M--*---» ■ ▼ yorovniL Leto XXI., št. 104 LJubljana, torek 7« maja I940 Cena 2 Din UpravnlStvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Teletom štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova uL — Tel. 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg St. 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina Saša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefoa 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev 65. Rokopisi se ne vračajo. vstspu v deveti mesec nove vojne Pričel se je deveti mesec vojne. Dve tretjini leta sta že minili, odkar se je sprožil plaz vojne vihre; še ena tretjina, pa bo prvo vojno leto zaključeno. Morda smo postali preveč lahkomiselni, ko kar tako že govorimo o bodoči tretjini vojnega leta, pa si ne zastavimo vprašanja, če bo vojna zares še tako dolgo trajala. In se nam pri tem zdi, da je teh osem mescev minilo tako rekoč mimogrede, tako da se dozdeva nadaljnja tretjina nekaj samo po sebi umljivega. Zadnja tretjina prvega vojnega leta pada namreč v poletje. A poletni mesci so bili od nekdaj tista doba, ko se odigravajo poglavitni vojni dogodki. O letošnji pomladi je svet mnogo ugibal. Prinesla je zares razširjenje vojne na evropski sever in s tem izpolnila pričakovanja tistih, ki niso obetali za glavno fronto ničesar posebnega, pač pa eksplozije na stranskih področjih. Pomlad je prinesla tudi opasno povečanje vojne napetosti na drugih krajih. Predvsem na zapadu, kjer je bilo nekaj časa že zelo nevarno v aizozem-sko-belgijskem predelu. Prav tako se je stopnjevala nesigurnost na jugovzhodu, kjer so se iele na novo premotri-vati vojne nevarnosti z vidikov gospodarske vojne. Sredozemsko morje samo se je spremenilo v političnih razmerjih. Odnosa ji med zavezniki in Italijo so se poslabšali in neprestano se menjavajo alarmantne in pomirjajoče vesti. Končne tudi na evropskem severu vojni požar še ni zavzel skrajnega obsega. V zvezi s kočljivim položajem Nizozemske so se razširile vesti o povečani vojni nevarnosti na Tihem oceanu, kjer so v opasno področ-e pritegnjene vse tamkajšnje sile z Japonsko in Ameriko. Poletje ie čas bojevanja. Ni čuda, da svet s strahom gleda, če se bo to staro plavilo uresričilo v smislu vojnega razširjenja. V tej nevarnosti je dvoje zelo različnih področij. Eno tvorijo ne-vtralci. ki si niti najmanj ne želijo vojnega razširjenja, a so kljub temu tako rekoč neprestano ob robu vojnega izbruha niti na jmanj po lastni krivdi. Skandinavske države so bile najbolj miroljubne države v Evropi, pa so vendar bile prve potegnjene v bojni vrtinec Nekateri pristavljajo, da ravno zato. zakaj po zakonih najbolj preproste mehanike se je vojni plaz spustil v smeri najmanjšega odoora. Toda o usodi nevtralcev v tej vojni odloča niz činiteljev in med njimi so tuie volje močnejše od lastne, kar ustvarja posebno labilne situacije. Pri nekaterih odločajo rude in druge surovine, pri drugih žito in sploh proizvodi pre-hrambne prirode; žito pa je zrelo šele v višku poletja, kar bi po svoje pomenilo poseben termin večje opasnosti. Druga skupina držav, ki bi mogle biti potegnjene v vojno, so velesile. Še vedno je večina velesil ob strani. Ena med njimi. Sovjetska unija, se je celo odmaknila od vojne nevarnosti, ko je sklenila mir s Finsko in s tem zmanjšala verjetnost, da bi se uvrstila med neposredno v voini udeležene sile. Niso maloštevilni znaki, ki kažejo, da se vrača Moskva v pravo nevtralnost, seveda nevtralnost velesile, ki pričakuje zase uspehov od poraza ali vsaj bistvene oslabitve obeh vojnih taborov. Povratek Rusije v nevtralnost je presenetljiv dogodek, ki se je uveljavil na prehodu v pomlad, o kateri je bilo pričakovati. da bo prinesla šele pravi razmah vojne vihre na Finskem. Toda zelo je razumljiv in zdi se, da je ž njim podano dokončno stališče Rusije v sedanji vojni: Moskva se je ne bo udeležila ne na tei ne na oni strani, pač pa bo skušala kakor doslej, s čim najmanjšim rizikom izkoristiti prilike, kakor se bodo nudile, ter realizirati svoje načrte Kje in kaki so njeni končni cilji, o tem si je laže napraviti sliko nego o vsebini in smereh »prilik«, ki se jih mislijo poslužiti »spotoma«. Sredozemska velesila se v razliko od Sovjetske unije znova približuje Nemčiji. Mnogo je bilo govora o možnosti, da se osnuje trojna zveza Berlina z Rimom in Moskvo. Zdi se. da ni pre-uranjeno govoriti o opustitvi takih načrtov kot neostvarljivih. Ali se je prav iz teh vzrokov ali iz drugih nagibov izvršilo novo oiačenje osi. ostane skrito zunanjemu svetu, kakor tudi odgovor na vprašanje, kaj naj bo v +eh pojavih resnica, a kaj samo spretno manevriranje. Iz Amerike je najmanj spremembe v prehodu na letno dobo. Potovanje Sumnerja Wellesa po Evropi ie na zunaj ostalo popolnoma brez učinka. Toda koliko ie prineslo konkretnega in za ameriške odločitve važnega, je do sedaj ostala tajna. Poseg vojne na skandinavski sever je močno odjeknil v Ameriki ter bistveno oslabil tabor izolacionistov Toda v ameriški Uniji so na jesen volitve državnega predsednika in pričakovati je treba, da se do- Italijanska zagotovila Balkanu Ameriške informacije o razgovorih med italiianskimi in ameriškimi državne vidi razloga za poslabšanie odnošaiev do balkanskih držav Rim. 6. maja. (Dr. O. A.) Kakor se je šele naknadno izvedelo v tukajšnjih diplomatskih krogih, je ameriški veleposlanik Phillips z Mussolinijem in Cianom govoril tudi o italijanski politiki na Balkanu, posebno za primer, da bi nastale komplikacije na Sredozemskem morju. Oba italijanska državnika sta po informacijah iz omenjenih krogov odgovorila ameriškemu poslaniku, da so italijanski odnošaji do balkanskih držav, posebno še do Jugoslavije nadvse prijateljski in da ni nikakih razlogov, da bi se poslabšali.. Kakor je znano, je imel ameriški veleposlanik Phillips po sestankih z Mussolinijem in Cianom daljše razgovore s francoskim veleposlanikom v Rimu, z odpravnikom poslov angleškega poslaništva, a tudi 7, jugoslovenskim poslanikom Hristi-tem, katerega je informiral o izjavah IVIussolinija in njegovega zunanjega ministra Ciana glede Eaikana. O teb zagotovilih je bil obveščen tudi jugoslovenski poslanik v Washingtonu Folič. ko se je pri Sumner \Vcllesu informira! za rezultate Phillipsovih razgovorov v Rimu. Tudi njemu je bilo sporočeno, da v Italiji zaenkrat nima.io niknkega razloga, zaradi katerega bi se sprli s svojimi najbližjimi sosedi. Glede na to so v ameriških novinarskih krogih v Rimu postali bolj optimistični in računaio z možnostjo, da mir na Jadranu ne bi bil porušen, tudi če bi se Italija dejansko zapletla v vojno z zapadnima zaveznikoma. Italijani bi .Jadransko morje takoj zaprli in ga tako izključili iz vojnih operacij. Italija bi imela tedaj celo velik interes na tem. da ohrani mir na Balkanu in si tako zavaruje hrbet. To je tudi v interesu Nemčije. Resna nevarnost pa bi nastala, če bi zavezniki poskusili s pomočjo Turčije in morda tudi Grčije razširiti vojno na Balkanu. Računati pa je treba s tem. da bi v takem primeru skušala uveljaviti svoj vpliv na Balkanu tudi Sovjetska Rusija, katere politika pomeni prav sedaj veliko neznanko. V zvezi s to sovjetsko politiko se navaja primer Švedske, ki je ostala doslej prav spričo sovjetskih interesov izven vojne, čeprav je divjala ta že na njenem vzhodu, kakor tudi na njenem zapadu. V primeru, da se vojna znova razširi, bo treba sovjetsko politiko vsekakor zelo upoštevati, ker si noben od obeh vojskujočih se taborov ne želi spopada z njo. Zato sodijo ameriški novinarski krogi v Rimu, da se bo tudi zaradi neznane sovjetske politike rešil mir na Balkanu. Vendar pa italijanski listi še vedno obširno poročajo o medsebojnih očitkih angleškega in nemškega tiska in se vprašujejo, kdo bo izzval prve komplikacije v Sredozemlju. Nemški listi obširno razpravljajo o zavezniški propagandi na Balkanu, ki hoče balkanskim narodom dopovedati, da Nemčija in Italija ogražata to ali ono balkansko državo in da je zaradi tega potrebno, da se naslonijo na zapadne zaveznike. V tej zvezi objavlja »Regime Fascista« obširno poročilo o angleško-francoski propagandi na Balkanu. Nemški informirani krogi, pravi list, vidijo v zavezniški reakciji na Balkanu po umiku iz Norveške možnost, da bi zavezniki poskusili razširiti vojno na Sredozemlje, da bi se vsaj tam polastili iniciative. Kot dokaz za to navajajo koncentracije angleškega, francoskega in turškega brodovja v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Na drugi strani pa očitajo zavezniki Nemčiji agresivne namene. Tako je precejšnjo pozornost vzbudilo poročilo agencije Associated Press iz Londona, ki ga je objavilo glasilo italijanskega zunanjega ministra »Telegrafo«. po katerem se Nemčija baje pripravlja za napad na Rumu-nijo kot najbogatejšo balkansko državo. Tako še vedno ni mogoče reči ničesar količkaj zanesljivega o italijanskih namerah in niti ne o tem. ali je odločitev že padla ali pa šele dozoreva. poskus zMižanja in Italijo Povratek angleškega veleposlanika v Rim — Angleži slej ko prej ponujajo sporazum London, 6. maja. s. (Reuter) Angleški veleposlanik pri italijanski vladi sir Percy Loraine. ki se je mudil nekaj časa na dopustu v Londonu, je zopet odpotoval na svoje službeno mesto in dospe v Rim verjetno nocoj. London, 6. maja. z. Diplomatski sotrud-nik »Daily Telegrapha« piše. da se je angleški veleposlanik v Rimu sir Perci Lou-rainne, ki se je mudil par tednov v Londonu, zopet vrnil v Rim z nalogo, da do kraja razčisti odnošaje z Italijo. Angliji in Franciji gre za to, da pridobita Italijo za strogo nevtralnost. Obe državi sta sloj ko prej pripravljeni k pogajanjem z Italijo in k kompromisni rešitvi spornih vprašanj. London, 6. maja. j (RSV) V zvezi s po-vratkom angleškega poslanika pri italijanski vladi sira Perevja Lorrainea v Rim sodijo v angleških diplomatskih krogih, da bo Lorraineovo stališče zello težavno glede na vedno hujšo kampanjo, k' jo italijansko časopisje vodi proti zavezniškima državama. V istih krogih naglašajo. da je o priliki zadnjega razgovora med italijanskim zunanjim ministrom Cianom ter svetnikom angleškega poslaništva v Rimu Noelom Charlesom grof Ciano izrazil svoje začudenje nad varnostnimi ukrepi, ki jih je Velika Britanija podvzela v Sredozemlju. Ciano je ob tej priliki naglasil. da stališče Rima teh ukrepov nikakor ne opravičuje. Kasneje je Velika Britanija ukrenila še nadaljnje varnostne mere, katerih ena je tudi dirigiranje zavezniške mornarice v Alek-sandrijo. To je bilo povod za novo italijansko demaršo V angleških diplomatskih krogih pa k temu pripominjajo de se linija, no kateri se sedaj ravna politika zaveznikov, navzlic tem demaršam ne bo izpre-menila, dokler se položaj ne razčisti. 'stri medsebojni očitki Naraščajcša časopisna in radifska polemika o namerah glede Sredozemlja Berlin, 6. maja br. (DNB). V tukajšnjih političnih krogih sodijo, da se nahajamo na predvečer dogodkov, ki bodo odločili, ali se bo sedanja vojna spremenila v splošno in totalno vojno. To sklepajo zlasti po alarmantnih vesteh iz Sredozemskega bazena. Vse te vesti kažejo na to. da so nevtralne države v tem delu do skrajnosti vznemirjene. V Berlinu zatrjujejo, da je vse to delo angleške propagande, ki hoče pripraviti te države, da se odrečejo svoji nevtralnosti in da na strani zaveznikov stopijo v vojno. tlej tamkaj ne bo zgodilo nič odločilnega. Zelo pa je značilno, da je pravkar Roosevelt dobil izredna pooblastila za finančne ukrepe, kar ne pomeni nič manj, kakor da mu bo mogoče dovoliti finančne kredite zaveznikom. Z znatnejšim aktiviranjem ameriške mednarodne politične vloge se je oslabil japonski poskus, priglasiti se za izkoriščevalca vojnih dogodkov na Tihem oceanu. Tudi incidenti s Sovjetsko unijo so postali znova številnejši. Na Kitajskem nastop Vangčingvejeve vlade ni prinesel ničesar pomembno novega. Podoba je, da ostane kitajska vojna sle.i ko prej težka hipoteka za japonsko politiko, ker bo onemogočala izrabo sicer ugodnih prilik. Mednarodni odnošaji še vedno niso razčiščeni. Ob vojnih taborih se še vedno niso razvrstili drugi politični faktorji. Položaj je še vedno nejasen, a zdi se, da postaja jasnejši in da bo prehod v prave poletne mesce prinesel še več razčiščenja, dasi bodo nemara marsikateri problemi zreli šele jeseni. Številne vesti iz teh držav kažejo na to, da povsod obupano pričakujejo akcijo zapad-nih zaveznikov, ni pa še jasno, kje se bo ta akcija začela in kdo bo najprvo prizadet. Vojaške priprave in politične mahina-cijc zaveznikov na Balkanu in v vsem sredozemskem prostoru silijo Nemčijo k sk-ai-ni pozornost'. Pred Aleksandrijo je zbrano ogromno zavezniško vojno brodovje, prav tako pa so se angleške vojne 'adje pojavile sedaj tudi ob vsej vzhodni grški obali. Rumunija se je čutila prisiljeno izdati nadaljnje zelo obsežne varnostne ukrepe na izlivu Dunava. Tudi Španijo spravljajo v kombinacijo Nemčija spremlja vse te vesti in te dogodke mirno in hladno.a tudi s skrajno pozornostjo. V Berlinu so tudi mnenja, da delajo zavezniki vse to deloma tudi v želji, da odvrnejo pozornost od svojega poraza na Norveškem. Ne izključujejo tudi možnosti, da gre za izsiljevalni manever proti Italiji. Toda v Berlinu so sigurni, da se Italija ne bo dala ustrahovati in da bo šla dalje po svoji določeni poti. Berlin, 6. maja. AA. (DNB) Jutranji listi se v glavnem bavijo z vprašanjem, kje bo Vel. Britanija izvršila napad. Nevtralne države se ob tem vprašanju počutijo neprijetno. Listi poudarjajo, da je Nemčija pripravljena in da zaradi tega lahko mirno zre v bodočnost. Kar se tiče nadaljnjega razvoja dogodkov, pripada odločitev tistemu, ki je pripravljen, ne pa tistemu, ki ni. Nemčija je pripravljena in je odločena voditi borbo do konca. Proti britanski blokadi ima na razpolago argumente in sedaj ' na Norveškem je to zelo prepričljivo po-i kazala. »Volkischer Beobachter« pravi, da je angleško javno mnenje nezadovoljno in da zahteva od svoje vlade odločno in učinkovito nadaljevanje vojne. Zato utegne biti zbiranje britansko-francoske mornarice v Sredozemskem morju odgovor na to zahtevo britanske javnosti. To zbiranje je možno smatrati kot grožnjo in kot izzivanje. List dalje pravi: Spet se začenja igra obljub in groženj. Londonska in pariška vlada bosta morali nekaj storiti in bosta morali po svojih neuspehih storiti nekaj večjega. Pariz in London o svojih ukrepih Pariz, 6. maja. br. (Havas). V tukajšnjih krogih z začudenjem spremljajo alarmantne vesti o jugovzhodu in Sredozemlju, o katerih sedijo, da izhajajo i,: Berlina. V pariških krogih prevladuie vtis. da i. vse to namenjeno pripravi novih velikih dogodkov. s katerimi misli Nemčija zopet presenetiti svet Anglija in Francija sta na to pripravljeni in to ie tudi vzrok za koncentracijo vojnega brodovja na Sredozemskem morju in za vse druge varnostne ukrepe, ki so bili v zvezi s tem izdan:. Anglija in Francija sta pripravljeni toda storili ne bosta ničesar če za to ne bodo drugi dali povoda Očividno je da skuša nasprotna propaganda ustvariti razdor in motiti prijateljske odnošaje med balkanskimi državami. Angleški demantiji London, 6. maja. j. (Reuter). V angleških vojaških krogih označujejo za popolnoma neutemeljene nemške trditve, da pojde del angleških čet, ki so se umaknile iz Norveške, proti Grčiji. Pravtako so tudi neresnične vesti, da bi angleški častniki že na Norveškem izrazili mnenje, da bo del angleške okupacijske vojske, ki je bil airigiran na Norveško, takoj transferiran v Grčijo. Istočasen turški in bolgarski demanti Sofija, 6 maia. AA Bolgarska telegrafska agencija: V zvezi z vestmi ki so se razširile v tujini glede zbiranja turških čet na grški meji. kar ie povzročilo vznemirjenje v bolgarski prestolnici, ie bolgarska telegrafska aseneiia pooblaščena izjaviti. da v Sofiji ničesar ne vedo o kakem takem zbiraniu čet in so no tem takem vsa ugibanja v zvezi s takimi vestmi neutemeljena. Ankara, 6. maia. AA. Anatolska agencija: Nekatere tuje agencije so objavile vest, da so se močne turške čete zbrale na grško-turški meji. Anatolska agencija ie pooblaščena izjaviti, da so te vesti neresnične. Vesti o zbiranju turških čet se najbolj odločno zanikujejo. Nemške vesti o angleških zahtevah do Graje Amsterdam. 6. maja. j. (Havas). Ho-landski nacistični listi objavljajo po nemških virih vesti o treh zahtevah ultimativ-nega značaja, ki jih je bila Velika Britanija baje konec minulega tedna stavila grški vladi. Kakor poroča list »Rote Erde«. ki izhaja v Dortmundu. obsegajo angleške zahteve naslednje tri skupine: «1. Grčija mora izročiti Veliki Britaniji 11 svojih otokov, ki so posebno velikega vojaškega pomena. 2. Grčija mora dopustiti, da Velika Britanija okupira najvažnejše grške pomorske in letalske baze. 3. Grčija mora pristati in podpirati iniciativnost Velike Britanije v grškem vodovju. London, 6. maja. s. (Reuter). Agencija DNB. kakor tudi nekateri nemški in italijanski listi, med njimi Corriere Padano. so danes javili, da nameravajo angleške čete korakati skozi Grčijo. V Londonu označujejo na merodajnih mestih te vesti kot popolnoma brez podlage. Metaksas o ods&ošafih z Italijo Atene, 6. maja. j. (Havas). Kakor po-lcča nemška službena poročevalska agencija DNB je predsednik grške vlade Metaksas v teku svojega zadnjega razgovora z italijanskim poslanikom v Atenah izjavil, da se v odnošajih med Grčijo in Italijo zadnji čas ni ničesar izpremenilo. Atene. 6. maia. AA. (DNB). Predsednik vlade Metaksas je imel danes razgovor z italijanskim poslanikom Nato je Metaksas izjavil, da se ni v razmerju med Grčijo in Italijo nič spremenilo Tudi Moskva demazst&ra Moskva, 6. maja. s. (Ass. Press.) Uradno demantirajo vesti, da bi bila sovjetska vojska na madžarski meji ob Podkaipat-ski Rusiji izredno ojačena. Princ Vmberto pri papežu Rim, 6. maja. br. (Štefani) Danes je papež bil sprejet v avdienci pri papežu franco-sk1 poslanik pri Vatikanu Charles Roux. Rim, 6. maja. br. Štefani) Danes je papež sprejel v svečan avdienci prestolonaslednika princa Umberta ter princeso Marijo. Avdienca v mali prestolni dvorani je trajala 35 minut. Papež je ob tej priliki poklonil princesi srebrno madono. Ob zaključku sta mu princ in princesa predstavila svoje spremstvo. Po avdienci pri papežu sta bila prestolonaslednik in princesa pri vatikanskem državnem tajniku Ma-glioneju, ki jima je še v dopoldanskih urah vrnil obisk v Kvirinalu. Vatikan. 6 maja. AA Pogovor med papežem in princem Piemontskim je trajal 35 minut. Papež je podaril princes: Pie-montski umetniško Madono iz sreb a. princu pa veliko kolajno iz zlata. Po obisku pri papežu sta princ in princesa Piem nt-ska prišla k državnemu tajniku Maslionu in imela z njim daljši razgovor. Potem sta krenila v baziliko sv. Petra in prebila nekai časa pri molitvi. Ko sta odhajala iz katedrale, so jima množice priredile navdušene manifestacije. Državni tajnik Ma-glione je koi nato vrnil ob:sk v Kvirinalu. Vatikan. 6. maja o. »Osservatore Romano« komentira v svoji nocojšnji številki današnjo avdicnco italijanskega prestolonaslednika in princesc Marije pri papežu. List si obeta od te avdicnce dobrih rezultatov ne le na duhovnem, nego tudi na posvetnem področju. Takih dobrih rezultatov, pravi list, si je tembolj želeti, ker vojna kriza na svetu zmerom bolj narašča. Povsod same nejasnosti Mednarodni položaj v luči pariškega tiska Pariz, 6. maja AA. (Havas). Bitka pri Narviku in prihod norveškega zunanjega ministra v London sta glavni predmet razprav francoskega tiska. Govor sv. očeta, ki vsebuje vabilo svetu, naj dela za mir in naj prepreči, da bi se spopad še bolj razširil prinašajo listi prav tako na vidnem mestu. Vsi pariški listi, ki objavljajo govor sv. očeta poudarjajo, da je frenetično ploskanje pozdravilo besede sv. očeta o miru. Kar se pa tiče položaja v Sredozemskem morju pravi »Ordre«: Na Sredozemskem morju ni nič novega. List dalje pravi, da pozorni opazovalci poudarjajo, da pisanja italijanskega tiska, kakor tudi stališča italijanskega radia ne spremiljajo odgovarjajoče pomorske in vojaške priprave. List meni, da bo Italija prej, preden se bo končno odločila, začela z veliko kampanjo, v kateri bo postavila svoje zahteve. Ta kampanja naj bi imela namen narediti vtis na italijansko javno mnenje. »Jour« opozarja, da je pred 25 leti Italija stopila v vojno na strani zaveznikov. Italija mora vedeti, tik preden se odloči, aa bo našla zaveznike na drugi obali Rubiko-na morebiti nekoliko užaloščene, vendar pa odločene in pripravljene, da odgovore. Listi se prav tako bavijo tudi s težkim položajem Švedske. »Ere Nouvell« posveča vprašanju švedske nevtralnosti svoj uvodnik, v katerem pravi, da je Švedska odločena ohraniti svojo nevtralnost. Toda nevtralnost ne more veljati samo v enem smislu in samo po eni strani. List meni, da ceiiotna proizvodnja železne rude ne sme biti rezervirana samo za Nemčijo, ki hi se preskrbovala po sezonski poti čez Lulejo ali pa preko drugih baltiških luk. »Journal« prinaša članek generala Duva-la o vprašanju švedske nevtralnosti. List vprašuje, kakšno bo stališče Nemčije do Švedske, ko se bodo Nemci čutili zadosti močne, da nadadejo tudi severno Norveška Če Nemčija dosedaj ni imela nobene- ga namena in koristi, da bi kršila švedsko ozemlje, je bilo to zato. ker bi švedska vojska takoj nastopila in bi ogrožala nemško vojsko z boka. Člankar pa misli, da je položaj danes drugačen. Nemci ne bi vdrli na Švedsko z morja, temveč z višin pri Trond-hjemu, ter bi se švedska vojska znašla pretrgana na dva dela. Toda list poudarja, da taka akcija ne bi presenetila zaveznikov, ki čuječe spremljajo delovanje nemškega letalstva, kakor tudi delovanje nemških kopenskih sil. Nemčija v pričakovanju italijanske odločitve Berlin, 6. maja. z. Kakor javlja dopisnik »Basler Nachrichten« svojemu listu sedaj z nemške strani prvič priznavajo, da gre akcija zapadnih velesil na Sredozemskem morju za tem, da se do kraja razčistijo odnošaji Italije do zaveznikov. Anglija in Francija ne zahtevata od Italije, da se pridruži njunemu vojnemu taboru, marveč samo, da ostane strogo nevtralna. V ostalem so berlinski listi zelo rezervirani glede sredozemskih problemov. Le današnja »Frankfurter Zeitung« razprav^? o poiožaju Italije in prvič odkrito priznava, da je za Nemčijo največje važnosti, kai bo sedaj storila Italija. To vprašanje pušča list docela odprto opozarja pa na moč italijanskega vojnega in zračnega brodovja, ki bi moglo v družbi z nemško oboroženo silo izvršiti čudeže. Nov optimizem v Nemčiji Berlin, 6. maja. o. Zmaga v južni Norveški je izzvala v vsej Nemčiji nov val optimizma. V nemških vladnih krogih se govori, da bo sedaj Nemčija s pomočjo Italije, ki se vedno boij bliža vojni, v osmih mescih premagala Veliko Britanijo. TI krogi so prepričani o nemški bliskoviti zmagi, za katero so bili dogodki na Norveškem samo predigra. VEDNO HUJŠI BOJI ZA NARVUC Zavezniki se pripravljajo k odločilni ofenzivi, Nemci pa organizirajo hitro pomoč za narviško posadko Pariz, 6. maja. s. (Reuter) Po poluradnih informacijah oblegajo zavezniške čete pri Narviku še nadalje nemško posadko, ki šteje skupno okrog 4.000 mož. Zavezniške operacije pa ovira na eni strani zelo slabo vreme s snežnimi viharji, na drugi strani pa močne utrjene postojanke, ki so si jih Nemci pri Narviku zgradili. Tako ni verjetno, da bi že v bližnjem času prišlo pred Narvikom do odločilnih dogodkov. Nemcem skušajo letala dovažati oja-čenja in material. Zavezniško brodovje, ki je zbrano pred Narvikom, preprečuje dovoz po morju in od časa do časa obstreljuje nemške postojanke. Lcndon, 6. m?*ja. j. (Reuter). S polsluž-benega mesta objavljajo, da so zavezniške čete začele z napadi na nemško posadko v soseščini Narvika. V dobro poučenih angleških krogih, zatrjujejo, da so se nemške čete zelo močno utrdile okrog Narvika. Zakopale so se v trdne strelske jarke ter bo po mnenju teh krogov zavezniška akcija, vreči sovražnika iz njegovih utrdb, lahko le počasi napredovala. Trenotno je težišče zavezniške akcije v narviškem okrožju v neprestanem bombardiranju nemških postojank. Razen tega pa so bili podvzeti učinkoviti ukrepi, da se Nemcem onemogoči dobivati v njih oblegane postojanke vsakršna ojačenja, kakor tudi živež in vojni material. Zavezniške akcije še zmerom znatno ovirajo silni snežni meteži, ki v narviškem okrožju kar nočejo pojenjati. Stockholm, 6. maja. j. (Havas). Kakor poročajo iz dobro informiranega vira, je izredno velika nemška letalska cskadrila, vsebujoča kakih 100 letal preletela Norveško v smeri proti Narviku. Kakor zatrjujejo švedski vojni poročevalci, ima Nemčija v načrtu bliskovito ofenzivo na narviško okrožje. Po mnenju teh poročevalcev pa je položaj zaveznikov pri Narviku zelo usoden. Razen znatnih zavezniških čet se nahaja tamkaj tudi sedma norveška divizija O francoskih četah sodijo ti poročevalci da vsekakor predstavljajo elitne trupe ter so bili francoski vojaki globoko neraz-položeni, ko so se morali umakniti iz srednje Norveške. Navzlic neprestanim napadom s strani nemških letal ter navzlic velikanskim težavam, ki so jih morale francoske čete že doslej premagati na Norveškem, kažejo še zmerom vzoren pogum in odločnost. Stockholm. 6. maja. o. Poročila iz Južne Norveške potrjujejo, da so nemške čete na rodročju okrog Trondhjema prejele nalog. da čim hitreje prodro do Bodoja, od koder bodo skušale odhiteti na pomoč Nemcem v Narviku. Tudi nemške letalske sile skušajo v vedno večji meri pomagati Nemcem na področju okrog Narvika v borbah proti zaveznikom. Britanske letalske sile so tam v toliko težjem položaju, ker pri Narviku nimajo nobenega oporišča. Francoske informacije Pariz, 6. marca. j. (Havas). V merodaj-nih francoskih krogih imajo danes le malo tečnih informacij o razvoju vojaškega položaja na Norveškem, v kolikor je napredoval v zadnjih 24 urah. V merodaj-nih francoskih vojaških krogih se zaradi tega danes omejujejo zgolj na ta, da iz množice vesti, ki prihajajo iz Norveške, izločijo vse tiste, ki si druga drugi nasprotujejo. Po preostalem verificiranem informacijskem materialu se nudi naslednja slika o poležaju na Norveškem: Nemške čete v okolici Narvika, ki so bile v soboto izpostavljene silnemu ognju angleških vojnih ladij ter topništva na kopnem in ki so utrpele pri tem dokajšnje izgube, so se pričele pregrupirati z namenom, da bi mogle nuditi zaveznikom močnejši odpor poJ kar najbolj mogočimi pogoji. Strateške operacije zaveznikov so se tudi včeraj razvijale v najboljših okoliščinah. V južni Norveški se še zmerom nadaljujejo boji lokalnega značaja, v katerih se norveške čete heroično postavljajo v bran nemškim četam, zlasti v zgornji ciolini Glommena, ki spada v sestav Oster-dala. Ves včerajšnji dan so se nadaljevali boji tudi v okolici Rorosa in Storena ter južno od Trondhjema. Nemško uradno poročilo Berlin, 6. maja. br. (DNB). Vrhovno pove-ljništvo nemške vojske ie davi objavilo naslednje vojno poročilo: Na ozemlju okrog Narvika včerai ni bilo večjih bojev. Sovražnik ie ojačil svoje topniške postojanke severno cd Narvika. Nemška boina letala, ki so dodeljena četam v Narviku, so z bornbo težkega kalibra zadela neko sovražno bojno ladio. Napadla so tudi vojaška taborišča in pri tem pognala v zrak neko skladišče streliva. Iz Gronga vzhodno od Namsosa so nemške čete pričele prodirati proti severu. Pomir-jevanje v predelih južne in srednje Norveške se ie v glavnem zaključilo. Gorska trdnjava Hegra .ie padla. Nemške prednje straže stoje sedaj že severovzhodno od Rorosa v neposredni bližini švedske meje. Nemška bojna letala so s strojnicami napadla angleška hidroaviona tipa »Sun-derland«. ki sta bila zasidrana ob obali severne Norveške, ter so ju močno poškodovala. Neka britanska podmornica je naletela v Kategatu na mino ter je bila močno poškodovana. Ko sta jo kmalu nato opazila dva nemška hidraviona. sta letali kratkomalo pristali tik ob njej. Poveljnik podmornice in neki angleški podoficir sta bila uieta in odvedena na letali. Zaščitne edinice nemške vojne mornarice, ki so takoi za tem priplule do podmornice, so jo odvedle v neko nemško luko. Pri Terschellingu sta bili sestreljeni dve angleški letali tipa Bristol-Blenheim. Norveško in angleško uradno poročilo London, 6. maja. s. (Reuter) Vojno ministrstvo je izdalo o vojaških operacijah na Norveškem sinoči naslednji komunike: Operacije na Norveškem se nadaljujejo pri Narviku. Sovražnik razvija manjšo letalsko aktivnost. Ni bilo nobenih važnejših dogodkov. London, 6. maja. s. (Reuter.) Uradno norveško poročilo javlja, da je nemško letalo bombardiralo mesto Kirkenes ob norveško finski meji na skrajnem severovzhodnem koncu Norveške. Letalo je vr- J glo štiri bombe, ki pa niso nikogar zadele in niso povzročile nobene škode. Uradno potrjujejo, da so Nemci v Oester-dalu zopet zasedli Roros. Neki Anglež je še telefoniral iz mesta v trenutku, ko je bila nemška vojska že zopet v Rorosu. Bombardiran Kirkenes Stockholm, 6. maja. br. Iz Ki rune poročajo, da je včeraj v zgodnjih popoldanskih urah neko nemško letalo bombardiralo Kirkenes, majhno norveško mesto, ki leži v neposredni bližini finske meje. Letalo je odvrglo na mesto več bomb, ki pa niso napravile nikake večje škode. Očitno je nemško letalo hotelo onemogočiti koncentracijo norveških čet iz pokrajin okrog Hammerfesta in Tromsoja. Zanimivo je, da so Kirkenes že za časa TOvjetsko-fin-ske vojne bombardirala sovjetska letala, ki so pomotoma zašla preko finske meje nad Norveško. Norveška ministra v Londonu London, 6. maja. s. (Reuter). Norveški zunanji minister Koht je danes popoldne posetil v zunanjem -ministrstvu angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa in | je imel z njim daljši razgovor. Pozneje je posetil Koht tudi ministrskega predsednika Chamberlaina v predsedništvu vlade. Obisk zunanjega ministra Kohta v Londonu je bil že nekaj časa v načrtu. Namen obiska je, da omogoči lažje konzultacije med norveško vlado in zavezniki, ker so bile te konzultacije v začetnih fazah norveške kampanje otežkočene. V spremstvu zunanjega ministra Kohta je dospel v London tudi norveški vojni minister Rjum-berg, ki je prišel direktno z bojišča na Norveškem. Norveški vojni minister b skupno z več častniki norveške vojske, ki se mudijo v Londonu, dal angleškim merodajnim krogom nasvete glede nadaljnje primerne taktike v vojevanju na Norveškem. Iz Londona odide zunanji minister Koht dalje v Pariz, kjer se bo sestal z vodilnimi francoskimi državniki. Norveško zlato v Angliji Stockholm, 6. maja. o. Potrjujejo se vesti, da je uspelo rešiti zlate rezerve norveške narodne banke in jih z neko angleško trgovsko ladjo odposlati v London. V blagajnah norveške narodne banke je bilo skupno okrog 400 milijonov norveških zlatih kron. pričakovanju pojasnil angleške vlade O dogodkih na Norveškem bodo danes poročali v spodnji zbornici odgovorni resorni ministri Lcndon, 6. maja. s. (Reuter). Na jutrišnji seji spodnje zbornice bo podal izčrpno poročilo o vojaških operacijah na Norveškem najprej e ministrski predsednik Chamberlain. Nalo bosta verjetno govorila vodji opozicije Attlee in Sinclaire. nakar bodo najbrže sledili referati mornariškega ministra Churchilla, vojnega ministra Stanleva in letalskega ministra Hoareia o udejstvovanju mornarice, vojske in letalstva na Norveškem. Nato bo debata, ki bo trajala najbrže dva dni. Današnji angleški listi ne prinašajo o jutrišnji debati mnogo napovedi, pač pa izražajo o norveški kampanji jrsak svoje mnenje. Mnenja se dokai razlikujejo, vendar gledajo vsi listi na položaj popolnoma realistično. »Daily Telegraph« naglasa, da je dolžnost vlade, da poda narodu popolno pojasnilo vsega, kar se ie zgodilo. Javnost čaka odgovorov na mnoga vprašanja glede norveške kampanje. Od tega odgovora je odvisno ali bo vlada še nadalje uživala zaupanje naroda. Delavski »Daily Herald« kritizira vlado, češ zakaj so člani vlade imeli tako optimistične govore, če se je vlada od vsega začetka zavedala, kako težka naloga jo čeka na Norveškem. Liberalni »News Chronicle« pravi, da je Angleže pomanjkanje dogodkov v prvih 8 mescih vojne nekako zapeljalo v podcenjevanje sovražnika. List naglaša, da sta podcenjevanje sovražnika ali pa obup edino, kar lahko povzroči poraz zaveznikov. /»Times« naglaša. da mora po neuspehu na Norveškem priti do povečanja vojnih naporov. V zvezi s tem predlaga list spre- membe v vladi. Predvsem naj bi člani kabineta, ki imajo najvažnejše resore, dobili pon očnike, zlasti pa mornariški minister Churchill. Naloga ministrov bi bila potem, da se ne bavijo toliko s podrobnim dc-iom, temveč, da gledajo predvsem na splošno vodstvo državne politike. Nadalje pa predlagajo »Times« razširjenje vlade z vstopom opozicije. List misli, da bo pred koncem vojne delavska stranka morala še vstopiti v vlado ter predlaga, da naj bi laburisti že sedaj imenovali svoje kandidate za ministrska mesta. Napovedi o novi vladi London, 6. maja. z. »Daily Mail« je objavil nocoj listo bodoče angleške vlade, ki bo imela, kakor naglaša, značaj energične vojne vlade. Po tej listi bi Chamberlain izpadel iz vlade, ministrski predsednik pa bi postal sedanji zunanji minister lord Halifax. Vodja delavske opozicije major Attlee bi prevzel finančno ministrstvo, vodja liberalne opozicije Sinclair pa bi postal zunanji minister. Ožji vojni kabinet bi tvorili Churchill, Morrison, Lloyd Ge-orges in Eden. V njihovih rokah bi bilo prav za prav vodstvo vse angleške vojne politike. Angleži ne dobivajo več danskega masla London, 6. maja. br. Minister za prehrano je danes izjavil novinarjem, da bo treba v Angliji zaradi ukinitve dovoza iz Danske zmanjšati obroke surovega masla. Računati je treba tudi z novim racioniranjem konzuma sladkorja. Francosko tolmačenje položaja na Norveškem Norvežani se upirajo dalje — Zavezniki se na severu utrjujejo — Zagdtovila Norvežanom Pariz, 6. maja. j. (Havas) Norveška vojna stopa sedaj — tako izjavljajo mero-dajni francoski krogi — v svojo drugo fazo. Umik zavezniških čet iz trondhjem-skega okrožja ni značil, da bi bili Anglija in Francija vrgli puško v koruzo, marveč je to vkrcanje pomenilo edinole, da se bo vojna nadaljevala po izpremenjenem načrtu. V merodajnih krogih naglašajo, da ravno dogodki v zadnjih 24 urah sami najbolje demantirajo nemške informacije, češ da so Norvežani po odhodu zaveznikov iz Namsosa opustili nadalajnj oobrambo, ker se niso mogli več opirati na zavezniško pomoč. V francoskih diplomatskih krogih polagajo izredno veliko važnost na apel, *ki ga je norveški zunanji minister Koht takoj po svojem prihodu v Anglijo ter po razgovorih z angleškimi oblastvi preko radia naslovil na norveško prebivalstvo, bodreč ga, naj vztraja v borbi proti napadalcu. V istih francoskih krogih so mnenja, da je bil ta apel sestavljen v popolnem sporazumu z angleško vlado. V francoskih diplomatskih krogih sodijo, da je tudi predsednik norveškega parlamenta Hambro dobil preko angleškega poslanika v Stockholmu primerna zagotovila angle- ške vlade. Angleški poslanik na Švedskem je bil poverjen zagotoviti Hambru, da bodo zavezniške čete ostale na Norveškem ter da bodo njihove pozicije še nadalje utrjene, preden se prične nova zavezniška akcija večjega obsega. Nemčija še zmerom brez prestanka pošilja na Norveško nove čete in vojni material. Seja francoskega vojnega kabineta Pariz, 6. maja. br. (Havas). V Elizejski palači se je danes popoldne ob 14. pod vodstvom prezidenta republike Lebruna sestal vojni odbor francoske vlade. Seje so se udeležili ministrski predsednik Rey-naud, minister za narodno obrambo in vojsko Daladier, minister vojne mornarice Campinchi, minister za letalstvo Guy la Chambra, minister za blokado Monnet, finančni minister ter vrhovni poveljniki vseh francoskih voinih sil generali Game-lin, Georges, Vuillemin ter admiral Dar-lan. špijonaža v Švici Bern, 6. maja. br. švicarsko vojaško poveljstvo objavlja: Konec novembra je bilo ugotovljeno, da je neki inozemski špijonažni agent argažiral nekega \>cdafi-cirja adjutanture za to, da bi mu pribavil informacije o švicarskih utrdbah. Ta podoficir je bil nedavno obsojen na 15 let ječe. Preiskava pa je ugotovila tudi še nadaljnjo špijonažo. Neka švicarka je skušala dobiti od ofeirjev in vojakov informacije o raznih vojaških zadevah. Tudi ona je bila v službi tujih agentov. Bila je aretirana in oddana vojaškemu sodišču. ženeva, 6. maja. br. (SDA.) V tukajšnji javnosti je vzbudila veliko pozornost afera s tujimi študenti na ženevski univerzi, med katerimi so policijske oblasti izsledile vrsto tujih političnih agentov in vohunov. Do danes opoldne je bilo pet takih vohunov aretiranih. Večje število študentov je bilo izgnanih iz Švice. Sedaj se je izvedelo, da so v soboto aretirali tudi ravnatelja ženevskega zoološkega vrta dr. Gantza, ki se je bavil s tihotapstvom tujih valut in je tudi utajil okrog 100.000 švicarskih frankov. Bil je v službi neke tuje države. Italijanski in španski novinarji na Norveškem Oslo, 6. maja. AA. (DNB). Včeraj se je z letalom pripeljalo v Oslo več italijanskih in španskih časnikarjev. Sprejel jih je nemški komisar Terboven. Pri tej priložnosti jih je povabil, naj se sami prepričajo o sodelovanju norveških oblasti z nemškimi. Pozneje so jim nemški častniki opisali vojaški položaj na Norveškem. Katoličani v zasedeni Poljski Vatikan, 6. maja. A A. (Havas). Poljski primas kardinal Hlond je podal sv. očetu novo poročilo o položaju cerkve, duhovščine in katoliškega prebivalstva na onem de-llu Poljske, ki je bil priključen k Nemčiji. M AL* POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR ! Na zapadli živahnejše nemški napadi večjega obsega Berlin, 6. maja. br. (DNB). Poročilo vrhovnega poveljstva nemške vojske: Na zapadni fronti ni bilo nikakih posebnih dogodkov. F^rjz, 6. maja. br. Poročilo vrhovnega poveljstva francoske vojske: OjačeEC delovanje topništva in prednjih straž v Fosaarju. Pariz, 6. maja. br. (HavasV Na fronti v Alzaciji in Lcrcni postaja polagoma spet živahnejše. Snočnjc francosko vojno poročilo pravi, da so Nemci izvršili na osrednjem predelu fronte široko zasnovan napad, ki ga .je podpiralo tudi topništvo. - "črnci so pri tem nastopili tudi z avtomatskim orožjem. Napad pa je bil krvavo odbit. Ponoči so Nemci znova prešli v napad na sektorju, na katerem so razvrščene angleške čete. Več nemških oddelkov se je že docela približalo neki angleški postojanki. Angleška četa je malone porabila že vse svoje strelivo in njen položaj je postal prav kritičen. Dvema angleškima vojakoma pa je tedaj uspelo iz zaledja prinesti novega streliva. Kmalu za njima je prišel četi na pomoč še večji motorizirani oddelek. Bitka je bila kmalu nato odločena. Ob 2. zjutraj je spopad sicer še trajal, toda kmalu nato so se morali nemški oddelki. ki so imeli precejšnje izgube, umakniti. V merodajnih francoskih vojaških krogih izjavljajo, da Nemci sedaj že tretji dan kažejo povečano aktivnost na enem samem ostro omejenem frontnem odseku, da pa vendar te aktivnosti ni smatrati kot pripravo za kako posebno akcijo. Vsi večji in manjši nemški napadi v teh dneh so bili pripravljeni z znatnim predhodnim obstreljevanjem topništva. Tudi včerajšnje nemške sunke je podpiralo nemško tj^ništvo. Močnejši napad so izvršile nemške čete na tem frontnem odseku tudi danes zjutraj toda na merodajnem mestu doslej še nimajo podrobnosti, s kakšnim rezultatom se je današnja nemška operacija končala. Navzlic povečani aktivnosti nemških čet so bile na francoski strani izgube le malenkostne. Kolikšne so nemške izgube, ni znano, ker so Nemci ob umiku vzeli s seboj vse svo.je mrtvece in ranjence. Ativnost letalstva je bila na obeh straneh nekoliko zmanjšana. Francoska letala so izvršila nekaj izvidniških poletov nad nemškimi bojnimi linijami, nasprotno so nemška izvidniška letala poletela globoko nad okrožja vzhodne Francije. Nemška letala nad angleško obalo London, 6. maja. s. (Ass. Press.) Od obali Essexa je bilo danes 10 minut slišati streljanje protiletalskih topov. Nato so stopila v akcijo tudi angleška lovska letala. čez nekaj časa so se ponovno pojavila letala in slišati je bilo tudi streljanje s strojnicami. Domnevajo, da so angleška letala odbila poskus nemškega letalskega napada. Trije zavezniški tm potopljeni Uradne objave o izgubi po enega angleškega, francoskega in poljskega rušilca — Postali so v Severnem morju žrtev nemških letal London, 6. maja. AA. Reuter: Uradno poročajo, da se je britanski rušilec »Afri-di« potopil. Pariz, 6. maja, s. (Reuter.) Nocoj je bilo v Parizu uradno objavljeno, da je francoski rušilec »Bison« postal žrtev nemškega letalskega napada, ko je v Severnem morju kril transport zavezniških čet. Večina posadke je bila rešena. Poljska vlada je nocoj objavila, da je bil ob norveški obali zaradi zadetka nemške letalske bombe potopljen poljski ruSi-Iec »Grom«. Enega častnika in 65 mornarjev pogrešajo in je treba smatrati, da so izgubljeni. Poljska vlada je sprejela ponudbo angleške mornarice, da ji ta izroči v zameno nov angleški rušilec, ki je bil pravkar zgrajen. London, 6. maja. AA. Reuter: Mornariško ministrstvo je izdalo poročilo, v katerem pravi med drugim: Mornariško ministrstvo obžaluje, da mora sporočiti, da se je pri umiku zavezniških čet iz Namsosa potopila britanska vojna ladja »Afri-di«. Britanske vojne ladje, med katerimi je bil tudi potopljeni rušilec Afridi, so varovale transport britanskih čet pred sovražnim letalstvom in podmornicami. Zjutraj, ko je bilo izkrcavanje končano, so sovražna letala izvršila napad; pri tej priložnosti se je pokazalo, da je spremljava vojnega brodovja zelo učinkovita. V tem boju so sovražna letala zadela rušilec Afridi z bombo, da se je potopil. V bitki smo sestrelili dve sovražni letali. »Afridi" London, 6. maja. s. (Reuter). Admirali-teta je objavila danes komunike o potopitvi rušilca »Afridi«. Rušilec ie imel 1870 ton ter je bil vodja flotilje. Pripadal je istemu razredu kakor znani rušilec »Cos-sack« in »Tribal«. Pcsadka »Afridija« je štela približno 200 mož. Z »Afridiiem« je izgubila Anglija deseti rušilec v dosedanjem teku vojne. Poleg teh 10 je bil pred Narvikom potegnjen na obalo tudi težje poškodovani rušilec Hardy, ki pa je bil med tem že zopet splovlien in ie že v popravilu. Ob začetku vojne v septembru ie imela angleška mornarica skuo-no 179 rušil cev. Koliko novih je bilo med tem zgrajenih, ni znano. Warspite v Sredozemskem morju London, 6. maja. br. (Reuter). Angleška admiraliteta je opoldne objavila komunike, ki pravi, da je bil o priliki umika zavezniških čet z Namsosa potopljen angleški 1870 tonski rušilec Afridi«. Sorodniki angleških mornarjev, ki so tedaj izgubili življenje, so bili že obveščeni o njihovi smrti. Malo prej je admiraliteta službeno de-mantirala nemške vesti, po katerih naj bi bila v bližini Namsosa z bombami potopljena neka angleška velika bojna ladja, a poleg nje še neka oklopna križarka, tipa ~York«. Angleški pomorski krogi opozarjajo glede na to. da so nemški listi včeraj objavili celo risbe o potopitvi velike angleške bojne ladje :>Warspite«. Dejansko pa je ta bojna ladja, ki je sodelovala pri znani pomorski bitki z nemškimi rušilci v \Vest-fjordu pred Narvikom, sedaj v sredozemskih vodah, kjer so jo opazili tudi že nevtralni opazovalci. London, 6. maja. AA. (Reuter) Pristojni krogi v Londonu odločno zanikajo kot pretirane in preveč povečane trditve nemškega vrhovnega poveljstva, da bi sovražno ali nevtralno pomorstvo zaradi nemške akcije izgubilo okrog 230.000 registrskih ton ladij. Isti krogi izjavljajo, da je pri Nemcih sploh stalna navada, da dejanske številke podvoje. Stališče Bolgarije Sofija, 6. maja. A A (BTA) Danes proslavlja Bolgarija Djurdjev dan kot dan svoje vojske. V zvezi s tem je bila že včeraj spominska proslava v čast padlim v svetovni vojni. Navzočni so bili predstavnik kralja, člani vlade, zastopniki civilnih in vojaških oblasti in tuji vojaški odposlanci. Na koncu svečanosti je vojni minister general Daskalov imel govor, v katerem je poudaril željo vsega bolgarskega naroda, kakor tudi njegovih voditeljev, da bi Bolgarija ostala izven vojne. Jasno pa je, je izjavil Daskalov, da ničesar ne zanemarimo, kar bi nam pomagalo, da bi ostali stvarno nevtralni. Na koncu je vojni minister poudaril, da mora biti bolgarski narod pripravljen, da bo branil svojo neodvisnost in svoj mir. Parada v Sofiji Sofija, 6. maja. A A. Bolgarska časopisna agencija poroča, da je bila danes o priliki vojaške slave sv. Jurija v saborni cerkvi svečana služba božja, ki ji je prisostvovala kr. dvojica, člani kr. doma, člani sobranja ter diplomatičnega zbora, vojni atašeji tujih držav ter druge uradne osebnosti in množica ljudstva. Nato se je vršila tradicionalna parada čet sofijske gar-nizije. Čete so v odličnem redu defilirale pred krafljevsko dvojico, ki je bila predmet navdušenih manifestacij vojske in ljudstva. Pred koncentracijsko vlado v Rumuniji Bukarešta, 6. maja. z. V tukajšnjih dobro poučenih polite, krogih st zatrjuje, da se pripravlja obsežna preosnova rumunske Vlade, v cilju koncentracije vseh narodnih sil. Preosnova vlade bo izvedena najbrže že do 10. t. m. Predsednik vlade bo ostal še nadalje Tatarescu, pač pa bodo stopili v vlado drugi ugledni gospodarstveniki in politiki. Kot bodoči zunanji minister se označuje Bratianu. Prav tako bodo po želji kralja Karola pritegnjeni v vlado tudi predstavniki bivše Železne garde, tako da bo nova vlada zares predstavnica združene rumunske nacionalne fronte. Bukarešta, 6. maja. AA. (Štefani). Kralj Karol se Je vrnil iz srvoje rezidence Laco&n v Bukarešto. Incidenti na rusko-mandžisrski meji Tokio, 6. maja o. Agencija Dornej poroča, da je prišlo na sovjetsko-mandžurski meji do novih obmejnih incidentov. V bližini Laovenglinga v pokrajini Mutang-kjang je neka sovjetska patrola vdrla preko meje v Mandžurijo in pričela streljati na japonsko obmejno stražo. Neki japonski vojak je bil ranjen. Neka druga sovjetska patrola je nekaj ur kasneje vdrla preko meje. S seboj je imela tudi nekaj policijskih psov. V bližini Tungfenga v isti pokrajini je prišlo do spopada z oddelkom japonskih obmejnih stražnikov. Sovjetska patrola se je morala umakniti. Agencija ugotavlja, da so se pričeli incidenti na sovjetsko-mandžurski meji v zadnjem času vedno bolj množiti. Varnostni ukrepi v Egiptu Kairo, 6. maja. s. (Reuter) Egiptske oblasti so odredile, da mora vsakdo, ki hoče odpotovati iz Egipta, dobiti za odhod posebno dovoljenje. Vsa dosedanja dovoljenja za nošenje orožja so bila ukinjena. Za vse osebe, pri katerih bi bilo kljub temu še najdeno orožje, so določene stroge kazni. Rrezposelnost v Angliji London, 6. maja. s. (Reuter). 15. aprila je znašalo število brezposelnih v Angliji 972.695. za 670.000 manj nego leto dni preje in 145.000 mani nego v marcu. Nadškof dr. Stepinac na potu v Rim Zagreb, 6. maja. o. Nadškof dr. Stepinec je danes opoldne odpotoval v Rim. Njegovc-potovanje je službenega značaja. Dvoje občinskih volitev v vrbaski v banovini Banjaluka, 6. maja. o. V vaseh Budjaku in Slatini so bile včerai občinske volitve. V Budjaku je dobila lista HSS 574. lista JRZ pa 125 glasov, v Slatini je pripadlo JRZ 661. zemljoradnikom pa 65 glasov. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za 1. maj: Postopna zjasnitev na severozahodu proti vzhodu, pretežno oblačno v južni polovici. Ponekod dež in plohe. Toplota bo padla. kraji Pokrajinski zlet SKJ v Celju v dneh 29. in 30. junija 1940 Udeleženci omladinskega tečaja JNS, ki se je z lepim uspehom vršil dne 28. aprila v Slov. Konjicah Odsekom zletnega odbora otežkoča priprave -negotovost, kakšna bo udeležba gostov na predzletne dni. ko bo treba vsem preskrbeti prenočišča. Rok za prijave bo zaključen 15 maja. V prijavnica.i bodo navedene točne številke, koliko udeležencev. predvsem telovadečih. bo nas*anienih na skupnih prenočiščih, koliko bo navezanih na skupno prehrano in koliko na gostil ne. Tudi število zletnih znakov bo s prijavnicami ugotovljeno. Barska uprava je medtem že dovolila uporabo celjskih šol za prenočišča v zletnih dneh. Za skupna prenočišča bo treba nekai vagonov slame, rta kar mora stanovanjski odsek že zdaj misliti in si io zagotoviti, ker bo slamo čemdalie teže dobiti i-n ni izključeno, da bo cena spet poskočila. Radovljica, v maju NTa praznik sv Jurija so sc zbrali k svojemu Ict.icmu posvetovanju gostilničarji 'z radovljiškega okrožja Občinski zbor. na verandi Kunstljevc gostilne jc vodil predsednik g. Pavel Olip, gostilničar in župan i z Lesc. Pokazal je slabo stanovsko zavest članov, kajti od 70 včlanjenih se je udeležilo zborovanja le nekaj nad 20 članov. Omenil je. da je v blejskem okrožju zanimanje še manjše, tako slabo, da lansko leto sploh niso imeli občnega zbora in da tudi letos kaže, da ga ne bo To je zdo slabo za stan, ki se more vprav v sedanji dobi boriti z raznimi stanovskimi težkoča-mi. Po mnenju g. Olipa bi bilo bržčas bolje, da bi bilo za ves radovljiški srez 1; eno samo močno združenje, z dobro urejeno pisarno in strokovnim tajnikom, ka-!Krisalide«. a— Izvrstna letina jabolk se nam obeta letos, ako smemo soditi do obilnem cvetju. Bati se ie. da ne bi zaradi deževja pričelo nežno cvetje odpadati. Klobuki v najnovejših oblikah in bar--ah A. HEDŽET — Maribor. a— Sokol Maribor matica priredi v sredo 8. t. m predavanje o IX zletu bolgarskih Junakov v Sofiji 1. 1939. in v zvezi s tem o potovanju z jugoslovenskim parni-kom »Lovčenom« po Črnem morju. Bospo-ru. Dardanelah. Carigradu. Atenah in Krfu do Splita. Predaval bo br. Meglič. Skioptič-ne slike v barvah so delo br. dr. Lutmana. a— Obrtno gibanje. V letošnjem aprilu je izdalo mestno obrtno oblastvo devet novih obrtnih pravic, črtalo pa jih je pet. a— Mariborsko vreme. Padavin je bilo od petka na soboto za 14.7 mm. Včerajšnja minimalna jutrna temperatura je bila 9.9. Po napovedi tezenske vremenske po-staje bo prevladovalo v mariborskem okolišu oblačno vreme, ponekod bo morda še deževalo. a— Beluše na mariborskem trgu. Te dni so se pojavile na našem trg-u prve letošnje beluše. Prodajajo jih po 16 do 20 din za k g. a— Svojevrstne metode se opažajo v zadnjem času po nekaterih trgovinah. Tako tožijo naše zavedne gospodinje, da jim neka okoliška trgovina nikdar ne postreže s posebno dragccenimi življenjskimi potrebščinami. kakor je na primer maslo. Čim se pa pojavi stranka, ki se poslužuje tuje govorice, je takoj vse na razpolago in naprodaj. Naše gospodinje so zaradi takšnih metod upravičeno ogorčene. a— Brizgalka za uničevanje mrčesa v želodcu. V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali zloglasnega 32-letnega Štefana Vuk-sana, ki prestaja zaradi raznih goljufij sto j o zaporno kazen v jetnišnici. Svoj čas je pogoltnil brizgalko znamke »Flit« za uničevanje mrčesa. V bolnišnici mu bodo odstranili brizgalko. a— Usoden skok iz drvečega vlaka. pri limbuški postaji je skočila z drvečega vlaka 29-letna tkalka Frančiška Juraj, ker je pozabila izstopiti na postaji. Obležala je na tračnicah vsa krvava. a— Temperament. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je zvišalo svoj čas obsojenemu 26-letnemu mesarskemu pomočniku Anton Krajncu kazen od 1 leta na 2 leti in 6 mescev robije. ker je 12. septembra 1939 v neki gostilni prevneto dejal izraza kaznivi miselnosti. a— Kamniški uboj. Včeraj dopoldne je obsodil mali kazenski senat 26-letnega Antona Gostinčiča na 2 leti in 6 mescev strogega zapora, ker je prizadejal 8. decembra 1939 v Kamnici 43-letnemu Jova-nu Sadihu, ki je bil po rodu Rus smrtne poškodbe s kamnom. a— Kaznovano nasilje. Mali kazenski senat je obsodil včeraj dopoldne 24-letnega Ivana Močnika iz Dobje vasi na 7 mescev strogega zapora, njegovega brata Rudolfa Močnika pa na 2 mesca zapora, ker sta 23. novembra 1939 pri Prevaljah iztrgala samokres orožniku, ki ju je pozval k miru in redu. Gospodarstvo Reorganizacija poštnega ministrstva Iz Beograda poročajo, da je minister za pošto, telegraf in telefon predložil ministrskemu svetu uredbo o reorganizaciji tega ministrstva. Uredba predvideva med drugim ustanovitev vrhovnega poverjeni-štva s potrebnim številom poverjenikov in tehničnih poverjenikov v samem ministrstvu. Temu vrhovnemu poverjeništvu bo načeloval vrhovni poverjenik, ki mora bit} uradnik III. skupine 1. stopnje ki je bil že pet let poverjenik, načelnik ali ravnatelj kakšne poštne direkcije. Poverjeniki in tehnični poverjeniki pa bodo postavljeni v III. skupini. 2. stopnje, število poverjenikov in tehničnih poverjenikov v sami uredbi ni določeno in je njihovo imenovanje prepuščeno resornemu ministru. Vrhovno poverjeništvo bo nadzorovalo delo v poštnih direkcijah in drugih poštnih, telegrafskih in telefonskih ustanovah, kontroliralo bo delo poverjenikov v posameznih poštnih direkcijah, določalo bo delovna mesta in število osebja v posameznih ustanovah. pripravljalo in proučevalo bo načrte zakonov, uredb in pravilnikov in dajalo o njih svoja mišljenja. Vrhovno poverjeni-štvo bo končno proučevalo vsa vprašanja strokovne in taiifne politike, in vse odločbe, ki so potrebne za zboljšanje poštne, telegrafske in telefonske službe. Imelo bo svoj preiskovalni odsek, studijski odsek in komercialno-tarifni odsek. Samo ministrstvo bo imelo 5 pododsekov. Vrhu tega bo v ministrstvu poseben pošt-no-telegrafski in telefonski svet kot posvetovalni organ ministra, ki se bo moral sestajati vsaj štirikrat na leto. Tak posvetovalni organ je že doslej obstojal, vendar se ni sestal že polnih 8 let. člani' poštno-telegrafsko-telefonskega sveta so: ministrov pomočnik, vrhovni poverjenik, načel-riki. poverjeniki in tehnični poverjeniki ministrstva. Ravnatelji poštnih direkcij bodo pozvani na sejo vsaj enkrat na leto. Poštno-telegrafsko-telefonski svet pa bo prvenstveno razpravljal o sestavi proračuna, o zakonskih načrtih, uredbah, pravilnikih in slično. Po uredbi bosta v ministrstvu ustanovljeni tudi kot posebni ustanovi knjižnica »n muzej, ministrstvo pa bo pričelo izdajati svoj uradni list »Poštno-telegrafski-tele-fonski vestnik«. Naredba nadalje določa, da bodo poštni ravnatelji imeli odslej tudi svoie pomočnike. M'nister lahko pooblasti poštne ravnatelje, da na svojem področju izdajajo odloke o službenih odnošajih uslužbencev. zvaničnikov, uradniških pripravni- kov ln uradnikov, X. in IX. skupine, glede katerih mora biti samo upokojitev pridr žana resornemu ministru. Poedini poštni ravnatelji bodo lahko odločali glede dobav v vrednosti do 100.000 din. Podobno, kakor vrhovno poverjeništvo, bodo tudi pri direkcijah ustanovljeni »veti ravnateljstva, ki ga bodo tvorili poštni ravnatelj, njegov pomočnik, poverjenik in predstojniki odsekov. Potrebno število poverjenikov, ki morajo biti uradniki do IV. skupine 1. stopnje, bo imenoval minister, podrejeni pa bodo neposredno poštnemu ravnatelju. Razpravljali bodo prvenstveno o personalnih vprašanjih in važnih dobavah. Državne pošte bodo po novi uredbi razvrščene v 6 razredov. Dižavne pogodbene pošte bodo nadalje vodili pogodbeni poštarji. Uredba vsebuje tudi določbe glede pokojninskega fonda poštarjev in poštnih poslovodij, ki bo stopil v veljavo s 1. majem t. 1. Pri državnih poštah 1. razreda bodo postavljeni tudi pomočniki upravitelja, ki jih bo imenoval ravnatelj poštne direkcije. Važna je tudi določba, ki pravi, da sprejemajo in dostavljajo poštne pošiljke v širšem dostavnem področju vaški pismonoše, ki so pogodbeni uslužbenci in bodo postavljeni na osnovi konkurence iz samega poštnega okoliša, ki ga morajo dobro poznati. Pismonoše bodo socialno zavarovani, kakor ostali državni uslužbenci in bodo od države prejemali obutev. S posebnim pravilnikom jim bo zajamčena tudi pokojnina. Sedanji vaški pismonoše se bodo porabili za notranjo službo v pošti. Uradniki bodo lahko vršili službo v ministrstvu saoo tedaj, če so prej služili najmanj 3 leta v kakšni poštni direkciji. Uradniški pripravniki sploh ne bodo mogli začeti kariere v ministrstvu, niti v poštni cirekciji (razen arhitektov). Niti sluge ne bedo mogli služiti v ministrstvu, niti v direkciji, če niso imeli prej 15 let službe v poštni stroki. V službo zvaničnika, sluge in dnevničarja ne bo sprejet nihče, ki je star preko 30 let. Važna je določba, da se bodo zopet sprejemali v poštno, telegrafsko in telefonsko službo, na položaje po točki 1. § 45 zakona o^ebe z malo maturo. Za žensko osebje z veliko maturo ostanejo nadalje v veljavi sedanje omejitve, po katerih število žensk v službi ne sme presegati 25o/0 vseh poštnih uslužbencev. Uredba končno odreja ustanovitev posebnega fonda, za gradnjo stanovanjskih hiš za poštne uslužbence. f rekel ja drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 14. maja ponudbe za dobavo kovin. Mornarska izvidniška komanda v ši-beniku sprejema do 26. maja ponudbe za dobavo laka, barv, firneža, grafita, mizarskega kleja, lanenega olja, voska in masti za parkete i dr., do 27. maja za dobavo čopičev, metel, raznih ščetk, bombaža in krp, mila, stearinskih sveč in steklenega papirja. Trgovinska pogajanja z Nemčijo Danes se prične v Beogradu pomladno zasedanje jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora. Zanimanje naših gospodarskih krogov za ta pogajanja je zelo živahno, kar je razumljivo, saj zavzema Nemčija s protektoratom preko 50% naše zunanje trgovine. V zvezi z zasedanjem, odbora poudarjajo v Beogradu, da tem pogajanjem ni pripisati pretiranega pomena. Jugoslovensko-nemški stalni gospodarski odbor se sestaja dvakrat na leto, spomladi in jeseni, toda dejansko se o obsegu blagovne izmenjave razpravlja vedno na* jesenskem zasedanju. Medte mko ima pomladno zasedanje pred vsem namen kontrolirati funkcioniranje sporazuma in rešiti ona vprašanja, katerih rešitev je neobhodno potrebna za normalno funkcioniranje sporazuma, se na jesenskem zasedanju določi obseg medsebojne trgovine zaradi tega, ker je v tem času dana možnost ugotoviti naše produkcijske presežke, ki pridejo v poštev za izvoz. Tudi na letošnjem jesenskem sestanku se bo razpravljalo predvsem o nadaljnjem načinu izvajanja sporazuma, ne pa o ugotavljanju novih kontingentov. Tudi Nemčija ni predložila kakšnih posebnih zahtev, o katerih bi bilo treba razpravljati na tem sestanku. Iz Beograda potrjujejo, da se na tem sestanku tudi ne bo razpravljalo o tečaju klirinške marke. Navzlic temu je verjetno, da bosta delegaciji vsaj deloma razpravljali tudi o vprašanju povišanja cen nekaterim nemškim izvoznim proizvodom, katero povečanje ni v sorazmerju s povečanjem cen naših izvoznih predmetov, zlasti kmetijskih proizvodov. Beograd, 6. maja. AA. V torek 7. t. m. se začne v zunanjem ministrstvu v Beogradu zasedanje jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora. Naloga tega odbora je urediti celotno izmenjavo blaga med našo državo in Nemčijo. Zadnje (deveto) zasedanje stalnega gospodarskega odbora je bilo mesca oktobra lanskega leta v Beogradu. Nemško delegacijo vodi državni tajnik dr. Landfried, jugoslovansko pa pomočnik zunanjega ministra Mili-voje iPlja. člani naše delegacije so: inž. Budislav Cvijanovič, pomočnik kmetijskega ministra, dr. Ivo Belin, prvi viceguver-ner Narodne banke, Svetozar Lazarevič. načelnik zunanjega ministrstva, inž. Milan Manojlovič, načelnik ministrstva za gozdove in rudnike, dr. Martin Pavlič, načelnik finančnega ministrstva, dr. Dimitrije Mišic, načelnik trgovinskega ministrstva, dr. Ciril Nemec, ravnatelj Prizada, dr. Vojko Grgjič, referent trgovinskega ministrstva za zunanjo trgovino, Nonad Pevac, uradnik Narodne banke, dr. Mirko Mermolja referent direkcije za zunanjo trgovino. Milan Kecič, trgovinski ataše v Berlinu, in tajnik dr. Karlikovič, diplomatsko-konzu-larni pripravnik zunanjega ministrstva. Cilj zasedanja odbora ne sega iz rednih zadev tega odbora, to se pravi, da se bo odbor ukvarjal z letno razdelitvijo izvoznih in uvoznih kontingentov med Jugoslavijo in Nemčijo po količini in vrednosti, ter z ureditvijo trgovinskega režima s češkomo-ravskim protektoratom. Gospodarske vesti = Sklicanje tarifnega odbora. Kakor smo že poročali, je že sestavljen predlog za povišanje železniških blagovnih tarif, ki bo predložen še tarifnemu odboru, nakar je i ačunati s tem, da bodo povišane tarife stopile v veljavo 1. junija. Sedaj poročajo iz Beograda, da je prometni minister podpisal odlok, s katerim se za 16. t. m. sklicuje seja tarifnega odbora. Na dnevnem redu te seje, ki bo v Industrijski zbornici v Beogradu, je samo vprašanje povišanja železniške blagovne tarife. = Državna podjetja lahko oddajo tiskarska dela tudi zasebnim tiskarnam. Iz Beograda poročajo, da je trgovinski minister razveljavil svojo prejšnjo odločbo, po kateri so bile državne ustanove zavezane, da se za tiskanje tiskovin obračajo izključno na državne tiskarne. V praksi se je izkazalo, da je tak ukrep neprimeren. Državne tiskarne so pogosto odklanjale, da bi dajale kalkulacije v naprej, češ da morejo ceno postaviti šele po končanem poslu. Delo v državnih tiskarnah je bilo vrhu tega dražje, kar je povzročilo predčasno izčrpanje za tiskovine predvidenih kreditov. Po najnovejšem odloku trgovinskega ministra smejo državne ustanove po svobodni oceni oddati tiskarska dela državnim tiskarnam z neposredno pogodbo ali pa razpisati licitacijo, na kateri morajo biti državna podjetja izenačena z zasebnimi. = Izvoz masti in mesa. V direkciji za zunanjo trgovino je bila te dni konferenca med zainteresiranimi organizacijami izvoznikov živine in živinskih proizvodov in predstavniki direkicje. Razpravljali so o možnostih izvoza živine in živinskih proizvodov za mesec maj in junij. — Po mišljenju predstavnikov zainteresiranih organizacij bomo lahko izvozili v teku teh dveh mescev 200 vagonov masti in slanine, 100 vagonov svežega svinjskega mesa, okrog 300 vagonov svežega govejega mesa in okrog 14.000 živih svinj. Te količine se bodo izvozile v države, do katerih imamo obveznosti po trgovinskih sporazumih o dobavah živin* in živinskih proizvodov, to so predvsem Nemčija, češko-Moravska, Italija in Francija. = Zahteva po maksimiranju cene telečjim kožam. V zvezi z napovedano omejitvijo klanja telet in mlade živine se ie cena surovim telečiim kožam v zadnjem času znatno dvignila, kar se opaža zlasti v Sloveniji Zveza industrijcev v Ljubliani je v Beogradu napravila korake da bi se preprčila špekulacija in je zahtevala da se cena stabilizira. Cene telečiim kožam so se v kratkem podražile od 16 na 25 din za kilogram. Vrhu tega blaga ni na trgu. Če pride do prepovedi klania telet in mlade živine, potem ie neobhodno potrebno, da se vsai sedanja cena 25 din maksimira, če že ni mogoče predpisati preišnie cene. ki je veliala. preden se ie razvila špekulacija. to ie 16 din za kilogram. = Dobave. Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 8. maja ponudbe za dobavo 65.000 kg mila za pranje in 33.000 kg kristalne sode. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 13. maja ponudbe za dobavo raznega elektro-inšta-laterskega materiala. = Licitacije. Dne 9. maja bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske divi-zijske oblasti v Ljubljani licitacija za popravilo zgradbe za dvorsko stražo na Bledu. Dne 11. maja bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti pismena licitacija za dobavo S .000 kg petroleja. = Licitacije. Dne 11. maja bo v intendanturi štaba jadranske divizijske oblasti v Splitu licitacija za dobavo večje množine petroleja. — Dne 14. maja bo pri centralni direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo jamskega orodja, 21. maja za dobavo orodnega jekla, 4. junija za dobavo transformatorja za državni rudnik v Kreki ter raznih električnih strojev in aparatov. — Dne 15. maja bo pri tehničnem oddelku izpostave banske uprave v Splitu licitacija za dobavo mizarskih del v zgradbi oceanografskega instituta. — Dne 20. maja bo pri komandi baze rečne flotilje v Novem Sadu licitacija za dobavo rečnih sider, verig, plovk, škopcev, konopne vrvi i. dr. = Dobave. Direkcija dnž. rudnika v Kaknju sprejema do 13. maja ponudbe za dobavo bodeče žice, do 20. maja za dobavo raznih laboratorijskih potrebščin. Di- Borze 6. maja Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 30. Tečaji na svobodnem trgn se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škeda pri mlačnejši tendenci nudila po 431. Do zaključkov je prišlo le v delnicah po 55. Devize Ljubljana. Ofideni teč«ji: London 153.30 — 156.50, Pariz 86.60 — 88 90, Ne\v Ycrk 4425 — 4485 Cuirifc 995 — 1005, Amsterdam 2348.50 — 2386.50, Bruselj 743 — 755. Tečaji na svobodnem trgu: London 189.41 — 192.61, Pariz 107.06 — 109.36, New York 5480 — 5520. Curih 1228.18 — 1238.18. Amsterdam 2900.55 — 2938.55, Bruselj 917.65 — 929.65. Curih. Beograd 10, Pariz 8.77, London 15.48, New York 446. Bruselj 74.90. Milan 22.50, Madrid 41. Amsterdam 236.75, Berlin 178.62, Stockholm 106, Sofija 5.50, Budimpešta. 79.50, Atene 3.10, Carigrad 3.12, Bukarešta 2.37. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 431 bi., 4°/o severne agrarne 51 bi., 6»/» begluške 75 bi., 6% dalm. agrarne 66 bi., 7% stabiliz. 95 bi., 7o/„ in vest. 96 den., 7«/o Seligman 101 den., 7»/0 Blair 90.50 bi., 8«/» Blair 95 — 98; delnice: Narodna banka 8000 bi., PAB 181 den., Trboveljska 240 — 245 (245), Gutmann 50 — 55 <55), še-čerana Osijek 206 dem., Isis 32 den., Oce-ania 600 den., Jadranska 350 den. Beograd. Beograjska borza danes ni poslovala. Blagovna tržišča Kito -I- Chicago, 6. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 106.375, za julij 105.25. za sept. 106.25; koruza: za maj 65. + N«vosadska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška okolica Novi Sad 250 — 252; sremska 250 — 252; slav. 250 — 252; ban. 250 — 252; baška ladja Tisa 252 — 254. Rž: baška 202 — 204. Oves; sremski 194 — trifi siavt-nsKi 196 — 198. .Ječmen-, baški ir *remsk: ^4 65 kg 204 - 206 Koruza: bajka 195 — 197; par. Indjija 195 — 197. Moka: baška in ban. sOg« in »Ogg« 365 — 375; »2« 345 — 355; »5« 325 — 335; »6« 305 — 215; »7« 275 — 285; »8« 275 — 185. Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165: fcanatski 160 — 162.50. F»žol: sremski beli brez vreč 435 — 440. Odmevi sredozemske napetosti v Bolgariji Demanti vesti o zb!ranfu turških čet na bolgarski meji Vztrajanje pri politiki nevtralnosti — Esljši gospodarski in politični odnošaji s Francijo Sofiia. 3. maja V tukajšnjih političnih ir diplomatskih, pa tudi novinarskih krogih so z največjo pozornostjo beležili vse znake povečane napetosti v sredozemskem bazenu v preteklih dneh. Listi so zlasti beležili vse varnostne ukrepe v posameznih sredozemskih državah. posebno na Balkanu. Z največjim zadovoljstvom so tu sprejel; iziavo rumun-skega zunanjega ministra o tesni povezanosti balkanskega in sredozemskega miru Na merodajnih mestih zavratlajo v?e tendenci-ozne vesti, katerih namen na bi bil motiti ozračje zaupanja med Bolgarije in sosedi Tako ni ostal med drugim neopazen značilen demanti inozemskih vesti o dozdnev-nem zbiranju turških čet na bolgarsko-tur-ški meji. V turških in ostalih balkanskih krogih je ta demanti vzbudil največje zadovoljstvo. ker dokazu-e. da ~e Bolgarija v svoji politiki do sosedov nc pusti vpliva-t; od tuje propagande. To dokazujejo v ostalem tudi ukrepi bolgarske vlade proti nezaželenim tujcem kakor so to potrdile tudi izjave notranjega ministra Gabrovske-ga v sobranju Med n. ve manilcstacije bolgarske želie po ohranitvi nevtralnosti in miru na Balkanu spadajo izjave bolgarskega vojnega ministra Daskalova o priliki proslave Djurdjevega dne, praznika bolgarske vojske. Bolgarski listi so z zadovoljstvom zabeležili, da je po poslednjih diplomatskih razgovorih v Rimu Londonu m VVashingtonj nastopilo vsaj začasno pomiiienje v Sredozemlju. Po mnenju »M;ra« jt Italija odložila svojo odločitev o vstopu v vojno predvsem iz dveh razlogov: i zaradi opozorila ameriške vlade, da bo umaknla iz Sredozemlja vso svojo trgov mko mornarico, ki vzdržuje tam dve tretjini vsega prometa kar bi seveda imelo zelo hude posledice ne le za preskrbovali je Italije, ten več tud' drugih nevtralnih držav ob sredozemskih obalah; 2. zaradi tega. ker je velik del italijanske trgovinske mornarice na odprtem morju in bi morebitna zapora Dardanel in Su-cza imela zanjo hude pcš'cd:ce. Veliko pozornost so te dni posvetili bolgarski listi nastopni avdienci novega francoskega poslanika v Sofiji Blondela. V svoji nastopni izjavi je med drugim zlasti po- udaril. da bo z vso vnemo podpiral povečanje gospodarske izmenjave med obema državama Prvo potrditev teh francoskih namer vidijo tukajšnji gospodarski krogi v francoskih nakupih bolgarskega tobaka, kar so vsi listi registrirali z največjim zadovoljstvom. Zelo značilen komentar o nastopni avdienci poslanika Blondela pa je objavil znani bolgarski mednarodni opazovalec in narodni poslancc. vseučiliski profesor Petko Stajnov v »Slovu«. in sicer pod naslovom' »Mojstri gevora mojstri dejanj«. V tem svojem komentarju piše Stainov med drugim: »Govora, izmenjana ob predaji poverilnih pisen, novega francoskega poslanika Blondela mi nudita priliko, da sc i/jasnim o francoski zunanji politiki v tem predelu Evrope Takoj moram poudariti, da ie govor ki ga je a Blondel izrekel med avdiencc.. eden izmed naiboljših govorov, kar jih je bilo v podobnih pri 1 ikali izrečenih v zadnjem času To -c enkrat potrjuje. da se učenci Quai d Orseva odlikujejo po zgovornosti ki je kultivi^anim Francozom prirojena To pa seveda ne pomem. da se politika predstavnikov Quai d Orsava izraža samo v lepih govorih Nasprotno, ne poznam bolj pozitivnega m realističnega .iaroda kakor ic francoski, pa tudi nc bolj pozitivne zunanje politike kakor je Francoska.« Pisec nato prehaja na znane očitke balkanskih držav Franciji, da ni imela nikdar pravega razumevanja za njih gospodarske potrebe Tega očitka ni mogla staviti Parizu Bolgarija ker ni bila v svetovni vojni francoska zavcznica. Toda ugotoviti jc treba. pravi pisec, da se je to po izbruhu nove vojne spremenilo, k čemur pripominja: »Ni Bolgara ki ne bi želel, da bi sc začeli sedai novi tesnejši gospodarski gdnošaji med veliko francosko republiko in na^o dr-živo To bi utegnilo biti uvod v zaupljive in koristne politične vez' med obema državama v duhu trdnejšega jamstva miru v teh predelih, miru. ki bi slone! na pravu in pravici. kakor to odgovarja vsem bolgarskim težnjam in označuje francosko zgodovino. Skrb za vzdrževanje odnošajev zaupanja, kakor odgovarjajo interesom obeh držav, na vseh področjih je zares plemenito in koristno delo.« Zvezda pzi sekiro Ljubljana, 6. maja. Pred dnevi smo poročali o sklepu akcijskega odbora za postavitev spomenika bla-gopekojnemu Viteškemu kralju Aleksandru Zedinitelju. Pod silo okoliščin se je odbor odločil, naj spomenik stoji na Kongresnem trgu. in je svoj sklep sporočil tudi mestnemu poglavarstvu s prošnjo, naj poskrbi za potrebne ukrepe, da bi se moglo odkritje spomenika vršiti že za letošnji Vidov dan. Davi se je v Zvezdi pojavila kolona mestnih delavcev, ki so začeli podirati starodavne kostanje. Delali so s posnešeno naglico, da so do popoldneva podrli štiri drevesa ob križišču zvezdnih poti. Na katerem mestu bo spomenik stal, še ni znano. Naš** DRAM A Torek. 7.; Danes bomo tiči. Red B. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Sreda. 8.: Hamlet. Red sreda. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. četrtek, 9.: Danes bomo tiči. Red četrtek. Petek, 10. ob 15.: Hamlet. Dijaška predstava za izven ljubljanske srednje šole. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Ob 20.: Danes bomo tiči. Red A. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Abonente reda B opozarjamo, da bodo imeli v tekočem tednu dve predstavi in sicer drevi v drami Nestroyevo burko »D a-nes bomo tiči« z odličnim gostom, članom Narodnega divadla v Pragi Zvoni-mirjem Rogozom, v četrtek pa v operi opereto »Modra roža«. Nestro-yeva burka je namenjena pred vsem oddihu in zabavi, za katere skrbe poleg razgibanega dejanja vsi sodelujoči z izredno humornimi in originalnimi kreacijami. Opozarjamo na gostovanje člana Narodnega divadla v Pragi g. Zvonimirja Rogoza v vlogi Hamleta, ki bo v sredo za red sreda. Ker je ta abonma močno zaseden, naj si interesenti za to predstavo pravočasno zagotovijo vstopnice. — P. n. občinstvo opozarjamo, da je namenjena petkova popoldanska predstava »H a m 1 e t a« * izključno obisku izvenljubljanskih srednjih šol. OPERA Torek, 7.: zaprto. Sreda, 8.: Adriana Lecouvreur. Red A. Četrtek, 9.: Modra roža. Opereta. Red B. Petek. 10.: zaprto. (Generalka). »Adriana Lecouvreur« je učinkovito in zelo melodiozno delo italijanske operne literature, ki se je izvajalo z izrednim uspehom na največjih svetovnih odrih. V naši uprizoritvi, ki sta jo nad vse vestno pripravila šef-režiser Debevec in kapelnik Neffat, je žela zlasti ?ep uspeh v naslovni partiji K. Vidalijeva. Sodelujejo predvsem še Franci, Kogejeva, Janko, Banovec in Zupan. Prikupna slovaška opereta »Modra roža«. delo mladih avtorjev G. Dušika in dr. Braxatorisa, je vzbudila v naši odlični zasedbi in uprizoritvi pri občinstvu prav lepo pozornost. V glavnih partijah so se igralsko in pevsko zlasti izkazali Ribičeva, B. Sancin, Barbičeva, M. Sancin, Poličeva, Zupan, Lupša in Frelih. Dirigira R. Simo-niti. Režija je Zupanova. Konee tedna se bo uprizorila kot naslednja novost velika čomača opera iz rimske in egipčanske zgodovine »K 1 e o p a t r a«% delo našega znanega dirigenta in komponista dr. D. švare, ki bo prišla na naš oder po večletni, vsestransko temeljiti pripravi. V glavnih partijah nastopijo vsi najboljši člani našega ansambla s Heybalovo, Koge-jevo. Ribičevo, španovo, Franclom, Jankom. Betettom. Banovcem, Lupšo, Dolni-čarjem i. dr. Opero bo zrežiral šef-režiser Ciril Debevec, načrte za inscenacijo ,je izdelal inž. arh. E. Franz, dirigiral pa bo avtor sam. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sreda, 8.: Ujež. Dobrodelna predstava v korist odbora za rešitev Aškerčeve domačije. četrtek. 9.: Ujež. Dobrodelna predstava v korist Protituberkulozne lige. Sobota, 11.: Ujež. Ponedeljek. 13.: Ujež. Zaključek sezone. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 7.: Ana Christie. Red C. Sreda, 8.: zaprto. Četrtek, 9.: Izdaja pri Novari. Red B. jo prispel v London, kjer se je sestal z angleškimi državniki, da jim pojasni položaj v svoji domovini A N E K D O T A Fuge v splošnem ne spadajo med najljubše skladbe široke publike. Ko je Hans v. Biiiovv nekoč koncertiral na Dunaju, je zaključil z veliko fugo iz neke Beethovnove sonate. Sledil je gromovit aplavz, ki ni hotel ponehati. Biilow je zavoljo tega aplavza že celo vrsto krati stopil na oder in se je zahvalil, ker pa odobravanja še vedno ni hotelo biti konec, je nazadnje pogledal skozi vrata sobe za umetnike na občinstvo in spregovoril: »Dragi moj;. če boste še dolgo aplavdirali, bom fugo ponovil!« VSAK DAN ENA MICHEL ZfiVACO: Don Juan KOMAN. Ob takšnih grenkih mislih je dospel v Vrvarsko ulico. Počasi je ubiral korake mimo vrat Loraydano-vega dvorca. »Ako me je poklical on,« si je dejal Klotar, »tedaj ga bom zdajle zagledal, ko plane iz dvorca. Če mi je nastavil past je to kraj napada.« Vzravnan je stopal, držeč roko pripravljeno, in vročično, streljal z očmi na desno in levo. Nič se ni zgodilo! Klotarja je obšla nekakšna razočaranost; nato mu je mahoma prešinila dušo radostna misel: »Ako me ne kliče Loraydan, je morda res ona poslala pismo! Ona me kliče!« Z novim veseljem je ubiral pot proti Arronške-mu dvorcu. Vrvarska ulica je bila po vsej levi strani, od Templa pa do Arronškega dvorca, obrobljena s praznimi zemljišči. Na desni, med Loraydanovim dvorcem in Turquandovo hišo. je stalo nekaj osamljenih zgradb. Tisto izmed njih, ki je bila Turquandovi najbližja, je ločil od zlatarjeve hiše samo ozek travnat pas. Bila je skromnega lica. Dasi ji je čas zdavnaj barval zidove, so jo v soseščini še vedno imenovali Belo hišo, kakor jo je bil krstil njen lastnik ob zgraditvi. Videti je bilo. da je že dolgo zapuščena. Ce je kdo prebival v nji. se je malo menil za to. da bi storil njeno vnanjost živahnejšo in prijetnejšo. Na ulični strani so bila vsa okna razen enega zaprta. S tega okna. ki ga edinega niso pokrivale oknice, je bil dober razgled na Arronški dvorec in njegov park. Ko je prišel Klotar do Bele hiše, so se njena vrata odprla. Na pragu se je pokazala ženska ki je naglo stopila k mlademu plemiču in ga ustavila: »Gospod Ponthuški.« je rekla, ^bodite tako ljubeznivi in pridite za hipec noter.« Tako govoreč je odgrnila pajčolan. ki ji je zakrival obraz, in mladi mož je brez posebnega presenečenja spoznal Silvijo Spoštljivo jo je pozdravil, zamolčal jalovo vprašanje. ki mu je bilo na jeziku, in krenil z njo v nekakšno sprejemnico, opravljeno s treznim, toda izbranim pohištvom. »Tu sem si izbrala mesto,« je dejala brez drugih pojasnil. »S tem, da sem se pribijala Arronške-mu dvorcu, sem se približala njemu...« Klotar se je zdrznil. »Torej mislite, da vaš soprog, don Juan Tenorio, še ni nehal zasledovati Leonore de Ulloa?« ie vprašal. »Ste ga mar videli, da bi bil hodil to pot?« »Ne,« je rekla Silvia. »V teh desetih dneh, kar imam hišo v najemu, nisem videla dona Juana. Toda prišel bo. Zanesljivo vem.« »Tolikanj jo l:ubi?« je zamolklo dejal Klotar in se še t'sti mah slusr.l svojih besed, ^ideč bolečino, ki se je pokazala v Silvijinih očeh. »Ali jo ljubi ali ne ljubi .ne vem. Prepričana sem. da niti sam ne ve. Kajti don Juan se vobče ne izkuša opravičiti samemu sebi s tem, da bi se izgovarjal na globoko strast. ki ji ne more kljubovati. Pač pa vem. da se ni ša nikoli rade volje odrekel t:ste. po kateri hlepi. Ženska, ki je zbudila njegovo požeiienje, mora pasti. Od tega je odvisno tisto, kar imenuje svojo čast. In še nekaj vem,« je z drhtečim glssom codala S'lvija: »Leonora je Chrstina srstra .. . Dokler jaz živim, se ta zločin ne sme zgoditi.« Klotar je udržal silovito besedo, ki se mu je bolela iztrgati, se priklonil in zamrmral: »Zaveznika bova. gospa ...« Tedaj ie Silvia preskočila in brez prehoda, s čudno, željno radovednostjo rekla: »Torej ste prišli?« »To nepričakovano vprašanje je spravilo Klotarja v zadrego, ki si je sam ni znal razložiti. »Pismo sem dobil.« je rekel. »Pismo v katerem je bila ena sama beseda: Pridite...« »Da, gospa.« »To rvsmo sem vam p ie rrzočr.rsno dejal Klotar. »Torej ste me vi poklicali!...« Vzdrhtela je kakor prej in prav tako čudno odgovorila: »Ne, poklicala vas nisem jaz...« Nekaj trenutkov sta oba molčala. Skoraj preplašeno sta zrla drug v drugega. Obema je bil obraz popisan z isto skrivnostno tesnobo... in ne on ne ona je nista znala razbrati... 1 Silvia je pokazala Klotarju naslanjač, nemirno pogledala okrog sebe in rekla: »Sedite, gospod ... Da, jaz sem vam pisala ... Jaz? Morda!... Gotovo pa je, da vas jaz nisem i klicala... Kako je bilo, sem napisala na ta list.« : Podala mu je list papirja, ki je bil pokrit z drobnimi, stisnjenimi vrsticami. »Nočem vam pripo-■ vedovati te stvari z besedami... ker ... ker naju i morda kdo posluša ... Napisala sem ... berite, berite...« Sedla je, si zagrnila obraz, se zgruznila v naslanjač in obsedela v njem kot nedoločna črna oblika. Klotar je jel čitati Silvijino poročilo, ki ga ponavljamo v skoraj neizpremenjeni obliki: »Bilo je zvečer. Spominjam se, da sem slišala, kako je ura v Templu odbila devet. Opravila sem bila svoje molitve in sem sedela v sprejemnici za mizo, na kateri je ležal molitvenik. Tedaj mi je prišlo na misel, da bi pisala svojemu bratrancu Veladarju, edinemu sorodniku, ki mi je ostal na svetu. Vstala sem ter si pripravila na mizo list papirja, pero in črnilo. Potem sem sedla nazaj, s trdnim namenom, da napišem pismo Veladarju, čeprav sem se v dnu srca čudila tej želji, kajti prej se nisva z njim nikoli dopisovala. Vendar sem se že v naslednjem trenutku pozabila svoj sklep in se zamislila. Tri angleške podmornice Milijon dolarjev nagrade Samuel Garden Church, ravnatelj Car-negiejevega instituta v Pittsburghu je razpisal nagrado 1 milijona dolarjev za tistega, ki bi ujel živega in nepoškodovanega povzročitelja sedanje vojne in ga dostavil i mednarodnemu sodišču, da ga sodi zaradi ! ( njegovega zločina proti človeštvu, kulturi j I in miru. Razpis velja samo za ves mesec j maj, kajti interes sveta zahteva, da se j krivec nemudoma izroči sodišču, preden j iz njegovega zločina nastane vesoljna ne- I sreča za vse narode. Ujetega krivca je treba poslati v Anglijo in ga izročiti bri-! tanskim oblastem. Nagrado bo potem ta-| koj izplačalo nekoliko imovitih meščanov j mesta Pittsburgha, v imenu katerih je na-! stopil ravnatelj Church. Poslanik neke evropske države je vložil protest zaradi tega poziva. Smrt Daudetove vdove Z letali na Norveško Po uspešnih bojih v Severnem morju so se vrnile tri angleške podmornice (na slild od leve proti desni): Scalion, Snapper in Sunfish v svoje domače oporišče Kri in petrolej — enakovredna činitelja vojne Sintetični petrolej v Nemčiji Francoski državnik Georges Clemenceau je že med svetovno vojno 1.1917. predvideval pomen petroleja za vojne namene, ko je tedanjemu prezidentu Zedinjenih držav pisal in ga prosil, naj da zaveznikom ra razpolago petrolejske izvirke v Ameriki. Njegova poslanica obsega tudi stavek: »V bodoči vojni bo petrolej prav tako potreben kakor kri!« Sedanji francoski ministrski piedsednik Reynaucl je povedal isto, ko je nedavno dejal: »Petrolej je najsigurnejša obramba zaveznikov proti Nemčiji«. Vprašanje petroleja, katerega pomen toliko naglašajo zavezniški državniki. je tudi eden poglavitnih problemov, s katerimi se bavijo vsi tozadevni nemški strokovnjaki. Ko je prišel na krmilo nemške države Hitler, je takoj predvideval vojno, ki bo zahtevala izrednih naporov od Nemcev, da zdrže do kraja. Zato je sprejel v svoj program čim večjo gospodarsko neodvisnost Nemčije. Vogalni kamen te neodvisnosti je postalo vprašanje dobave petroleja. Leuna-Werke« so v zvezi s tem izpopolnile proces utekočinjevanja premoga, katerega je mnogo na desnem bregu Rena. Iz tega premoga pridobivajo petrolej. V proces tega predelovanja je nemška vlada vložila na stotine milijard mark. Posrečilo se ji je, da je v teku dveh let dosegla proizvodnjo 900 000 ton sintetičnega petroleja, toda cena tega petroleja je šestkrat večja od cene. po kateri se prodaja navaden petrolej. V letošnjem letu računajo, da bodo Leuna Werke dosegli kapaciteto 2,600.000 ton sintetičnega petroleja, katerega bodo iztisnili iz premoga deloma v Porenju, deloma na češkem. Pri tem se bodo posluževali Berginsovega in Fischer-Tropfove-ga postopka. Boj med letalom in ladjo Ta napor je naravnost orjaški, toda razumljiv, če upoštevamo potrebe nemške vojske. Hans Steinberger, specialist za pe-trolejsko vprašanje v Nemčiji, je izračunal, da bi rabila Nemčija v vojni skoro 13 milijonov ton petroleja samo za svojo vojsko. Toda ne smemo pozabiti, da je ta račun veljal za razmere pred štirimi leti. Odtlej pa je Nemčija silno povečala število avtomobilov, kamionov, motorjev, letal in tankov. Vsi ti motorji so pripravljeni za pogon na nafto. Tudi flotilja nemških podmornic je navezana samo na nafto — ta pa je na razpolago v omejenem obsegu. In poleg vojske potrebuje petrolej češ cela vrsta industrij, ki obratujejo z motorji na tekoče gorivo. Steinbergerjeve številke glede petroleja se torej lahko vzamejo kot minimalne. Nemčija sama je zdaj v stanju, da proizvede letno 2 milijona 600.000 ton sintetičnega petroleja. Poljski vrelci, katere izkorišča Nemčija, lahko dado v najboljšem primeru pol milijona ton letno. V Avstriji je možnost za pridobitev nadaljnjih 20.000 ton na leto, skupno torej 3,170.000 ton. To predstavlja komaj četrtino tega, kar potrebuje Nemčija samo za svojo armado. Kje bodo vzeli ostale tri četrtine? Pred vojno je prejemala Nemčija skoro 40 odstotkov petroleja iz Amerike. Ta pot ji je zdaj popolnoma zaprta. Iz Rusije bo dobila Nemčija letos morda kakšnih 300.000 ton. Z Rumunijo je nemška vlada napravila pogodbo za dobavo poldrugega milijona ton. Iz Estonije se da dobiti kakšnih 100 tisoč ton. Uvoz bi torej dal približno dva milijona ton, z domačo proizvodnjo vred bi imela Nemčija na razpolago letos nekaj na pet milijonov ton petroleja. Primanjkljaj pa bi torej znašal še vedno sedem in pol milijona ton. Po sodbi petrolejskih strokovnjakov, je morala Nemčija že po prvem pol letu vojne načeti že svoje petrolejske rezerve. Njene zaloge trenutno baje ne presegajo treh milijonov ton. Francija obhaja letos stoletnico rojstva pisatelja »Pisem iz mojega mlina«, Alfonza Daudeta. In prav te dni, ko se je na jubilej pripravila vsa Francija, sporoča radio žalostno vest, da je v dvorcu La Roche pri Amboiseju umrla 97-letna vdova avtorja »Pisem iz mojega mlina.« Julija Alardova, soproga Alfonza Daudeta, se je še zelo mlada pojavila na po-prišču francoske književnosti. Svoje pisateljevanje je začela s književnimi kritikami, ki jih je podpisovala z imenom Marguerite Tournay. Izdala je tudi več knjig. K večnemu počitku jo bodo položili na pokopališču Pere Lachaise, kjer imajo Daudetovi rodbinsko grobnico. V 12 dneh 7000 besed Neki inženir Warwick, ki je živel v Lizboni, je pokazal izredne spominske sposobnosti. Imel je možnost, da dobi zelo dobro plačano mesto v Braziliji, če bi mogel dokazati, da obvlada dovolj besed deželnega jezika. Brez oklevanja je sedel k slovarju in slovnici. Podnevi in ponoči se je skoraj nepretrgano učil in po 12 dneh je dokazal, da si je zapomnil 7000 besed. Namestitev je dobil. Stoletnica ruskega glasbenega genija Danes pred sto leti, dne 7. maja 1840 se je narodil v Vitkinsku (Ural) veliki ruski glasbenik Peter Iljič Čajkovski. Od njegovih oper je najbolj znana »Evgenij Onjegin«. Prvi maj v Parizu Francoski delavci so delali ravnatelju policije in predsedniku občinskega sveta, ki se piše Louis Petsche. Z nastopom toplejšega vremena so Parižani začeli razpravljati vprašanje, da-li bi ne bilo umestno, ako bi se nekoliko omilile določbe glede zatemnitve mesta, ker je v vročih nočeh pač težko sedeti pri zaprtih oknih. Oblasti so na taka vprašanja odgovorile, da nihče ne sme niti za las odstopiti od strogih določb Kdor ima okna odprta, mora ugasniti luč. Niti višnjeva razsvetljava ni dovoli varna, kajti od nje vendar izhaja opazen sij. ki bi dal sovražnemu letalstvu možnost, da se znajde nad mestom in ga obsuje z bombami. Prvi maj v Moskvi Agencija Tass poroča, da so se vojaške proslave 1. majnika v Moskvi udeležile mnoge tuje države po svojih odposlancih. Med tujin i c^clrgacijrmi jo l ilo opaziti tudi zastopnike jugorlovenskega trgovinskega odposlanstva, ki se mudi na pogajanjih v ruski metropoli. Potem, ko je nemška vojna mornarica izgubila tretjino svojega brodovja, so začeli Nemci prevažati vojaštvo na Norveško z letali. Slika kaže pristanek aeroplana z ojačenji v Oslu Angleški aeroplan v borbi z nemško vojno ladjo v norveških vodah Letošnji praznik dela je v Parizu minil brez vsakih demonstracij, shodov in obhodov. Zaradi vojne so vse tvornice in vsa podjetja delala in minister za delo je dopoldne posetil nekoliko tovarn, kjer je starejšim in zaslužnim delavcem izročil odlikovanja za zvesto službovanje. V posebnem govoru se je tudi zahvalil sindikalnemu delavstvu za sklep, da bo prvega maja vse delavstvo delalo kakor na navaden delavnik. Minister je naglasil, da se Francija z vsakim delavnim dnevom približuje zmagi. O pol dveh popoldne so imeli po radiu nagovore voditelji delavskega gibanja, zvečer pa je tudi predsednik republike kljub lahki nerazpoloženosti v daljšem govoru pozdravil domoljubno delavstvo. Prvi maj v Parizu ni samo praznik dela. marveč tudi dan pomladne cvetke zvončka. Ni bilo meščana, da bi v gumbnici ne imel tega cveta, ki po stari veri prinaša srečo. Branjevke z velikih tržnic so po starem običaju prinesle šopek zvončkov Mati in otroci zastonjkarski potniki Njujorška pristaniška policija je prijela žensko neznanega imena, ki je s svojimi tremi otroki v starosti enega do petih let na neki italijanski ladji iz Španije dopoto-vala v Ameriko, in sicer zastonj. Nihče na parniku ni opazil, da so med potniki štirje, ki niso plačali voznine, a mati se prav nič ni skrivala. Ladijsko osebje ji je streglo z otroki vred kakor vsem ostalim potnikom. Zaključek tega potovanja pa seveda ni bil tako udoben. Sedaj pojde mati z otroki drugič preko oceana, in sicer spet v Španijo in pod strogim nadzorstvom. Norveški zunanji minister Koht, Angleška proizvodnja avtomobilov Odkar se je začela vojna, izvozi Anglija približno tisoč avtomobilov na teden. Seveda je vojna tudi v Angliji povzročila, da se avtomobili slabše prodajajo kakor so se prodajali pred vojno. Angleške avtomobile kupujejo danes v glavnem dominio-ni: Avstralija. Indija, Južna Afrika, Ma-laja. Nova Zelandija in Irska. Poleg tega gredo angleški avtomobilski izdelki tudi v države Južne Amerike in na Portugalsko. Če še ne veš, zdaf izveš; da je italijanski kralj te dni otvoril razstavo nemške knjige v Rimu; da je grški kralj Jurij obiskal predele grške Makedonije; da je turški državni prezident Izmet Ineni sprejel poslanike Anglije, Francije in Rumunije v posc-bni avdijenci; da so rumunske oblasti zadnje dni prijele 24C nemških državljanov, ki so se potikali okrog kot turisti ter niso mogli dokazati, kakšen je pravi namen njihovega potovanja; da so v Parizu slovesno obhajali dan >.poljske ustave«; da se je v Ameriki posrečil prenos televizije iz New Yorka v Chicago na daljavo 1650 km; da bo švicarska poštna uprava na dan 1. avgusta izdala štiri nove znamke; da sta se angleški kralj in kraljica vrnila iz Lancashirea v London; da se bo poročil madžarski zunanji minister grof Csaky 15. maja v Gradcu z i grofico Chorinsko; da je španska vlada zaradi izostanka dovoza žita iz Argentine odredila stroge predpise za skrčeno prodajanje moke in kruha; da je danska vlada prepovedala izvoz strojev vseh vrst, papirja, koies, moto-ciklov in čolnov; da je bila 4. maja uvedena redna prometna zveza po zraku med Berlinom in Moskvo. Letala se medpetoma ustavljajo v Gdansku, Kraljevcu, Bialostoku in Min-sku. Vožnja iz Berlina v Moskvo traja devet ur. proga meri 1SOO km; da je Goethejev sFaust« preveden v 42 kulturnih jezikov; da ima Italija z otoki in kolonijami vred 9000 km dolgo mejo z morjem; da je po zadnjih vesteh dovršena železniška proga Kanclalakaša-Koulajorvi, v čemur je vzpostavljena zveza z Murmansko že1 o znico da so francoske oblasti zaradi subver-zivrili dejanj aretirale nad 4000 oseb; da je bilo v ameriških Zedinjenih drža-v?h dne 1. aprila 10 milijonov 348 tisoč brezposelnih. »Gospod direktor, moj mož zahteva, da odpovem službo. Pravi, da ne more več prenašati poljubljanja pri vsakem jutranjem slovesu z doma ...« (» Af tenbladet«) BELEŽKE »Jugoslavija je odločna in samozavestna" Beograjski poročevalec budimpeštanske-ga vladnega glasila »Pester Lloyda« javlja svojemu listu med drugim: v »V Jugoslaviji so zadovoljni, da lahko še nadalje ostanejo izven vojne, obenem pa store vse, da bi svojo nevtralnost in neodvisnost ohranili tudi v bodoče. Vendar vzbuja pozornost, da je pod vplivom najnovejših dogodkov nastopila v psihološkem pogledu velika sprememba javnega mnenja. vsi se zavedajo, da je namesto formalne nevtralnosti nastopila dejanska neudeležba v vojni, ki jo jamčita predvsem lastna moč in odločnost. Jugosloveni so prepričani, da jim za ohranitev njih neodvisnosti zadostuje njihova lastna moč, pa vidijo v tem najboljše jamstvo v bodočnosti. Temu odgovarjajoče je postalo tudi zadržanje Jugoslovenov bolj odločno in samozavestno ... V vsakdanjem življenju Jugoslavije se je le malo spremenilo. Jugoslavija je še vedno srečna dežela, ki ne pozna nobenih izjemnih ukrepov in omejitev.« Samoupravi" se koncentracija ne zdi potrebna Glav no glasilo JRZ »Samouprava« razpravlja o koncentraciji ter sedaj povsem jasno podčrtava kot enega glavnih protiargu-mentov razlog, na katerega smo opozorili v nedeljskem uvodniku, češ da bi koncentracijska vlada »izzvala težko psihološko atmosfero« z ozirom na mednarodni položaj, kajti narod bi upravičeno mislil, da se država nahaja pred velikimi, predvsem vojnimi dogodki ...« Tudi iz drugih razlogov se »Samoupravi« koncentracija ne zdi potrebna. Po njenem mišljenju predstavljata JRZ in HSS, ki sta v vladi, itak razpoloženje in mišljenje največjega dela Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vse druge stranke so manjše regionalne politične skupine. Če bi vstopili njihovi zastopniki v vlado, politično življenje ne bi mnogo pridobilo in delo na izvedbi sporazumu bi bilo še bolj komplicirano. Nerazumljiva taktika »Hrvatski dnevnik« objavlja članek glavnega tajnika HSS dr Krnjevida. za katerega ga je naprosila »Pravda«, a ga potem ni objavila. Uvodoma pravi dr. Krnjevič, da se nerad meša v javno življenje Srbije, ker tudi Hrvati za sebe odločno odbijajo vsako tuje vmešavanje v svoje politične razmere... Dr. Krnjevič dokazuje, da so srbske stranke le navidezno demokratske. One baje zahtevajo, da se jim izroči oblast, pa bo prišel demokratski preporod. Toda demokratizacija se ne da izvesti z diktatom in dekretiranjem, temveč predstavlja svobodno sodelovanje širokih narodnih slojev v javnem življenju . . Treba je torej najprej n£.rodzbrati za tako sodelovanje in ustvariti silen pokret ter tako prit: na oblast. Samo taka sila lahko izvede demokratizacijo. Srbijanske opozicijske stranke pa so samo skupine poedincev. ki hočejo s pomočjo oblasti postati narodni voditelji. Od nekdaj so tem strankam volitve služile, ne za to, da na njih manifestirajo svojo politično moč, temveč da z njihovo pomočjo ustvarijo ali utrdijo svojo oblast Tudi nekdanja radikalna in demokratska stranka sta bili le kolesa na glinastih nogah in šesto-januarski režim je bil prirodna posledica njihovega dela. On je bil mogoč le, ker Srbija sploh ni imela zdravega političnega življenja Zato so odgovorni za šestojanu-arski režim tudi voditelji srbskih strank, od katerih mnogi še danes vodijo glavno besedo v opoziciji. Tudi danes trošijo največji del svojih energij, da bi se dokopali do oblasti in z njeno pomočjo postali politična sila. Gospodje Grel. Triiunovič, Vla-jič itd naj ustvarijo v narodu pokret, ki jih bo privedel v skupščino v velikem številu in brez sodelovanja v vladi in šele potem bodo lahko začeli resno delovati za dirnokratizacijo svoje domovine Srbije. Danes pa v Srbiji ni organizirane demokracije. Tako g. dr. Krnjevič Pred nekaj dnevi je »Hrvatski dnevnik« v uvodniku dokazoval, da bi bilo že zdavnaj potrebno razpustiti JRZ. ker njen srbski del ne predstavlja resnične politične sile. Do nedavna, zlasti pa v dobi političnega zavezništva, so v Zagrebu glede opozicije zavzemali povsem drugo stališče. Proglaševali so jo za edino pravo predstavnico narodne volje... Demokratski levičarji V nedeljo dopoldne je obiskala predsednika demokratske stranke g Milana Gro-la deputacija levega krila stranke. Izročili so mu spomenico, v kateri ga obveščajo o sklepih, ki so jih sprejdli na svoji konferenci 21. aprila. Levo krilo demokratske stranke smatra, da je kombinacija z združeno opozicijo propadla in da je danes glavna naloga demokratske stranke zbirati vse pozitivne demokratične sile. Vodstvo te akcije mora prevzeti demokratska stranka, ki je že 20 let nositeljica demokratične misli med Srbi Pri tem bo uživalo vodstvo tudi vso podporo svojega levega krila. De- mokratska stranka pa bo kos tej svoji težki nalogi samo takrat, če bo v celoti sprejela obstoječi sporazum s Hrvati ter ga začela tudi aktivno izvajati Stranka naj se združi s Hrvatsko seljačko stranko. Predsednik Grol je dcputacin izjavil, da bo spomcnicc predložil glavnemu odboru stranke Za uvedbo komisarlata v starokatoliški cerkvi V Zagrebu je bila v nedeljo silno burna skupščina »Udruženja Hrvatov starokato-likov«. Njen namen je bil protestirati proti temu, da je starokatoliški cerkveni poglavar, škof Marko Kalodjera sklical redni starokatoliški cerkveni sabor. Na skupščini so govorniki dokazovali, da je škof Kalodjera s svojimi sodelavci zlorabljal svoj položaj ter oškodoval dobro ime sta-rckatoliške cerkve. Trdili so tudi, da je Utrechtska unija, vrhovna starokatoliška cerkvena organizacija, izključila škofa Ka-lodjero iz zveze starokatoliških cerkev. Na skupščini je prišlo do zelo burnih prizorov in medsebojnih obračunov. Razvil se je tudi tepež in treznejšim članom se je komaj posrečilo, da se je zborovanje moglo v redu končati. Večina je odobrila resolucijo, ki zahteva, da naj ministrstvo pravde, v katerega resor spadajo tudi cerkvene zadeve, suspendira škofa Marka Kalodjero. vse člane sinodalnega in nadzornega odbora ter pravnega zastopnika cerkve. Uvede naj — ko-misariat, ki ga naj sestavljajo predstavniki državne oblasti in člani starokatoli-ške cerkve. Istočasno naj se izvrši stroga preiskava o uporabi cerkvenega premoženja in zlasti prispevkov, ki iih dobiva starokatoliška cerkev, kakor druge cerkve, od države, šele, ko bo preiskava končana, naj komisariat skliče cerkveni sabor. Političen pretep v Beogradu V Beogradu je bila za nedeljo napovedana konferenca pristašev Ljotičevega »Zbora« v gostilni »Korzika«. Kot glavni govornik je bil naznanjen sam g. Ljotid. Na konferenco pa so prišli kot nepovabljeni gostje, menda levičarji, ki so pričeli klicati proti »Zboru« in Ljotiču. Padalo je tudi kamenje in vnel se je hud pretep. V par trenutkih je bila gostilna popolnoma demolirana. Pretep je končala policija. Nato so se Ljotičevci ponovno zbrali in nadaljevali konferenco. Govorili pa so samo lokalni voditelji beograjskih Ijotičevcev. Vatikan in Italija Rimski poročevalec švicarskega lista »Neue Ziirchei Zeitung« poroča med drugim: »Poglavje zase. ki pa spada v okvir splošnega razpoloženja v Italij'. ie javno pobijanje vatikanskega lista »Osservatore Romano« v delu italijanskega časopisja. Vodilno besedo ima v tem pogledu Farinacci-jev organ »Regime Fascista«. ki zahteva prepoved prodaje vatikanskega organa v Italiji. Farinacci utemeljuje svojo zahtevo med drugim s tem. da ie devet desetin tega »v italijanskem jeziku pisanega, toda inozemskega lista« napolnjenih s političnim materialom ki je v nasprotju / uradno politiko Italije. V rimsk'h novinarskih krogih s pozornostjo zasledujejo razvoj tega spora. ker bi mogle biti potegnjene v razpravo nekatere dolloebe konkordata Te dni je Vatikan postavil na indeks knjige Paola Orianija, ki velja poleg Gentileja za filozofa in ideologa režima in ki za«tnpa v svojih političnih delih načelo državne vsemo-či. Gre za ukrep, ki ga ni mogoče podcenjevati.« * Sreska skupščina OJNS v Hočah pri Mariboru V nedeljo je bila v Hočah v prostorih gostilne Pristanik skupščina omladine JNS za srez Maribor desni breg. Kljub deževju se je udeležilo skupščine okoli 80 omladin-cev iz raznih občin sreza, kar je dokaz, kako zvesto se je mladina oprijela svojega gibanja. Skupščini so prisostvovali tudi nekateri starejši pristaši stranke, ki so ji z zanimanjem sledili. Skupščino je vodil predsednik g. Filip Prirnec, ki je poročal o delovanju organizacije. Njegovo poročilo je dopolnil tajnik g. Mirko Prirnec. Blagajniško poročilo je imel g. Vili Belšak, nakar je predlagal v imenu revizorskega odbora g. Dimitrij Kristl razrešnico celokupnemu odboru. Pri volitvah je bil ponovno soglasno izvoljen za predsednika g. Filip Primec. V odboru pa so omladinci iz Hoč. Frama. Slivnice. Tezna, Sv. Marjete, Podove, Studencev in Pobrežja. Nato sta govorila delegata banovinske-ga odbora OJNS. Banovinski tainik g. An-rej Uršič je prikazal razvoj naše notranje politike v zadnjem času in poudaril, da uravnava JNS svoje delovanje z vidika vrhovnih nacionalnih in državnih interesov. O socialno-gospodarskem programu stranke je govoril g. inž. Boris Sancin, poudarjajoč življensko navezanost Slovencev na jugoslovensko socialno in gospodarsko skupnost. Oba poročevalca sta bila za svoja izvajanja deležna enodušnega odobravanja. Vprašanje Inozemcev v Belgiji Iz poslednjih izjav belgijskih državnikov je razvidno, da sta v Belgiji trenutno v ospredju iavnega zanimanja predvsem dve vprašanji, vprašanje tujcev in proti-državne propagande, tako zunanje kakor notranje. O teh dveh belgijskih vprašanjih ie te dni pisal švicarski list »Der Bund«, iz katerega posnemamo naslednje podatke: Ceni se. da živi v Belgiji okoli 15.000 tujih državljanov in ljudi brez državljanstva. ki pa so po ogromni večini emigranti in so se ob izbruhu vojne stavili celo na razpolago belgijskim vojaškim oblastem za primer vojne Razen tega so belgijske oblasti že lansko jesen pregledale dokumente vseh tujcev in jim. v kolikor niso bili sumliivi izstavile posebne legitimacije. ki jih morajo obnavljati vsakih šest mesecev. V taboriščih pa je precej emigrantov židovske krvi. znabiti okoli 2000 Toda spričo ukrepov ki so jih belgijske oblasti v tem pogledu pravočasno podvzele. ne preti državi od teh emigrantov nobena nevarnost Drugače oa ie s »turisti«, ki so se zlasti v začetku aprila pojavili v Belgiji v večjem številu Njihovi potni listi in vizumi so povsem v redu Zanimivo je. da so tem turistom za njih vožnje na razpolago belgijski avtomobili in da se često sestajajo na dogovorjenih mestih, dasi se med seboi v naprej ne poznajo. Toda tem turistom stopajo belgijske oblasti v zadnjem času tako močno na prste, da se je njihovo število precej zmani-šalo. Razen tega so dobile vse belgijske konzularne oblasti v inozemstvu stroga navodila, da izdajajo vizume samo v po-edinih točno preiskanih primerih, pa še tedaj le za krajšo dobo. Posebno pozornost protidržavni propagandi so morale belgiiske oblasti posvetiti v pokrajini Eupen-Malmedy. Tam je bilo v zadnjem času izvršenih več hišnih preiskav. zlasti v redakcijah nekaterih lokalnih listov, katerim je bilo prepovedano nadaljnje izhajanje. Preiskave so belgijski organ izvršili tudi pri raznih športnih in telovadnih organizacijah. Pod nadzorstvom je tudi znano reksistično gibanje Leona Degrella. čigar propaganda pa ie v zadnjem času močno popustila. Iz stranke je izstopila večina pravih patriotov. Podoben proces se vrši tudi med Flamci, kjer so ekstremni elementi vedno boli v manjšini. Vsi belgijski domoljubi pozdravljajo te odločne ukrepe belgijske vlade proti vsemu, kar bi moglo ogražati državno strnje-nost, notranjo slogo in edinost Angleški škofje na Oplencu Beograd, 6. maja. p. Anglikanski škofje dr. Baxton Parson in Heglan, so se s spremljevalci sinoči vrnili iz Sremskih Karlovcev, kjer so bili včeraj v gosteh pri patriarhu Gavrilu. V Beogradu pa so samo prenočili in so davi že odpotovali na Oplenac. V cerkvi na Oplencu je bila darovana svečana zadušnica. nakar so odlični angleški gostje položili lepe vence na grobove vodje Karadjordja. kralja Petra I. in kralja Aleksandra I. Popoldne so se vrnili v Beograd. Angleški poslanik Campbell jim je nocoj priredil svečan sprejem v prostorih poslaništva. Djurdjev dan v Beogradu Beograd, 6. maja. p. Praznik sv. Jurija, Djurdjev dan, je bil tudi letos v Beogradu svečano proslavljen, rlcčim so bile proslave po beograjski okolici zaradi deževja bolj skromne. teinL. Zahteve inženjerjev Skoplje, 6. maja. p. Tu je bil poslednja dva dni občni zbor zveze inženjerskih društev. Občni zbor se je danes zaključil. Z aklamacijo je bil izvoljen novi upravni odbor, ki so mu na čelu kot predsednik beograjski inženjer Borivoj Djuričič. kot podpredsedniki pa inž. Zvonimir Pavšič iz Zagreba, Gojko Koprivnik iz Ljubljane in Miloš Sakič iz Sarajeva. V odboru je vsega skupaj 12 inženjerjev iz Beograda, 8 iz Zagreba, 5 iz Ljubljane. 4 iz Sarajeva in 2 iz Splita. Ob zaključku občnega zbora je bila sprejeta dolga resolucija. V njenem splošnem delu opozarjajo inženjerji na škodljive posledice gospodarskega nereda v državi ter nedoslednega izvajanja zakona. Resolucija obširno govori o kontroli nad cenami, o ureditvi plač uslužbencem vseh vrst, o problemu izenačenja cen z življenjskimi prilikami, o borbi proti špekulaciji in korupciji, o nujni reorganizaciji državne in banovinske statistične službe, o kontroli nad karteli, ter zahteva takojšnje povišanje plač vsem ročnim in intelektualnim delavcem. V svojem strokovnem delu zahteva resolucija, da se na vseh mestih javne uprave, ki so določena za inženjerje, ti res tudi namestijo, da se privatna pod- m/voM SONCA SVETLOB? I SPECIALEN fzbt dvfw(njenjc dedovanja Orizol- kreme Hi Vas je gotovo vedru* zadovoCjiCa ! V VSEH SPECIALNIH TRGOVINAH ! jetja z vsemi zakonskimi sredstvi prisilijo da namestijo domače pooblaščene inženjerje pripravnike in da se inžerjerskim društvom omogoči popolna kontrola nad izvedbo te zahteve. Odpravita naj se položaja honorarnih in dnevničarskih inženjerjev. Resolucija nadalje zahteva ločitev tehnične službe od upravnih oblasti, posebno pa izročitev hidrotehnične službe iz sedanjega upravnega sestava. Hidrotehnič-na služba naj bi se kot posebna ustanova podredila kmetijskemu ministrstvu. Reorganizira naj se inšpekcija dela v vseh instancah tako. da se pomnožijo njeni nadzorni organi in z zakonom določi njeno neodvisno poslovanje. Končno zahteva resolucija normalizacijo lehnične terminologije. tehničnega šolstva in znanstvene organizacije dela v državi. Poplave v Bosni Sarajevo, 6. maja o. Zaradi velikega deževja po vsej Bosni so pričele v poslednjih dveh dneh reke močno naraščati. To velja zlasti za Bosansko Krajino. Reka Bosna je izredno močno narastla tudi že pri Nemili, kjer se je včeraj zjutraj pripetila znana železniška nesreča. Zato ni za enkrat misliti na dviganje železniškega stroja in tovornih vagonov iz vode. Pač pa so na progi zgradili pomožni tir, tako da se promet že ne moteno razvija. Pri žepču pa je danes voda izpodjela most. tako da se je zrušil v reko. Promet na glavni bosanski cesti Brod—Sarajevo je bil tako prekinjen. Naknadni sodni odmev konkurza tvrdke Pollak Hekdanj! glavni lastniki so obtoženi lažne kride Razprava bo trajala tri dni in je zelo zapletena Pred malim kazenskim senatom, v katerem pod predsedstvom s. o. s Breliha sodelujeta gg. s. o. s. Kralj in dr. Pompe. se je danes dopoldne začela na tri dni predvidena razprava v zvezi s svoječasnim konkurzom znane tvrdke Karel Pollak d. d. Obsežno obtožnico proti štirim bivšim delničarjem te tvrdke zastopa državni tožilec g. Branko GoSlar, obtožnice zastopajo gg dr. Žitko, dr. Dink0 Puc in dr. braxier. a konkurzno maso dr. Vladimir Ravnihar. Poleg številnega radovednega občinstva sledijo razpravi, ki poteka sicer ves čas mirno, a zelo intenzivno, ves čas tudi štirje izvedenci v knjigovodstvu. Iz obtožnice Obtožnica očita dr. Vendelinu Meglerju, rojenemu 1.1888. v Sremskih Karlovcih. m-dustrijcu v Ljubljani, dr. Ivu Mil čiču, rojenemu 1.1897. v Brusjah pri Dubrovniku trgovskemu poslovodji v Ljubljani, indu-strijcu Karlu Pollaku, rojenemu 1 1878 v Ljubljani in industrijcu Pavlu Pollaku, rojenemu 1. 1890. v Ljubljani da so kot upravni svetniki tvrdke Kari Pollak d d. zakrivili zločinstvo lažnega bankrotstva po § 344. k. z. Obtožba proti Ivanu Pollaku, roj. 1880 v Ljubljani, je bila izločena, ker je njegov pravni zastopnik predložil spričevalo psihiatra. Kakor navaja obtožnica v razlogih, obtoženci v objektivnem oziru vsa v tenorju jim očitana dejanja priznavajo, zanikajo pa krivdo in se zagovarjajo, da je bila tvrdka K. Pollak d. d., pri kateri so bili delničarji in upravni svetniki ter vodje raznih obratov, aktivna. Tvrdka Karol Pollak — izvaja dalje obtožnica — je bila ustanovljena ket poedina firma 1. 1878. pod imenom »Karol Pollak, tovarna usnja in usnjenega blaga in trgovina z deželnimi pridelki«. Lastnik tvrdke je bil Karol Pollak st. Leta 1913. sta v tvrdko vstopila Karol Pollak ml. in Ivan Pollak in je bila tvrdka spremenjena v javno trgovsko družbo. L. 1920. pa se je ustanovila delniška družba za industrijo usnja pod imenom Indus. ki je prevzela celotni obrat tvrdke Pollak. Glavnica družbe je znašala 1,500.000 din. delnice pa so ostale v rokah redbine prejšnjih lastnikov tako da je imelo podjetje značaj izrazito rodbinske delniške družbe. Leta 1924. je tvrdka spremenila svoje ime in se je odslej imenovala Karol Pollak d. d. Podjetje je vodil upravni svet. ki je obstojal vse do zadnjega izključno iz delničarjev, članov rodbine Pollak. Vsi delničarji so več ali manj aktivno sodelovali pri podjetju kot vodje posameznih obratov odnosno v vodilnih funkcijah. V eksekutivnem odboru so bili dr. Miličič. dr. Megler. Karol Pollak ml.. Pavel Pollak in Ivan Pollak. Tvrdka ie bila lastnica industrijskih obratov v Ljubljani, v Kranju in na Vrhniki. Centrala celotnega pedjetja je bila v Ljubljani ped vodstvom generalnega ravnatelja Iva Miličiča, ki pa je moral na pritisk največje upnice, Mestne hranilnice ljubljanske. dati 1. 1931. svoje mesto na razpolago zastopnikoma Mestne hranilnice Francetu Majcenu in dr. Petru Klinariu. Po izvedencih Zeleniku. Javorniku. Avgustu Kusterju in Josipu Spehtu ie dokazano, trdi obtožnica, da ie bila tvrdka že vsa leta pred otvoritvijo konkurza pasivna in da so se morali obdolženci tega dobro zavedati. Ze ko so najeli zelo visok kredit pri Mestni hranilnici v Ljubjani. so zamolčali in v knjigah maskirali ter skrili svoj dolg pri Hranilnem in posojilnem domu v Ljubljani (nad 14 milijonov din), ker so vedeli, da Mestna hranilnica drugače ne bi dovolila tvrdki skoro 30 mili jonov din posojila. Transakcije, ki so jo obdolženci izvršili, so knjižili šele v septembru in oktobru, čeprav so jih izvedli že v avgustu, samo da so prikrili te nedovoljene transakcije zaupnikoma Mestne hranilnice. Sodila izvedenca Avgust Kuster in Josip Speht sta ugotovila, da občnemu zboru 1. 1931 bilanca za prejšnje leto ni bila predložena. da ni bilo odpisov ori poslopjih, strojih in obratnih napravah. S temi in sličnimi ukrepi je bila prikrita večmilijonska izguba v 1. 1930 in 1931 Knjigovodstvo je bilo zelo komplicirano in nepregledno, kar se ie po trditvi obiožniee vse zgodilo namerno, da bi se prikrilo pravo stanje družbe. Veliko vlogo igrajo v aferi terjatve družbe do delničarjev in delničarjev do družbe. Obtožnica pravi, da so si obdolženci kot delničarji med seboi razdelili obrate na svoj osebni račun in so na ta način maskirali izgube, da bi predočili poslovne uspehe tvrdke čim ugodneie F*o mnenju izvedencev ni nikdar obstoejal resen namen. da bi te debetne salde plačali delničarji sami. Slo pa je za ogromne zneske, ki so presegali tudi vrednost privatnega premoženja delničarjev. Pri ugotavljanju zaloge blaga sta izvedenca naletela na velike ovire Izginile so namreč vse skladiščne in inventurne knjige in tudi evidenca došlih faktur. Obtožnica navaja, da so obdolženci skrili 82 poslovnih knjig tik pred uvedbo prisilne uprave. Knjige so skrili v prostorih družbe Triumf. družbe Standard ter Hripoze na Tyrševi cesti, kier so iih v aprilu 1932 ob priliki hišne preiskave našli v dveh zabojih. Nadalje obtožnica navaja, da so obdolženci uničili ali skrili tudi knjigo delničarjev, iz katere bi bilo mogoče raz-videti. koliko denaria je kdo potegnil tekom let iz podjetja. Obtožnica navaja nato. kako vlogo so igrale razne postranske tvrdke. zlasti Triumf, Standard in Hripoza Glavna lastnica Triumfa je bila ga. Meta Meglerjeva, od 1,000.000 din glavnice Standarda pa je tudi 990.000 din pripadalo tvrdki Pollak. Z ustanovitvijo Standarda so si obdolženci rezervirali precejšen del premoženja tvrdke Pollak. Tc transakcije so sc izvršile brez formalno pravilnega sklepa tvrdke Pollak in brez znanja in obvestitve upravnega svetnika Franca Majcena kot zastopnika Mestne hranilnice ljubljanske. Obtožnica prihaja do zaključka, da so se obdolženci dobro zavedali že več let pred otvoritvijo konkurza, da je tvrdka Pollak pasivna Bistveni del premoženja so skušali z gori navedenimi in šc drugimi transakcijami. ki jih našteva obtožnica, odtegniti posebno blagovnim upnikom tvrdke ter jih oškodovati za milijonske zneske, ki so šli zgolj na korist obdolžencev. Pri konkurzu so zato prišli do kritja samo upniki prvega razreda in deloma upniki 2 razreda. Za upnike 3. razreda pa sploh ni nič ostalo. Na osnovi vseh teh trditev obtožuje obtožnica obdolžence lažne kride. Izpovedi dr. Meglerja Na današnji dopoldanski razpravi je bil po prečitanju obtožnice, ki je trajalo 2 uri, kot prvi zaslišan dr. Megler, ki je na predsednikovo vprašanje, ali se čuti krivega, odločno odgovoril: »Ne!« Predsednik je nato obtožencu zastavil splošna vprašanja glede ustanovitve tvrdke Pollak d. d. Dr. Megler je pojasnil, da je prišel v podjetje 1. 1920. kot solastnik. Pollaki so imeli 70% delnic, dr. Megler in dr. Miličič, ki je nekaj let pozneje vstopil tudi kot Pollakov zet v podjetje, pa sta razpolagala skupno s 30% delnic. V upravnem svetu je bil dr. Megler do 1. 1932. Plače je imel na leto 180.000 din. Družbena glavnica je znašala 1,500.000 din v delnicah po 250 din. Predsednik: »Ali je podjetje dobro uspevalo, ko ste vstopili?« Obtoženec: »Da, dobro je uspevala Imelo je velike dobave. Dobički so bili investirani, . povečana je bila kapaciteta podjetja in srečno smo premagali vse kri- ze. ki pa so nam končno požrle ves dobiček.« Predsednik: »Kje ste dobivali kredit?« Obtoženec: »V glavnem pri Ljudski posojilnici, Praštedioni in Češki industria*lni banki. Plačevali smo visoke bančne obre-, sti. Imeli smo velik kredit v tujini, v Ameriki in Franciji, zlasti pa v Nemčiji. Zastopnik Češke industrialne banke v na-i šem podjetju .ie uvedel nekakšen Batjev j sistem, toda izkazalo se je. da je sistem za čevljarsko stroko dober, v usnjarski stroki pa je doživel polom. Prišlo je do spora in iskali smo kredite drugod. Končno smo se odločili za posojilo pri Ljubljanski mestni hranilnici, ker smo hoteli imeti hi-potekaren kredit, da ne bi upnik odločal o strokovnih metodah in poslovanju. Dobili smo tak kredit pri Mestni hranilnici po 9% na odplačevanje v 25 letih. Vsi smo jamčili za posojilo s svojimi posestvi.« Predsednik: »Ali ste se zavedali, da je podjetje pasivno, ko ste jemali posojilo pri Mestni hranilnici?« Obtoženec: »Ne, prepričani smo bili. da je podjetje aktivno, saj bi sicer tudi ne dobili hipotekarnega posojila. Nepremičnine so bile ocenjene 1. 1926. in 1. 1927. na okoli 40 milijonov din. Ko so nas začeli preganjati upniki, smo bili prepričani, da bomo izplavali kakor v prejšnjih krizah.« Po teh splošnih obtoženčevih pojasnilih je predsednik načel prvo točko obtožnice, k: govori o skrivanju trgovskih knjig. Dr. Megler je glede te točke obtožbe trdil, da so knjige začeli prenašati iz pisarne šele potem, ko je odpuščeni uradnik zagrozil, da bo podjetje ovadil zaradi neprijavljenih in neplačanih davkov. Šlo je za prometni davek. Podjetje ni znalo izračunati koeficienta glede plačevanja prometnega davka za določeno vrsto izdelkov ter je 1. 1931. poslalo vse predmetne knjige finančni direkciji s prošnjo, naj tam ugotove. kako je s temi dajatvami. »Po pregledu knjig,« pravi dr. Megler. »smo napravili z davčno upravo aranžma glede plačevanja prometnega davka. Z davčno upravo smo se nekako »poglihali«. To se je zgodilo, preden je odpuščeni O. zahteval od finančne direkcije ovadnino. Pozneje pa je davčna uprava zopet zahtevala, naj predložimo knjige. Kdaj so knjige poslali nazaj po prvem pregledu, ne vem. ker sem bil na počitnicah. Ko je davkarija drugič zahtevala, naj predložimo knjige, smo fingirali večje posojilo, kakor da ga bomo dobili v Parizu, ter smo rekli davčni upravi, da smo vse knjige poslali v Pariz na naslov upnika, ki nam bo dal posojila in ki potrebuje podatke o imovinskem stanju podjetja. Rekli smo, da smo poslali knjige zaradi tega, ker bi overovljeni prepisi iz knjig stali ogromne vsote. V resnici smo knjige znesli v skladišče na Dunajski cesti. kjer so jih pri preiskavi tudi našli. Sklenili smo. da bomo knjige predložili, kadar se nam bo to zdelo potrebno.«: Predsednik: »Manjka pa glavna knjiga delničarjev!« Dr. Megler- »Bivši prisilni upravnik De-reani mora vedeti, kje je ta knjiga. Ko je prišel v podjetje, je imel vse pod svojo oblastjo in je vse zaklenil. Zasedel je sobo dr. Miličiča. kier so bile važne knjige. vse razmetal in vestno preiskal tudi moi pisarniški koš.« Državni tožilec: »Dereani je vendar s težavo rekonstruiral knjigo delničarjev.« Predsednik: Kakšen interes bi imel De-reani kot prisilni upravnik, da bi uničil važne knjige?« Dr. Megler: »To se bo pojasnilo v teku razprave in tudi. kakšne cilje je zasledoval. Jaz nisem nobene knjige odstranil.« Državni tožilec: »Zakaj na poziv sodišča niste predložili knjig, ki ste jih v resnici imeli?« Dr. Megler: »Knjig pa nisem imel.« Predsednik: »Vedeli pa ste, kje se nahajajo!? Dr. Megler: »Eksekutor me je pozval, naj knjige, ki jih imam. izročim, ni me pa vprašal, kje so knjige! Knjig pa pri sebi res nisem imel. Sicer na skrite knjige, ki so bile stare, niso imele nobene vrednosti za ugotavlianie imovinskega stania. To je bilo razvidno iz novih knjig, ki so bile na razpolago. Na starih knjigah je mogla imeti interes le davkarija.« Državni tožilec: »Bodo že izvedena' povedali. katere važne knjige so manjkale in čemu bi bile potrebne.« Sledilo ie vprašanie glede umetnega zvišanja dob:čka. Obtoženec je izjavil, da so vse navedbe izvedencev »napačne«, ker niso hoteli obtožencev vprašati, kako so se konti vodili. Ob 13. uri je predsednik nato prekinil razpravo, ki se je nadaljevala ob 16. uri. Popoldanska razprava Na popoldanski razpravi., ki je bila zaključena ob 19. uri, je bil zaslišan izvedenec ravnatelj špeht iz Zagreba, ki je izjavil da je bil tv. Pollak solidna tvrdka ter je propadla najbrže zaradi krize v letih 1931 in 1932. Nadaljevalo se je nato zasliševanje dr. Meglerja ki je vztrajal pri trditvi,- da s transakcijami, ki mu jih očita obtožnica, ni imel namena oškodovati upnike. Zaslišani so bili še dr. Miličič, Karel Pollak in Pavel Pollak, ki so se vsi zagovarjali, da so bili trdno prepričani o trdnosti in aktivnosti podjetja ter so vse transakcije izvršili z namero, da bi tvrdki Pollak koristili. Karel Pollak je trdil, da je podjetje propadlo zaradi Mestne hranilnice, ko so njeni zastopniki začeli gospodariti v podjetju, uvedli prisilno upravo ter končno pognali podjetje v konkurz, pri katerem so vsi delničarji izgubili vse svoje premoženje. Na dražbi so bili stroji prodani za smešno ceno. Nepremičnine, ki so bile ocenjene pred konkurzom na okoli 40 milijonov din, so bile v konkurzu ocenjene na 22 milijonov din in prodane globoko pod vrednostjo. Jutri se prične razprava ob pol 9. urL Zaslišani bodo najprej izvedeno. ( »JUTRO« št. 104 Tbrek, T. T. »40. MALI OGLASI CENE MAL fo 60 par za besedo, Din S.— IM OGLASOM davka za vsaJi oglas ln enkratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši cnreeh ta enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve »e earačunajo po Din Z.— na vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se earačunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za 3ifro aH dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo lessrs'"oe:a aa voza kr Jugoslavije, če oh doPOonom času no bo navzočih nad polovico člpnov s nravico glasovanja, bo občni zbor uro kasneje, no ?lode na število prisotnih z enakim dnevnim redom Kraj in ivestr občnega zbora homo objavili nnknadno Predsednik Ro-*,ic. s. r.. srlavni tajnik Ferrari. s. r SK !!!-f> (!:»h,i»vit5et'--'<:» soko:'*>>. Dro\n ne bo običajnega članskega sestanka: namesto njega seja odbora Prosim, da pi i-loto vsi in točno! Tajnik SIi Ljubljana. Zm-adi raznih gostovanj •nora I moštvo rodno obiskovati treninge Zato pozivamo vso igralce, naj rodno in pridno vsi trenirajo Snreiemajo so novi iunior<=ki ipraloi sredo in potok na :