No. 99 mehiška Domovi ima AM€MCAN IN SPIRIT FOft«K»M IM LAMOUAOfi ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 20, 1959 SLOVSHIAM MORM1MO NCWSPAPOR ŠTEV. LVin.-VOL. LVin. Pogajanja v jeklarski industriji leko mirno Ozračje je po bes'edah voditelja jeklarjev še prijateljsko, obe strani proučujeta razpoloženje in načrte druge strani. WASHINGTON, D. C. — Raz. govori med predstavniki jaklarn *n zvezo jeklarskega delavstva Jočejo že drugi teden. V biistvu [ Se niso prešli iz začetnega razdobja. Obe str ani skušata po iz- ' lavi predsednika Zveze jeklarjetv Ugotoviti razpoloženje in načrte J'osprotnika. Medsebojni odno-Saji so za zdaj še prijateljski in do spopadov in ostrih nastopov Ee ni prišlo. K pogajanjem se je oglasil George Meany, glavni predsed- j ddi AFL-CIO. Pograjal je pre- ( tel ostro načelnika Eisenhower-lovega gospodarskega sveta, ki jP Predložil zamrznitev plač, kar 1 Joklarji že pred časom odklo- J ko je tak predlog stavila ■ ir-klarska industrija. ' Meany je ' Cžnačil to izjavo za “vmešava-djo” v pogajanja in je načelniku | <&Veba dr. Saulnierju svetoval, da |al v prihodnje raje molči, kot c,(-dajo drugi predstavniki in čla-ni vlade. Vodilne demokratinje zapletene v segregacijo WASHINGTON, D. C. — Naše vodilne demokratinje v Wash-ingtonu imajo svoj klub pod imenom Narodni ženski demokratski klub, ki mora najbrže zelo živahno delovati, kajti njegove članice se zbirajo vsak teden na skupno kosilo in porabijo to priliko, da izmenjajo skušnje o delu za istranko. Sedaj sta se kot članici priglasili dve odlični demokratinji črnega plemena, ena izmed obeh je bila celo ameriška zastopnica pri ZN. Odbor je sprejem, obeh kandidatinj odklonil češ, da je kljub “prenapolnjen.” Klubova uprava dodaja, da manjka prostora prav posebno pri tedenskih kosilih. V naši prestolici upajo, da bosta obe kandidatinji začeli protestirati in tako poskrbeti za zabavne pogovore. "Nevtralci" žele svoj sestanek na vrhovih Italija hoče preurediti vodstvo državnih podjetij *njvr, It. — Povojna Italija je Podedovala od Mussolinijevega iežima celo vrsto podjetij, ki so Popadla tekom velike medvoj-Pe gospodarske krize. K tej de-^bščini je dodala po vojni še celo vrtso novih v znamenju Pokrite nacijonalizacije. 'Med državnimi podjetji je P°sebno močan trust, ki gospo-ari na laško domačo nafto in aakimi rafinerijami. Vodi ga ^drico Mattei, ki trdijo o njem, a' .le najbolj mogočen gospod v laliji. Menda ima odlične za- ^ulisne bansko J^a ima tudi dosti nasprotni-°v ravno v tej stranki. "P' so sedaj našli priliko, da se ^dsijo nad Mr. Matteijem. Jegov trust namreč financira ^udi milanski časopis Tl Gior-,° ki rad napada vlado. To je j^° povod, da je laški senat Mo napadel vlado, zakaj pla- , le list, ki napada vladno polivko. ski^aC*a se kritike zbala in > enila; da reorganizira vsa dr-'avna podjetja, jim prepove vse zveze z vladajočo Kr-demokratsko stranko, Egiptovski Naser in jugoslovanski Tito pripravljata “nevtralni” sestanek na vrhu. i KAIRO, Egipt. — Egiptovski diktator Naser je najbrže na pobudo Tita povabil Indijo, Indonezijo in Jugoslavijo na sestanek nevtralcev na vrhovih. Tito mu je takoj odgovoril, da je za to, Nehru še ni dal odgovora, indonezijski Sukamo pa trenutno potuje po svetu in tudi še ni dal nobenega odgovora. Idejo samo je dal sestanek med egiptovskim in jugoslovanskim ministrom za zunanje zadeve, ki se je vršil 12. maja i . udeležbe in nove investici-^ Matteiju noče podaljšati se-pogodbe, ki poteče to le-s- Pri gonji proti državnim j petjem je udeležen naravno lailM privatni kapital, ker i »hu državna podjetja huda °dkurenca. j . °J za in proti državnim pod-lem je precej podoben naše-u.koju za in proti novim in- — Maine, Vermont in New Hampshire imajo' baje največji procent prebivalstva starega nad 65 let. na vseh postajah v državi posta-posebno v poljedelskih komunah polno propagandne literature in vijo Marijino podobo iz Lujana, povečali tudi količine živeža. tudi nekaj orožjja. J kjer je glavna Marijina božja ------o------ Ekvadorski policiji se je po- pot v državi. Bodimo pri vsaki vožnji pro* srečilo, da je dobila natančno po-1 -------------------------------- vidni in amanjiujuo itevilo žr- ročilo o delu in načrtih ekva- držala rok križem, ako bi prišlo *«vf Idorskih komunistov in ne bo do demonstracij. Zastopniki sudetskih Nemcev so zborovali na Dunaju DUNAJ, Avstrija. — Organi- zbor. Najraje bi ga bila prepre- lo treba govornike opozoriti, da vrsticami kot z besedami so do-zacije sudetskih Nemcev so iz- čila, toda tega si ni upala napra-'niso na svojem, ampak v pre- dali zahtevam še par novih; če-brale letos Dunaj za kraj letne- viti. Na eni strani je dovolila,' stolici nevtralne države. Vkljub ška sudetska pokrajina naj po- kak uspeh. Gromiko je v privatnem razgovoru z angleškim zunanjim ministrom Lloydom predložil Zahodu: Umik njegovih čet iz Zahodnega Berlina ali Dodatek malega števila sovjetskih čet zahodni vojaški posadki ali Nadomestitev zahodnega vojaštva z “nevtralnim” v okviru Združenih narodov. Lloyd je Gromiku odgovoril, da je malo upanja na uspeh, če je to vse, kar ima Sovjetska zveza Zahodu predložiti. Nato je obvestil svoje tovariše o predlogih. Ti so jih zaivrnili, vesti iz dobro poučenih krogov pa trdijo, da se bodo razgovori nadaljevali na privatnih sestankih med samimi zunanjimi ministri brez časnikarjev in zastopnikov obeh nemških vlad. desetih, Ijeno. kot je bilo ne preje j av- bi! občni zbor zanimiv. ga občnega zbora. Občni zbor da bodo letos zborovale na Du- temu je sam po sebi gotovo ni dogodek,]naju komunistične mladinske| Največjo redkost na občnem ki bi se z njim morala baviti ^ organizacije vsega sveta s svo-svetovna javnost, vendar pa je jimi sopotniki vred. Na drugi važen za vse nemške sosede, to-'strani je devet milijonov nem-rej tudi za Slovence, je posvetiti par besedi. Vestici jam1 v znani T.V.A. o- a J" četrtina vsega prebivalstva rgent:-- -• ■ - • • - > Ai; Golici. ^eminc živi v prestolnici Bue-. Aires in njeni neposredni Višibla*no( toplo in vlažno. Naj-(jg a temperatura 85. najnižja Sudetski Nemci so si letos namenoma izbrali Dunaj za mesto tradicijonalnega' občenega zbora. Dunaj ne pomeni zanje samo prestolice avstrijske republike, je zanje tudi živ spomin na čase, ko so bili še pod dunajsko vlado in kot Nemci imeli v monarhiji veliko več besede, kot bi jim pripadalo po njihoven številu. Dunaj je zanje tudi simbol upanja, da se bodo zopet zboru je predstavljal predsednik zbora in voditelj sudetskih je aevet mmjonov nem- Nemcev dr Lod , ki je na Treba .mu sk,h pregnancev ,z Vzhodnih ov- ob.nem 2b()m jzjavil da se radi ropskih dežel tak političen fak- starost. umlka iz pollUčnega živ. tor k, ga mora vposteva , ne sa- Dr Lod je zadnja mo bonnska, ampak tud, duna,- ko ^ pri& razpada Av. 5 a v a a’ | strije, njegovo življenje je živ- Ker se je dunajska vlada ba- Ijenje sudetskih Nemcev v mala skrajnosti v besedah in iz- lem. Ko je 1. 1918 razpadla Av-gredov v dejanjih ji ni preostalo strija, je Lodgeman sedel v du-drugega, da se je sama udeležle- najskem parlamentu. Po vojni vala vseh zborovanj z namenom, je postal češki državljan in poda na samem mestu takoj posta- litični voditelj sudetskih Nem-vi vsako pretirano izjavo sudet- cev. Kot tak je sedel vso dobo skih voditeljev na pravo mesto, med obema vojnama v češkem , j . ,, . (Njena navzočnost na občnem parlamentu. Po drugi svetovni °.1fr.1" zboru je stalno opominjala govor- vojni je šel s sudetskimi Nemci nike, naj bodo zmerni v govor- v zapadno Nemčijo in bil izbran jenju in naj ne uganjajo dema- v zahodnonemški parlament, gogije. ( kjer je še danes. šli nazaj v kraje, odkoder jih je pregnala usoda in da bodo zopet nekaj pomenili vsaj v evropski politiki. Da je Dunaj trenutno glavno mesto nevtralne Avstrije, tega niso dosti vpoštevali. Tem bolj je to vpoštevala avstrijska vlada, ki je z nejevoljo in strahom pričakovala binkoštni Udeleženci občnega zbora se' Voditelji sudetskih Nemcev niso dosti brigali za skrbi dunaj- so radi prisotnosti avstrijske ske vlade in le do gotove meje vlada skušali govoriti umirjeno vpoštevali njene nasvete. Zato in ponavljali svoje stare zahte-se je občni zbor vršil dostojno ve: pravico do domovine in pra- občnijin mimo, same nekajkrati je bi-^vico do samoodločitve. Bolj med stane neodvisna od Prage in naj gre svojo pot. Da mora ta pot peljati v Bonn ali Berlin, to je bilo vsem tako jasno, da o tem niso izgubljali besedi. K Avstriji naj pride tudi juha Tirolska. Nazaj v Nemčijo naj pridejo tudi vsi tisti kraji, ki so bili 1. 1945 odtrgani od Nemčije. Kar je za nas posebno značilno, je zahteva, da naj imajo pravico do domovine tudi nemški izgnanci iz srednje Evrope, torej tudi iz Jugoslavije. Kar je bilo pretiranega govorjenja, je dunajska vlada skušala spraviti na pravi tir. Vkljub temu je odobravalo sklepe občnega zborna ne samo tistih 250,-000 do 300,000 udeležencev, ampak ves nemški narod. Kot vsako leto, se je tudi letos vršil zbor v znamenju nemškega na-cijonalizma in njegovih ciljev. Kot vsako leto, so tudi letos povečano vnemo in upornostjo obnavljali cilj nemške politike: kar so Nemci izgubili od 1. 1913 naprej, morajo dobiti nazaj, preje ne bodo zadovoljni. Zadnje ljudsko štetje ne podpira bahavosti Hruščeva MOSKVA, ZSSR. — Zadnje ljudsko štetje je odkrilo nekaj ranljivih točk v sovjetski gospodarski in vojaški moči. Sovjetija ima danes 209 milijonov Iju-.di, torej samo 20 milijonov več kot pred 20 leti. To se pravi, da je morala v zadnji svetovni vojni izgubiti okoli 30 milijonov, med tem 8 milijonov samo na frontah in v nemških koncentracijskih taboriščih. V Sovjetiji je danes 20 milijonov več žensk kot moških; so pa vprežene tudi v težka dela, ker manjka moških delovnih moči. Povprečno število rojstev je zelo malo nad ameriškim povprečjem. Štetje je tudi potrdilo nekaj znanih stvari, kot na primer “beg z dežele v mesta” in močno preseljevanje iz evropske Rusije iv A-zijo, posebno v Sibirijo. Podatki o starosti prebivalstva dovoljujejo zaključek, da bo v prihodnjih 5-6 letih prišlo zelo malo mladih delovnih sil v gospodarstvo. MJNOVEJšE VESTI COLUMBUS, O. — Ohijska poslanska zbornice- je včeraj dokončno odobrila državni proračun v višini $1,808,496,400 za prihodnji dve leti. Proračun je za $416,000 večji, kot ga je guverner predložil. Novi proračun bo stopil v veljavo s 1. julijem 1959. CLEVELAND, O. — Nocoj polnoči bo cena gasolina pri galunu porasla za 2c, zo. kolikor je povišan nanj državni davek. ŽENEVA, Šv. — Upanje na skorajšnji sporazum o končanju preskušanja atomskega orožja je zaenkrat spe<| padlo v vodo. Sovjetski zastopnik je odklonil zahodni predlog za posebne tehnične razgovore o izvedbi nadziranja. WASHINGTON, D. C. — George Meany, predsednik AFL-CIO, je izjavil, de James Hoffa, predsednik unije voznikov, ne more računati na podporo o-stalih unij, če bi začel v resnici splošno stavko v protest proti delavskim zakonom. WASHINGTON, D. C. — Predsednik Eisenhower je podpisal zakon za izboljšanje pokojnin in brezposelnih podpor železničarjev. Železniške družbe so se temu močno upirale. CLEVELAND, O. — Včeraj je bilo najdeno v nekem jarku nr- Halfred farmah v Hunting Valley skoro čisto golo truplo Mary Jordin, srednjih let share vdove, ki so jo pogrešili preteklo soboto. Izgleda, da je bila imenovana umorjena. V zvezi z umorom zaslišujejo oblasti nekega 24 let starega “južnjaka,” s katerim so omenjeno zadnjič videli. HENDERSON. N. C. — Tod je prišlo včeraj do ponovnih izgredov in snopadov med stav-kujočimi tekstilnimi delavci, stvakokazi in zastopniki oblasti. I —s Ameriška Domovina IUMWI 9117 St. CUir Ave. — HEnderson 1-0928 — Cleveland 3, Oblo Natilze so se ji prikazale. Nevolja je vstala v njenem Src« na Barbiča, ki je spravil ''Jeno skrito ljubezen na dan. ,'Le zakaj gre to pravit? Kaj 11Jetnu to mari? Kaj pa on ve?” A drug glas jo je zavračal: ,Kai si mislila, da bo to vedno ^ r't°? Enkrat je moralo posta-tl očito . . .» Ko bi le oče ne bili tako hu-i! • . . K materi grem, pa jim pa naj mati pogovore o- k. Kaj ne da bodo še mati tepe-»'za: ^ako 2aradi tebe?’ ‘ko se je bojevala v skritem °dčku dolgo časa brez odločit- J' Naposled se ji je pa vendar J®10, da je zadela pravo, ko je ženila: “Antonu povem vse, aJ se je zgodilo, poprosim ga, aj ®ni odpusti, in kakor bo ve-e ’ tako bom naredila, da bo vi-da ga imam rada ... Pa k Antonu bom molila, da nam ^maga.” . sklep jo je potolažil, da se Je brisala in šla v hišo. fati je bila žalostna in Mina. j. Ko bi te svakinje ne bilo, ko-jj ° bi bilo manj prepira pri s^' On je že tako nagel, do-^‘krat ga pa ge ona nahujska. M ie bilo treba danes prepira? si tako izmisli!” I ^nčka, ali te je zelo 'zabole-' vpraša mati hčer sočutno. Niči” “Pa s®kar Prebije.” so te tako udarili, da si zganila.” ”alo maram1. Kaj takega se ua si gredo teta tako izmi-j!1,; 'n tebe in Gornikovega ta-0 skupaj spravljat! Kako so .0gli vendar Gornikovega so-*• Je že res: Kjer baba ne ^°re, pa, hudobec pripomore, v potem prepir in preklinje-. Pje in se dela greh brez po-j, No, kar tako na celem ^Pasati, da imaš ti Gornikove-, to je vendar preveč!” V^Nlati, ali jaz imam Gorniko-v §a: Antona res rada,” — izpo-^nči pogumno. st Ančka!” zavrisne mati pre-jj^šena in se vsa trese. “Ančka! M si pa rekla, da ni res!” k a je res! Gornikov Anton bo moj!” izvila. A glejte, nič hi bilo izvitega — ampak vse resnično . . . Ančka je imela Gornikovega Antona iz Kozjega repa . . . Joj! Lazarica ni vedela, kaj bi naredila, samo vzdihovala in tarnala je: “Kaj bo? Kaj bo? O, Bog se usmili! Kaj bo dejal on, ko izve, da je res?” Lazarica bi se ne bila nič pro-tivila hčeri; naj bi vzela tistega, kogar ima rada, Gornikovega Antona; toda vest ji je rekla, da ne sme delati proti volji mozeT vi, ki pa ni imel veselja dati bčer takemu nemaniču. Tudi si ni upala moža pregovarjati, ker ni nadejala uspeha. Zato je svarila hčer: “Ančka, ubogaj mene in očeta pa Antona pusti! “Aha! Potlej bi ga pa druga dobila! Anton je moj!” “Ako ti pa oče ne puste vzeti ga?” “O, saj ne bo zmeraj tako. Bodo že drugačne volje.” “Nikoli! Nikoli ga ne boš vzela!” “Bom videla! Pustim ga pa tudi ne! Še danes bom vse povedala očetu.” “Ančka! Nikar še! Nikar še danes! Bo žJe kako'A’ je dejala mati prestrašena, ker se je bala moževe naglosti. Do večera je vedela vsa vas, kaj je bilo opoldne pri Lazarjevih .. . Rožanka je pravila na vsa usta; da ni nič res, da bi i-mela lazarjeva Ančka Gornikovega, da si je to samo Barbič izmislil. Grozila je Barbiču, da mu bo Lazar uro navil, da bo vedel pdštene ljudi obrekovati. Ko je bil Barbič izvedel, da mu Rožanka grozi zato, ker je raznesel Lazarjevo Ančko, je Slovenska molka PH! noža v Ameriki Ustanovljena 3. junija 1938 v Barbertonu, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55. leta. Vsak Slovenec hi moral biti član te organizacije. GLAVNI ODBOR: Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Nau,mann Ave., Euclid 23, O. I. podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O. II. podpredsednik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland 19, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O. Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAŽIN, 18017 Hiller Ave., Cleveland 19, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: ANTON KRAMPEL, 6907 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Drugi nadzornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave., Euclid 19, O. Tretji nadzornik: JOHN LESKOVEC, 1111 Ward Ave., Girard, O. PROSVETNI IN KULTURNI ODBOR: JOHN STRAUS, 1071 E. 61st St., Cleveland 3, O. MARTIN VALETIC, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O. DAMJAN TOMAŽIN, 18017 Hiller Ave., Cleveland 19, O. LOUIS SAMSA, Direktor atletike: 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O. Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA”, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — IV 1-3345 IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA dovini v angleškem jeziku, da nras bo svet poznal in bodo bodoči rodovi cenili veliko delo slovenskih pionirjev. Pred leti je pokojni g. Anton Grdina pozival KSKJ, naj organizira izdajo zgodovine Slovencev v Ameriki, prav za isto se zavzema tudi naš pionir Frank Turk v svoji knjižici “Slovenski pionir.” Do danes se, žal, naše organizacije še niso zganile, čeprav nam daje poljski primer lep zgled, kako lahko je zbrati denar za kulturni sklad, ako darujejo posamezniki po nekaj centov na mesec. Cais je, da se tudi slovenske organizacije zganejo ob enajsti uri, ako hočemo Slovenci še veljati za kulturni narod, za katerega hočemo včasih veljati, pa žal ne vedno po pravici. Slovenci v Ameriki smo napravili ogromno delo, da smo zgradili cerkve, narodne domove, podpirali domovino itd. Vsa čast gre našim pionirjem za to delo. Toda vse to delo ne bo nikdar znano, ako se ne bo zapisalo. Veliko smo napravili podrobnega dela, danes moramo k temu delu dodati še nekaj več, namreč to, da bomo izdajali knjige o zgodovini in kulturi Slovencev, in to Sloven- cev v starem kraju in Slovencev po svetu. Čas nas kliče za to delo, pripravimo se vsi na to z našimi društvi in bratskimi organizacijami na čelu. E. A. Kovačič. Hranite denar za deževne dneve -kupujte U. S. Savings bende! Italijanska partija izgublja svoje člane Bili so časi v letih po drugi svetovni vojni, ko je imela Italijanska komunistična partija preko dva milijona vpisanih članov. Komunistično nasilje na Madžarskem in izboljšanje razmer doma deluje proti ciljem partije. Ta je samo tekom zadnjega leta izgubila okoli 120,000 članov. S 1,700,000 vpisanimi člani je Italijanska komunistična partija še vedno najmočnejša izven železne zavese. ------o----- Oglašajte v “Amer. Domovini” HELP WANTED FEMALE Full or part time. Genera', cleaning, one child, new home, live in (optional), on Shaker Rapid. WY 1-0528 or SK 1-0429. (105) Zenske dobijo delo Kuharska pomočnica Išče se izkušena kuharska pomočnica za delo od 2 pop. do 8 zv- Mora razumeti angleško. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. (x) V zameno Prosto stanovanje in hrana se dobi v zameno za večerno skrb za otroka v lepem Shaker Hghts. domu pri Rapid Transit. Lahko delate drugje. YE 2-5547. (101) Gospodinja Išče se gospodinjo, ki bi rada imela! dober dom. Kličite pred 10. uro zjutraj ali po 6. uri zvečer WY 1-6554. (99) Radi neizogibnih zaprek se ne bo vršila konvencija S. M. Z. v Girard-u Ohio 6. septembra 1959, kakor je bilo prej naznanjeno. Pojasnila sledijo v prihodnji izdaji naše kolone v mesecu juniju. Obenem opozarjem tajnike po- družnic, ki niso poslali asesmen-tan v glavni urad, da do konca junija storijo svojo dolžnost in pošljejo dopolnjene račune s asesmentom za pnvo polovico leta. Z bratskim pozdravom John F. Jadrich, gl. tajnik. Veliko kulturno delo Amerikancev poljskega porekla i Micka! Oče! Oče! Ančka, M bo?” ]^ti je sklenila roki v obupu. ,Kaj bo, kar hoče, jaz ga i-M rada!” • • • Jej! . • • Jej! . . • / »čet Molči! Saj poznaš ‘‘rv # l)0 ’ Poznam. Dokler je čas, m°lčala, kadar pa pride u Lom povedala.” a te bodo tepli!” 'SljLES pomagale. Pre: t ° ie jzmed tisoč oseb, ki so jim 'atti! sm°’ da t’0'*0 pomagale tudi ^5 » »^Prodajamo po celi U.S.A. »1.95 __ 5o . $3-69 _ ioo - $6.49 Mandel drug co. 15702 Waterloo Itd. Cleveland 10, Ohio ttmi»n»»nn»mm»»»ttg£ p POPRAVLJAMO En*>ERje IN OGRODJE SUPERIOR BODY 0 PAINT 00. ®605 St. Clair Ava. EN 1-1633 1880 v Philadelphiji in ima sedaj svoj glavni urad v Chicagu. Šteje nad 320 tisoč'članov in leta 1912 je organizacija, ki ima poseben odbor za šolstvo, ustanovila svoj kolegij, ki se je v teku let razivil v popolen štiriletni kolegij in prejel leta 1952 popolno ZAKAJ BI ČARALI 00 JESENI, DA KUPITE LETNJE POHIŠTVO? SEDAJ ga boste rabili in ga zato kupite SEDAJ! CENE SO LETOS SE NIŽJE, KOT SO BILE LANI. Oglejte si in prepričajte se sami! m LEŽALNI STOL (Folding Chaise) .samo $12.95 ZLOŽLJIVI STOL (Folding Chair) samo $ 7.95 NAVADEN STOL (Stack Chair) ...samo $ 6.00 A. GRDINA IN SINOVI FURNITURE DEALERS and FUNERAL DIRECTORS 15301 WATERLOO RD. KE-1-1235 ODPRTO: v ponedeljek, četrtek in petek od 9 do 9 zvečer v torek in soboto od 9 od 6 zvečer v sredo cel dan zaprto DAJEMO EAGLE ZNAMKE! na glas pa tudi samo na uho, tie- priznanje Kolegij vzdržuje za- skalč" z rokami, trkale se po prsih in se smejale, kakor bi bile ‘sekirice našle’.” “Jejhata! . . . Jejhata! . • • Kdo bi si bil mislil . . . Toliko časa ga je motila, nazadnje ga pa za- taji!” je vzkliknila **«nu mmnn wtwimttmi varovalnica s prispevki svojih lastnih članov, vsak zavarovanec mora darovati vsak mesec 6 centov za kolegij. Prispevek pobere društveni odbornik istočasno z aisesmentom, tako dfl ni treba Kozačeva I nobene posebne organizacije, Marta. Poljski kolegij, ki deluje danes “E, saj menda še nič ni bilo kot reden ameriški kolegij, se med njima!” je oporekala Jer- imenuje Alliance College in sto-načeva. “Ančka bi iga bila men- ji v mestu Cambridge sP^in§s v da že rada, pa je Gornikov pre- državi Pennsylvamji. Od leta ošaben, ker misli na kako kra- 1912 do 1958 je dobil iz redmh ...v. „ prispevkov zavarovalnice skoraj J1“0° ti pa nič ne veš! . . . Prav U milijonov dolarjev, samo leta nič ni veš, Jernačka! O, ta dva 1958 preko 108,000 dolarjev Ko-sta se imela, imela,” ugovarjajo legij ima posebne tečaje poljs e-vse k ga jezika in poljske literature m “T kai na veste’” se 3e Pričel ukvarjati s študijem “Vse vemo. O,' vemo, zakaj kulture vseh narodov od Baltika Gornikov ni imel dobre besede do Jadrana Knjižnica ima poza druge; v to Ančko je bil tako Men oddelek za poljsko knji-zaverovan. Sedaj pa ima, hihihi Lenost kjer se zbirajo vse knji-(Dalje prihodnjič.) h* o Poljski v vseh jezikih. Za —...—.....—..j JEKLENI ČEK — The Lincoln'Electric Co. v Clevelandu, Ohio, je l. 1937 dala ob priliki nekega tekmovanja varilcev nagrado $7,500 u jeklenem čeku, ki je bil nedavno razstavljen v Manhattan bahiki v New York City. Ček je bil uničen, ko je eden izmed bančnih stražnikov pognal skozenj vrsto krogel iz strojnice. Na sliki vidimo Harry Ap-pleheimerja, oskrbnika razstave “Denar sveto,” ko si 30 funtov težki ček ogleduje. MALI OGLASI Hiše naprodaj Na 21481 Nicholas Ave. od E. 200 St. bungalow, 7 let star, 2 spalnici, podstrešje za izdelati, v odličnem stanju. Velika kuhinja, klet, garaža, 60 čv. ospredja, le nekaj minut hoje do cerkve Sv. Kristine in šole. Lepota te hiše se ne da primerjati. Zadnja zahtevana cena !;18,900. Na 1459 Babbitt Rd. Cena $12,500, zidani 1/2 duplex, spalnici, klet, plinski ogrev, garaža, patio, okenski senčniki, aluminijasta okna in vrata. Blizu vsega, nizki davki in plinski računi. Zelo ekonomično za tiste, ki so se zaradi veleceste odselili. Ne prezrite tega kupa! Kegljišče naprodaj Prvič na ponudbi. E. 185 St. Bowling Alley Center, 12 avtomatskih vrst, nizka najemnina, na novo dekorirano, licence za prodajo likerja:. Tu boste naredili denar. Že oddano za 1959 in 1960 sezono. Odličen kup! Za vsa gornja pojasnila kličite Al Eckart, Slovenski posredovalec KE 1-1440 484 E. 200 St. (99) Sobe se odda 5 sob se odda v najem, fur-nez na plin. kopalnica:, prostor za pranje v kleti. EX 1-4174. -(99) Stanovanje oddajo Petsobno stanovanje oddajo odraslim na 6519 Bonna Ave. (zgoraj). Kličite HE 1-7767. —(901 Hiša naprodaj Zidana, 8 sob, cena zelo zmerna, da se uredi zapuščina, na 1564 E. 30 St. Kličite AC 6-1467. -(100) Soba sc odda Lepa sprednja soba se odda poštenemu dekletu, ki dela, pri , mali družini blizu sv. Vida cer-I kve. Si lahko kuha. Kličite od 4 do 7 EN 1-6638. —(100) Išče sobe Vdova išče dve neopremljeni sobi. Kličite po 4. uri pop. HE 1-9627. —(101) Ilustrirani mesečnik POVEST si šteje v čast, da lahko prične v junij--skem zvezku z objavo izvirnega domačega spisa, ki po svojih mnogih odlikah NIMA PRIMERE V VSEf ZGODOVINI SLOVENSKE MEMO-ARNE KNJIŽEVNOSTI! CILKA HAMANOVA: SPOMINI SLOVENSKE MATERE “Kot slovenska mati, ki sem ob svoji poroki prevzela vlogo mačehe dvema deklicama in ki sem rodila šest otrok, lahko marsikaj povem. Naj te vrstice, ki jih pišem bolj na voljo svojim otrokom, posebno dvema duhovnikoma, tudi komu drugemu kaj dobrega in koristnega stori . . .” Prvi del tega dragocenega rokopisa, ki se bere kakor najboljša povest, je pripravljal za izdajo pri Mohorjevi družbi med vojno pisatelj F. S. Finžgar, vendar knjiga nikoli ni izšla. V slovenskem izseljeništvu bo objava pomenila izreden dogodek. Po zadnji vojni v naši emigraciji še ni bilo dela, ki bi se veselilo tolikih bralcev, kolikor jih bo po pravici imela CILKA HAMANOVA! POVEST bo s to objavo znatno povečala naklado. Izhaja na 24 straneh in jih bo kmalu še več. Nove naročnike v ZDA naprošamo, da nam dovolijo teden dni za dostavo pi pošti. Letna naročnina še vedno samo $5.00. POVEST, P.O. Box 730, Brandon. Manitoba, Canada t bob '•m - ona Tam pa so se posvetovali v nji. Vitovčevem šatoru rešeni juna-1 “To ni prava pot, prijatelji!” ki. Da bi se posebno veselili, ni je svaril prelat. “Zgrešili smo jo bilo videti. Najveselejšega iz- bili takrat, ko smo se uprli po-med njih, Ostrovrharja, je bila stavnemu nasledniku celjskih minula, vsa mladeniška prešer- grofov. Da smo se potegnili za nost. Zdelo se mu je, da se je vdovo Katarino, za to smo imeli postaral za dvajset let; in hlad- še blagih povodov. A kar se je no je premišljeval, kaj storiti, zgodilo pozneje, to je bilo vse če napove Vitovec kneginji boj. Sklenil je, da se odtegne v takem slučaju; saj mu je že nekako presedala vojnai sploh. Trezno je bilo mišljenje tudi tovarišev. Mirno je narisal Vitovec v glavnih potezah položaj; a preden se je pričelo razgovarjanje, se je začul odzunaj prepir. Stražnik je branil vstopiti prišelcu, ki je hotel po vsej sili govoriti z Vitovcem. Znan glas je zaklical ime poveljnikovo. “To je moj brat,” je dejal O-strovrhar in skočil pokoncu. Za njim je Kiel iz šatora Vitovec in zunaj sta pozdravljala oba gornjegrajskega opata. “Kako prihajaš ti sem?” se je čudil brat. “Jaz? Naravnost iz samostana.” “Ali ni več obkoljen?” “Nič več. Včeraj ga je vzel Lambergar.” “Kako je to možno!” je vzkliknil Vitovec, ki je dobro razumel pogled, ki ga je uprl vanj Ostrovrhar. “Taka trdnjava! tako preskrbljena!” “To mi je še uganka,” je dejal oni. “A da smo bili prodani, to je gotovo. Toda, kar je, to je; in, gospod Vitovec, dosedaj sem jaz Vas poslušal, sedaj pa poslušajte Vi mene.” Sedel je častitljivi mož v njih sredo, in ko se je bil spominjal najvažnejših dogodkov po smrti rajnega grofa, je opozoril na čudno nesrečo, ki jih vedno preganja, tako da jim izpodletajo najblstro-umnejši naklepi. “Meni je stvar jasna,” je dejal resno. “Bog se bori na cesarjevi strani, in proti takemu zavezniku so vse naše sile prazne. Kaj nam preostaja ko vdati se cesarju in prositi ga odpuščen j a?” Ostrovrhar je prikimal in dostavil, da njemu to ne bode porn aigalo. "Še spomladi se mi je razgrozil,” je dejal, “da pride dan plačila. Kako bi ga mogel jaz prositi!” “Tudi treba ne bode,” je opomnil samosvestno Vitovec. “Kaj bi se poniževali pred cesarjem, ko smo mi ugnali njega, ne on nas! A čez kneginjo storimo križ; ona je dogospodarila. Naš vladar bodi kralj Ladislav, nečak rajnega grofa!” “Vrlo dobro!” se je razveselil Jošt. “Iznajdljiv človek si ti, Vitovec; in če ti izpodleti en naklep, imaš dva druga pri rokah.” Vitovec se je nasmehnil prijatelju nekako tako, kakor lisjak kislemu grozdju, in vprašal O-strovrharja, kaj da meni on. Ta je pritrdil predlogu, a pristavil, da se ne bode boril proti knegi- CHICAGO. ILL napačpo, in Bog je že razsodil.” “Ne zamerite, gospod prelat,” se je oglasil Vitovec* “da Vam ugovarjam. Jaz sem bil vedno tega mnenja, da se le malodušni ljudje povsod tolažijo z božjo razsodbo. Kadar jim kaj izpodleti, se jim zazdi, da je božja volja tako, in ta misel ugaja njih lenobi prav posebno, ker jim jo opravičuje ter jih rešuje nadaljnjih naporov. Tako se rado dogaja, da so najpobožnejši ljudje za resne opravke najnesposob-nejši. Zanašajo se le na Boga, nase nič; in molitev jim ugaja bolj od dela. Kadar je treba nagle odločbe, pričakujejo višjega navdehnjenja, dokler jih ne zasači sovražnik. Nezgoda jim je pa potem zopet božja kazen in ne posledica svoje nemarnosti.” “Gospod Vitovec,” je dejal prelat in se prijazno nasmehnil. “Vam vendar noben pravičen človek ne more očitati malomarnosti; ali da ste se preveč zanašali na Bog;a in premalo nase; ali da Vam je bolj ugajala molitev od dela, in vendar —. Cesarja nismo ujeli, samostana ne u-branili in niti ene ženske, kneginje, nismo mogli pregovoriti.” “Istina,” je pritrdil oni; “a pokazalo se bode, da je to večja nesreča za njo nego za nas. Zakaj, gospoda, da povem resnico, jaz sem že odpravil poslanca do kralja češkega; in v enem tednu mora priti odgovor, ki bode povedal, kaj je bodlja volja. Ali menite, gospod prelat, da poseže Bog tudi tu vmes?” “To sam On ve,” je pokaral o-pat. “A Vi, Vitovec, govorite predrzno, kakor se ne spodobi smrtnemu človeku.” “Oprostite, gospod prelat,” je popravljal oni. “Tudi jaz verujem v vsemogočnega Boga. A to me jezi, da pripisujejo ljudje njegovim naredbaim vse neuspehe, katere so zakrivili sami. To se ne spodobi možem. Ampak, gospod opat, ako se mi ponesreči še ta načrt, porečem z Vami vred, da nismo na pravem potu in da se je treba obrniti. Dot-ja še počakajmo!” Tedaj pa je vstopil sluga in izporočil, da je došel z važnimi pismi konjik, ki ga je bil poslal Vitovec do kralja Ladislava. “Kaj! Iz Prage da bi bil pričel? To ni mo^ftio,” je strmel Vitovec in velel, da naj vstopi poslanec. Konjik je pripovedoval, da prihaja iz Gradca, kjer je bil prenočil pri bratu Jošta Soteškega, kakor mu je bilo u-kazano. Ko je bil že odjezdil drugega dne, ga dojde jezdec, poslan od tega Vitovčevega prijatelja ter ga obrne, češ, da se mu pove važna novica. In povedalo HOUSEHOLD HELP MELROSE PARK HOUSEKEEPER—under 35. Light cooking, stay; companion to young woman. Own room, , board, salary. To be a member