za nedeljo dne 20. tek. m. v svc*jih prostorih občni zbor, na katerem se je končno sklenilo pristopiti k sindikatu. Član, ki H pa tega ne hotel storiti, lahko prej izstopi. Rudar F. Vidmar je nato spregovori? poslovilni govor. Tako se je izvršil pogreb delavske strokovne organizacije, ustanovljene pred 28 leti kot podružnice «Unije rudarjev avstrijskih planinskih dežel», ki je tekom svojega obstanka izvojevala marši-kako drobtino idrijskim rudarjem, ki so j> je m« ral prihiteti na junašk* medan Idri^kftekom časa več ali manj zvesto stali ob > v - - • - • - Veliko je pripomogla ta organiza- rešilne postaje, ki ie dal oba pretepača prep > strani. Veliko je pripomogla ta orga Ijati v mestno bolnišnico. Bertoncelj je imel cija tudi k izobrazbi idrijskih rudarjev - "* * 1------ ----- svojo bogato knjižnico z raznimi brošurai.;: in časniki. Njen zadnji akt, ki ga je izvršila dne 20. tek. m. s tem, da je prestopila v namreč 8 cm široko rano na kvem sencu, Gor up pa eno r»bro zlomljeno in vrhu tega Se Srevthie praske po gJavi. Oba se bosta morala zdraviti kakih 15 dni. Demon aBcoboi, Čezmerno uživanje alkoholnib pijač o priliki za onih praznikov je imelo zelo žalostne po-siedice; v enem shičavu je demon aHcohol zali eval celo človeško žrtev. Predvč^rajšn im okoli 13. ure je neki po delavsko oblečen mož, kateremu se je p»o opotekajoči in negotovi hoji oozcaio, da je posedal pregloboko v kozarec,' idoč po Corso Garibaldi izgubil ravnotežje in padel tako nesrečno, da si e prebil črepino. Nesrečnik je bil prepeljan v mestno bolnišn.co, kjer je pa včeraj ob 15.15 izdihnil, ne da bi prišel k zavesta. Nesrečna žrtev alkohola je baje 39-letni Ivan Hrovat, stanu oč n«k>e pri Sv. Jakobu. Razne nezgode Ko se je 41-letni pomorfečak Milan Gozetič iz Bakra, stanujoč v ulici Lazzaretlo vecchio §t. 11, vračal predpreteklo noč na parmk -*Dia-mant», zasid-an v prosti luki Duca D'Aosta, se je v temi spotaknil in padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. V mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z nekim ;avnim avtomobilom, bo moral ležati kakih pet tednov. — F i>dobna nezgoda je doletefa predvčeraj-šnj m 82-letnega Josipa Fassin, stanujočega v Čarboli zg bt. 203. Pri padcu v bližini svojega stanovan a si je zkmvll desno nogo. Tudi on se zdravi v mestni bolnišnici. priredi danes društven* zWt v Sežano. Ob tef priliki se bo srečala I. nogometna četa v prijateljski tekmi s L četo *. d. «Tabor» v sledeči formaciji: Golob, Pokettšek, Pečar I, Bucik I, S«lovin 1, Novak Qt Paagarc, Hreščsk Podboj. Stok, Novak ID. Skapte; rez.: Novak IV. Novak I. Novak V, Tono« VL Prelc. Vab-1 eni so tudi prijatelji društva. Odhod točno ob 9. od rojanskik obokov. ss radi tehničnih ovir as bo vriKs, lit Včeraj je škedenjoka «Sparta» gostovala v Iz tržaške pokrajine NABREŽINA. ( Škode po icamsu>tocnih). Letošnji hudli mraz, ki -e nepričakovano tako zgodaj pritisnil, je tu v naših kamnolomih napravil jako mnogo škode. Znano pač je, da e v kamnu, kateri je pomaji dvignjen iz kamnoloma, polno vode. Ta voda ki v mrazu zmrzne, povzroči, da kamen ves razpoka, nakar ni za nobeno rabo več. Lastniki sicer vsako zimo zavarujejo sveže kamnje s tem, da ga s slamo ali še boljše z morsko travo (aligo) pokrijejo. Letos pa niso bili tako zgodaj na to pripravi eni in zato je velika množina kamenja zmrznila ter nato razpokala Zmrznilo je celo kamenje, ki je bilo že v poletju dvignjeno, — Škode je ogromne. Govori se, da gre škoda v •totisoče lir. Posebno nekatera podjetja so občutno zadeta. Sedaj pa je ostalo kamenje kolikor to-iko zavarovano tako da je upati, ako tudi nastopi hujši mraz, da ne bo več toliko škode. Kmetijsko draltvo. Nepričakovano se e pred tednom raznesla vest, da dobimo pri nas kmetijsko' društvo, ki bo popolnoma samostojno in katerega dslokrog bo razširjen na bližnje vasi. In res so dobili vsi naši kmetovalci vabilo, da se udeleže ustanovnega rf»o-rovanja, ki ae je vršilo* preteldo nedeljo. Vabilo v obliki dolge okrožnic« poudara na dolgo in Uroko pomen in potrebo novega društva. Javljeno j« tudi, da bo na zborovanju obširneje razložil pomen droftnra neki gospod iz Trsta, seveda v italijanščini. Zborovanj« je bilo od strani oaših kmetovalcev malo ali skoro nič m. s drug tabor — seveda pod pritiskom razmer — pa priča, da je na svetu vse minljivo. IDRIJA - VojeSSO. pustili smo tople ptči in se kVjuh mraz- ki nam je rezal ušesa, in snegu, ki je škripal pod čtfv'ji, podali 8. t. m. na Vo &ko na najvišjo župnijo na bivšem Kranjskem, ki pa gotova tudi danes ne zaostaja v višini, če ni še vedne na prvem mestu. Zaspanec je hočeš, nočeš, moral izg niti in veselo srno krami a! i po Ivi-kovi, dokler se ni ^of začela vzpcn.at'. Oir.ojKr-nilj smo in se lotili hudih klancev. Se enkrat smo se ozrli v idri sko dolino, nad katero je ležala lahka megla, in veseli smo bili, da smo pustili zadiuhle sobe za sabo in šli v naravo, ki sicer počiva ned težko snežno odejo, a nam vseeno nudi tofiko krasote, ki je tuja tistim, ki jo ne zna;o najti. Solnce je že pol ubU«]" navišje vrhove sosednih gričev, kar na- »e bo j gnalo naprej. Hiteli smo pcoti soir u ia ono se nams :e približevalo, dokler se msni.) kar naenkrat znašli v ob emu negovih zlatih Žarkov. Obstali smo in strmeli nad krasoto narave, Vse okoli se je lesketalo, kot bi bili sami biseri Nehote se nam je izvi! iz naših duš vzklik: tudi pozimi ima narava svofo krasoto. Iztrga? se iz veri£ materijalizma, pridi, občuduj in spoznal boš? SH smo na pre , solnce nam je pošii'alo svo;e žarke in pod kožuhi nam je ]>o-stalo vroče. Kratek odmor v Kočevši in zopet da'je. Kmalu smo prišli na točko, kjer se nam je nudil krasen pogled. Naše začudenje e pr:kipelo do vrhunca. Pred sabo smo imeli očaka Julijskih Alp — Tri g1 a v in ostale Alpe v snežni odeji. Na desno zadaj Karavanke, na levo lake in daleč tam so samevali Dolomiti. J vzhodu je ležal lahek mrč, ki je oviral razg ed, na ostale strani pa je bilo ozrače čisto^ kot Vi- ribje oko. Obstali smo, umolknili in zrli v ljavo.. Toda naloga nas je vlekla naprej deli smo... a koliko je takih, ki ne vedo. ka, e lepo in se udaiajo slepo živl.envu- Bližali smo se Vojskemu m srečavaU ljudi, ki so se vračali od maše. Se ma hen klanec točki smo. Po kosilu m kratkem ra^o-. tamka »mimi g.čnami učiteljicami smo dal e na Oga'ce, kjer je bil skt c »n občni zbor prosvetnega društva m na voru s jo mahnili ustanovni ^ ^ 1XX H»vCCl C ^ I\IjfuiU || IlalMJal^v l Aviu* v »j J ^^vuvuj^nH* — ^^gr ■ - * * - ■ * — — ——— - ------------- ^ »^ * binacio in oživi svoqe napadalce, ki v zaprtem Heitpeliah v prijateljidii tsfcmi proti domačemu obiskano. Vzrokov bo pa menda dovolj. Olaviu Neka tajna sila nas je gnala in leteli smo po gazi v pol ure oddaljene Ogalce. Na mestu Imo. Kopica otrok, ki se je veselo sankala in katerih lica so Žarela od veselja, nam je pričala o tem. Stopili smo v izbo, vrgli s sebe sukn e in s« približali peči, ki >e dajala srvoUJ blagodejno toploto, ki se prav posebno cuu po daljšem bivanju na prostem. Kmalu se je razvil razgovor in ieba se je napolnila s in dekleti in med njimi seveda nismo pogrebu &t Kmalu po drugi uri otvori sklicale! zborovanje s pozdravom na navzočne in opi$e v svojem govpru pomen organicazij, zakaj se družimo v društva in nuhovo delo Vršd seje nato razgovor o pravilih, na pod'agi katerih se ustanovi prosvetno društvo ^Planinca,, kar so navzočni z odobravanim sklenili. OmernU V Trstu, dne 27. decembra 1925. «EDINOŠT» moram, da je že pred vono obstojalo na Voj-%kem bralno društvo in odsek kmetiijske družbe za Kranjsko. Z veseliem je bila sprejeta ustanovitev društva, posebno s strani mladine, ki do sedaj ni mogla uvel a viti tega, kar 4o teži, al mogla uveljaviti svodih mladih moči. Obrnila pa je že hrbet mračni in nizki vsakdanjosti, začela razmi šli e vati... in uresničilo se je Razgovor o pravilih je bil dolg. Govorilo se je o nalogi odbora, članov itd. in taadb o važnosti centrale vseh prosv. dru&tev in soglasno je bilo sprejeto, da postane društvo Čian naše prosvetne matice v Gorici, Zveze prosvemih društev. Sledila je nato volitev prvega odbora, kate-rtga naloga je v začetku precej težavna, prepričani pa smo, da se odbor ne bo ustraSil oyir m težav in da bo šel preko vsega proti svojemu cil-u — za dobrobit društva in članov. Izvoljene so bile v odbor večinama mlade moči, ki so takoj sprejele s^oje naloge. Videli smo, da se zavedajo svoje naloge in se je tudi ne bo«, kar je pač redka prikazen v društvih, ki ©e navadno vsak bofi sprejeti kako funkcijo, — Kl'ičemo vam: tako naprej, kakor ste začeli; vrzite proč vsak pojav malodušnosti in zrite s smelim pogledom v bodočnost! V mla-idih srcih ne sme biti malodušnosti, v mladini ni nazadovanja, ampak samo napredek! Prepričani smo, da bo temu tako ki da bo odbor s predsednikom na čelu, točno in vestno vrši' svoje delo, da se ne bo strašil ovir, ki se pojavljajo ob začetku in mu zato kličemo — naprej! Po volitvah so sledile slučajnosti. Razgovar-jali smo se o vseh podrobnostih, ki so potrebne ob porodu društva, in klenilo se je, da se takoj loti dela. Solnce je bilo že davno zašlo in nad Golaki se e že pokazala zarja, ko smo končali. Še zadnji poziv k smotrenemu delu, zahvala za sprejem in gostoljubnost, stisnili smo si roke 5n odšli. * Na zapadu so se kazali zadnji sledovi dneva, ki ga nismo zapisali v svojih koledarTh z minus, ampak s plus. Zopet smo obstali in strmeli v naravo in na nebu so se prižgale zvezde. Sani so drčale po snegu in v tiho noč je odmeval zvok zvonca. Zadnji pozdrav na Vojske m in zdržali smo proti Kvečoši. Skočili smo na peč in ko smo se ogreli, smo prijeli za palice in po bliskovo izginili v noč, proti Idriji. Molče smo si stisnili roke — zdrav«o — ido svidenja in odšli proti domu, Zahva'itj se moramo na tem mestu g. Lapaj-netu, posestniku na Ogalcih za njegovo naklon en ost. Novemu društvu pa želimo obilo uspeha, odboru in Članom pa kličemo — na delo!_ 0 ursmenskem preroKouanlu V svojem članku v tem iistu o "Koledarju Goriške Matice® sem izrazil ž«ljo, da tri v pri-hodn em letu izostal vremenski k!juč, 6eš da ki ub imenu, ki ga nosi po slavnem astronomu W. Herscheil, nima noben« podlage in more k večjemu zavajati čitatelje v zmoto. Naj mi bo tu dovoljeno, da nekoliko pojasnim svoje stališče. Da ;e človek od nekdaj že iskal nekako vzročno zavisnost med astronomskimi po;avi na nebu in interesloškimi (vremenskimi) pojavi v našem ozračju, je naravno. Prvi in drugi s«e odigrava za njega «na nebu». Naivni človek ne pozna še razJik« v razdalji med zvezdami in ol ki, ka maša na tisoče in tisoče kTcmetrov. v njegovi domnevi ga vsekakor podkrep je dejal veselo, »zapomniti m morate, da sem akrajno bistroumna oseba. Jaz sem osumljen marsičesa.. In ne bom rekel, da ni eden ali drugi teh sumov tudi upravičen, toda nikar nisem pustil za eebo dokazov. Upam ae trditi, da je tuka'&aja angleška po'icia prav tako lakomno gledala name kot newyorSka. V svojih srcih čutijo, da aem pustolovec. Prepričani so, da sem v zvezi z nekaterimi nenavadnimi dogodki v Združenih drŽavah in na drugih krajih zemelske oble. Oni vedo tudi, da sem, kfer ao bili kakšni bo i, jadral navadno pod svoio lastno zastavo. Vse to vedo, a vendar mi ne morejo ničesar doka zati. Samo pazifo name in ms zalezujejo in to poČen;afo z mano, kjerkoli sem. Pod njihovim skrbnim nadzorstvom sem tudi adaj in vsako uro v dnevu.» «Vendar ni--—» je aačs) mladi častnik in nenadno prelomil besedo. Joceljn j«s rm »psi s glavo. «Ne, moj mladi prijatelj,* js rekel »ti&ti mali dogodek je zavesa ie sdavnaj zakrila. Dvomim celo, da se epizoda «p4oh is nahaja v polici skih knjigah. Niso givijsaja posameznikov, s katerimi ss danes tjfrsm Danes igram z življenjem naroda. x> Ste li je vpratel Bsverlsi hripavo. Vaša sestra čeka na ne;«,* le omenil Joce-lyn Thsnr hladi čeka na m;«,* le omenil & pobiti. Crawshay, ki se mu je posrečilo najeti avtomobilskega lavoUeka, katerega veselje do brze vožnje je odgovarjalo njegovi nspotrpežljivosti, je dospel v Savoy nekaj minut pred osmo uro. Vstopil je skozi vrata, kit so vodila v hotel z dvorišča. Neki nesmrten mol, lepih brk in vodenih oči se fa fe mimogrede dotaknil, ko je stopal skozi velo. Cr*wshay se i eozrl leno okoli sebe in se prapr&al, da ni nikogar v bližini. < Kaj novega?* je vprašal lakonično. ««Nič. Preiskali smo sobe gospodične Sha-rey natančno in <5va naša človeka sta zopet pregledala stanovanje gospoda Thewa.w «Ali je gospodična Sharey zgoraj?» Mož je odkimal. «Ni je Že neka) ur,» je rekel. Crawshay je prikimal in korakal naprej. Suknjo in klobuk )e izročil hotelskemu strežniku in vstopil v zabavno sobo. Bil je takoj razočaran Velika soba e bila polna goetov, toda njegovo iskanje je bilo metodično. Nobenega znamenja o Nori Stharey ni bilo. Odšel je po stopnicah proti sobi za kadilce in vstopal. Gospodično, ki jo je iskal, je našel sedečo v naslon,a-ču in čitajočo roman. Stopal fe polagoma naprej, kakor da je namen em k baru, in se ustavil pred njo. Ona odložila knjigo in ga pogledala. N$en smehljaj mu je zagotovil, da je dobrodošel. *Veseli me, da nisem povsem pozabljen, gospodična Sharey», je rekel in ji ponudil roko, ki jo je takoj sprejela. »Domnevam, da ste še vedno gospodična Sharey? Upam, da je tako.» «Ime je .pravilno, misHm,« je de &1&- ^Veseli me, ker ne prihajate zop*t & slabim vetrom k meni. gospod Crawsbay. Vi Ajigleži ste včasih strašno sitni, če se ne zgodi vse po vaši želji, in ko sva s«vee» kranjski slivovec. Lastni izdelki t šumeča vina kot Šampanjec, meči istrski refoSk, Lacrima Crlsti tn dmg«. Spedalltetai Jajčji konjak in Crema marsaU to raznovrstni likerji in sirupi, kakor tudi PRISTTJI MALINOVEC itd. <67l> plačuje ALOJZIJ POUK* Pifizza mum Z prvo nadstropje Pazite na naslov! Pazite na naslov! IZŠEL JE > I V»JI w" ------- Ta avstrijsko-beneška nasprotstva so se s časom poostrila tako, da sta tekmeca za- kupiti ali kako drugače pridobiti nikakjh vrst nepremičnin v tej pie jasni grof ji, s ča:om poostrila tako, da sta teKmeca za- ------ - * ^ - , oraV'a za orožje. Tako ie prišlo tudi do marveč da morajo tudi oni, ki so ze pieo tako2 vane uskoške vojne, ki je trajala cd, leti kupili zemljišča, taista odstopiti s e- 1615. do 16171) ter je bila zaključena z madridskim mirom dne 36. septembra 1617. Ta voina je besnela tudi na Goriškem ter je pod njo ta lepa deželica hudo trpela, iako da se deželni stanovi goriški z ganljive prošnjo obrnili do vladarja za pomoč. V ar! ivu nekdanjih deželnih stanov goriških, ki je sedaj shranjen v državni knjižnici goriški, se nahaja v zvezku: P 68 list Prodaja se v Trstu v Tiskarni Edinost4 Via S. Francesco 20 in v knjigarni J. Štoka Via Milano 37 ; v Gorici v Katoliški knjigarni Via Carducci 4. Kdor rabi Pohištvo, šivalne stroje „Singer" in druge potreb, za stanovanja naj si ogleda zalogo pohištva G. BREINER Trnovo pri Bistrici in Opatijo predno kupi kje drugje Najvišja cene plačujem za v hernemu podaniku te prejasne grofije proti temu, da jim plača, kar so za-nje potrosili, ali pa pravo vrednost po cenitvi v slučaju, da je bila cena prikrita ali navidezna. ^^ ^ ( . Acquedotto) na drobno in zn 5) Ker je zmanjkala večina kmetov radi Olullanl 32. - Telef. 2-41 bolezni, neugodnosti, zarobljenja, in poleg družine Via UllHian« Vipavsko, Istrski refošk in kraški teran. Na deb< lo in za družine VlalO XX šaltera- kuB9if zlaifef lisic, dihurjev, vlcier, Jezdecev« mačk veveric, krtov, divji ti in domačih zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via Časa rs Hatiisli št. 10 li, nadstr., vrata 15 (fti Sprejemajo se pošiijatve po pošti tudi večina živine potrebne za obdelovanje zemlje, prosimo z isto pokornostjo, da se Vaše kraljevsko Veličanstvo udostoji osvo- ne rrošnie iz 1 1618, ki je zelo poučna in drugih, vseh dajatev, rabot in drugih oseo venskem prevodu, ki se glasi tako-le: «Ne moremo se dotakniti vseh ran, ene za drugo, ki jih je videti smrtno vtisnjene v telesu te prezveste grofije, da ne poostri-'mo svoje boli; nočemo natančno kazati stvari očem Vašega Veličanstva/) da ne mo-•timo pokoja in jasnosti Vaših kraljevskih misli, katerih stvari bi ne mogoče mo0el ♦ali slišati ali gledati, ne da bi se težko .vznemirila duh in dobrohotnost, ki je b:la vedno pripravljena, da nas ščiti in čuva. Priporoča ae lastnik (47) FR. STRANCAR. česar ne bo mogoče doseči v dolgem času.* Podpisali so to prošnjo poslanci goriške tfrofiie ter io naslovili na Ferdinanda, če- , —- --—- » . ŠSkrJ^in av-^i^ga nadvojvodo^ Glasom zaznamka je bila predložena Mio^a prošnja 5. I. 1618. JAKOB BEVC orarna iti »lat a v na Trst, Ca m po S, Glacomo 5 ZletO kupuje v vBaki množtnijpo aaj vitjih cenat (761 l) O tej vojni so pisali na pr.: al Czoemig C. Freich. v.: Das Land Gorz und Gradišča. Wien 1873. 741-745. vedno pripravljena, da nas sem m cuv*. b) Di Manzan* J^™*« ^Tm^l A sočutje z nami in bol radi sedanjih ne- jl epoca VI. deglt Annali del trmh. Udi zgod izražajo vsaj toliko, da je la Vaša 1879. pg 184-185. pre vdana provincija, ki je ne dolgo tega Predno kaf nakupita, oblš<5it3 . Veliko skladišče pohištva tvrdio t r^sal«Sj JI, 1 __ Via Makonlan S«. 1-13 Spalne sobe, obedne sobe. posamezni kosi pohištva v veliki izoerl. essmusatiiii iiiS^KII SVAN MSSGUR r?; DRUGa v TRSTU ^ bila pod perutmi Vašega Veličanstva vsa prijetna3) in cvetoča, zdaj vsa revna m 1916. 8.o lil. c) SnirTAnt^i: Oesterreichs Kampf fur v Trstu, Via S. LazzarO 8 sein Sudland am Isonzo 1615-1617. Wien 3 vS^ii^ reglstrovana zadruga z neomejenim jamstvom VIA PIHL^Si DA PfllESTW8M>a 4, prttl»žža edini starejši eloveoski zastopnik manufak- sirašna; ona, ki je bila prej vsa ku tivirana in obdelana, je zdaj vsa neprijetna in Ta-puščena; ona, ki jo je potom človešk^a ? noj a Bog podpiral z obilico vseh dobrot, je zdaj prazna, a polna neprijetnosti in neugodnosti. Prebivalci večinoma prirranjKU- 167. jejo, uničena je živina, zgorele so hiše. raz-1 rušene vasi, nerodovitna in divja ie raztrgana zemlja, pri korcniki je prerezana trta dana zem'ja, pri korcniKi ie prere^cmd ^ ^ " ---& F^roinlipn _ fn v,e k.r je bilo sadonosno in listnato. Z gnatione gradiscana v Rev. Forojulien. nikoli ni bilo videti prizora Udi— vtič.e ba^e dine 1659. . , g) Riih Biagio: Commentari della guerra moderna passata nel FriulL.. Trieste 1629. --•!• • I o š» r»!>ie ki trm smo toltkral izpostavili, tn 8.0 ZV4. .... ,., _ ... IT „„„tU; sm™-2 vH«o pripravljeni izpos-aviti v«dtr-1 ') FercUnand, ki ,e postal s st. II. nemila fif Joppi^vSncenzo; Nuovi dosamenti sul- turnih t^nric. Z^top. ««liian.ke, dala guerra' tra Veneto et Arciducali in Friuli nisjske in čcSk« tvTdke. 1616-1617. (Per Nozze) 1871. 8.0 15. Priporot« s« cenj. slovenskim trgovcem d) Moisesso Fauslino: Historia delia ul- đJ^iaom u na^a ,ima guerra nel Fnul, Venera 1623. 4.o m ^^ ^ pRV£ ^^ e) MorM C. de Schonteld: Istoria della p^ebno večletno prakso in znanje contea di Gorizia. Gorizia 1855. IT. 17-55.1 ^ i)Palladio degli Olivi Enrico: De oppu- na tržaškem trtfu. Naznanite Val obiak na naslov eno besedo: nikoli ni bilo videti prizora ičje bede. Vzdržuje nas pri življenju, ki nam samo IVAN MISGUR, Via S. Lazzaro 8. Obrestuje hranilne vloge, počenši s 1. januarjem 1925 po • 4.1 — ---** ! 2 - Večje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. Smlefflfl tudi vloge na teker! raian v DlnarUh ter ilh obrestuje najugodneje. Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, ali dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte. Uradne ure od 9-1 in od 372-5 7* pop. Poštno-hran. rzltin it 11/1327. Telefon 16-04. IK s E33H s ISHBT^^ I! 8 sssff^isasa ■isa^asoeaaMSS OIIIV ■■ - r I----r * ... sni nevarnosti, in celo smrti za vero ki i o dolgujemo Vašemu Veličanstvu, vzdržuje nas _ forei — pri življenju samo nsć.a, ki jo jžojkno. da najdemo pomoči, če >c ne-za vse ne?; ode, vsaj za del, po Bogu pri dobrohotno^ in milosti Vaši, ter prosimo z vso ponižnostjo in vdanostjo, da se udostojite uslišati naše prošnje, da ohrani41 za nas borni ostanek sovražnikove besnosti, in nas same pa naše potomce za službo pri Vašem Veličanstvu, našem prirodnem knezu in milostnem gospodu. Da se odpomore neredu ter da se popra-\ ijo neurednosti in priskoči na pomoč razpadajočem stvarem ie prenesrečne provincije, si ne moremo kaj, da bi-ne opomnili: 1) Toliko v političnih stvareh kolikor v onih, ki se tičejo uprave sodstva, so se neredi le množili ter kupičile zlorabe, in se ne nadejamo drugemu leku, kateri bi mogel pomagati, kakor da se odpravijo vzroki. 2) Ker so pokazali izkušnja in sveži zgledi o priliki sedanje vojne, kolike škode in kolike nevarnosti je povzročilo dejstvo, cesar ter umrl 1. 1637. * o* ) O prav idiličnih razmerah, ki so via- ** 'mmmmmmSEm oledor za leto 1926 s firmo in reklamo tvrdke v slovenskem la italijanskem jeziku se naročuje v TISKARNI „EDINOST" V TRSTU VlaS. Francesco d' Asslsl štv. 20 po Jako nizki ceni. v lesenih škatlah je najboljši in najcenejši kavin dodatek. - i---T Njegova večja izdat- j nost v barvi in hranil-nosti kakor tudi izborni okus, ki ga dobi kava upravičuj ejo nje-: : govo ceno. :: Zaloga pri tvrdki H. BEBGER TRST, tfiojolitario 4 Telefon čtev. 11-47. mi PRETEKLOSTI Spisala V. ]. KriIanov*ka. Iz ruSčine prevedel IVAN VOUK. Cena L 6—, po poštt priporočeno L 7*40. V inoicm« r a-aa nroti v naprej poslanemu znesku.-Roman je — daUUP«loHU fiska?« Edinost. - Prodsje: Tisk««-Edinost v Trstu. VI« S. Francesco M/L. - Knjigarna ). ^fok«. Via Milano 37 in Žen. dobr. udruženje v Trstu. Ner. Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - Kraigher Josip, Postojna. LJUBLJANSKA KRED ITN ] PODRUŽNICA V TRSTU I BUNSCA j Glavnica h rtzun Ihiiiiv fUUM- Telefon: ft-UL 23—98 CENTRALA V LJUBLJANI Oiavniu io rezervi Mm M.OOa.aisfl - Tele/on: 5—18, 22—^ Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4%, na tekočih računih po 4 A% vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obre. stuje po dogovoru. - Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Vezane V ortgi—i«. pU»t»lee — -otrt T STOKA Podružnice: GORICA, Brežic«. Olj«, ^ernomelj, Kranj,Logatec Maribor :«:ic:i>; HniprtKlnineia zveza i Jusoslnullo Blagajna je odprta od 9V.-12V. tn od 14V.-16 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split ::::::: ......* .: A • .1 . ' ■ r.