Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje REČICA OB SAVINJI MOZIRJE Leto XVIII Številka 2 Februar 1988 NOVCE LJUBNO GORNJI GRAD Volitve so pred vrati Letos poteče dvoletni mandat nosilcem najodgovornejših dolžnosti v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Roki za pripravo in izvedbo predvolilnih aktivnosti so sorazmerno kratki. Predsedstvo občinske konference SZDL je že v januarju sprejelo rokovnik predvolilnih aktivnosti. Obravnavali smo ga tudi na sestanku s predsedniki krajevnih konferenc SZDL. Seje predsedstev KK SZDL in izvršilnih odborov 00 ZS bodo morale biti končane do 16. februarja, temeljne kandidacijske konference pa do 4. marca 1988. Kandidacijski postopek bomo strnili na občinski kandidacijski konferenci 16. marca, volitve pa opravili v občinski skupščini v prvi polovici aprila. Možni kandidati za predsednika predsedstva SR Slovenije in nosilce najodgovornejših dolžnosti v republiški skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti bodo objavljeni v časopisu Delo 17. februarja 1988. Ker so to vmesne volitve, na katerih potrdimo ali zavrnemo tiste, ki so dve leti opravljali najodgovornejše dolžnosti, na katere so bili izvoljeni v letu 1986, predvidevamo, da je to zadnjikrat, saj se v predlogih ustavnih dopolnil predlaga ukinitev dvoletnega mandata tpr uvedba štiriletnega. Zaradi tega bomo te vmesne volitve poskušali opraviti čimbolj racionalno. Predsedstvo OK SZDL bo do pričetka temeljnih kandidacijskih konferenc pripravilo temeljit pregled vseh kandidatov ter od skupščin DPS in SIS pridobilo poročilo in mnenja o dosedanjem delu predlaganih kandidatov. Najpomembnejše pa je, da se od vseh teh kandidatov, ki jih bomo predlagali v ponovno izvolitev, pridobi njihovo soglasje, to je pristanek, da so pri pravljeni še naslednji dve leti opravljati te odgovorne dolžnosti Ta naloga pa prav gotovo ni lahka, saj se zavedamo, da mnogi teh zahtevnih nalog v razmerah, ki niso najugodnejše, ne želijo več opravljati, saj imamo na žalost vse več primerov odklanjanja prevzemanja funkcij, ko v zaostrenih pogojih gospodarjenja vse težje razrešujemo številne probleme. Iz ocene dela predlaganih kandidatov, ki smo jih prejeli od sredine, kjerle-ti opravljajo odgovorne naloge, je razvidno, da so te naloge v dosedanjem dvoletnem mandatnem obdobju z vso odgovornostjo in zavzetostjo izvrševali zato povsod želijo, da bi to nadaljevali tudi v naslednjem dvoletnem obdobju. ZDRAVKO NOVAK i Wm :: . : wdmmmSm Skok za dve mesti Slovenski statistični zavod je pred dnevi objavil tabelo, na kateri so vse slovenske občine rangirane po narodnem dohodku na prebivalca. Podatke objavljajo vsako leto in veljajo za eno leto nazaj. Sedaj objavljeni podatki veljajo torej za leto 1986, so pa zanimivi, ker kažejo, kako se posamezne občine skozi leta razvijajo. Narodni dohodek nä prebivalca se izračunava tako, da se od družbenega proizvoda občine odštejejo sredstva amortizacije, torej denar, ki se zbere za obnovo obrabljenih strojev in drugih naprav. Ekonomisti in gospodarstveniki opozaijajo, da ima račun svoje pomanjkljivosti, kljub temu pa so ti podatki vendarle zgovorna izkaznica posamezne občine. Naša občina je v letu 1986 poskočila za dve mesti in je sedaj na 45. mestu med 65-imi občinami v Sloveniji. Le- Delegati Občinske zdravstvene skupnosti so odločali o usodi programa za varčevanje v zdravstvu. Med drugim so bile predlagane izredno visoke participacije, še posebej v protetiki. Neki delegat je duhovito pripomnil:» Včasih se je bogataša spoznalo po avtomobilu, danes pa se ga bo po urejenem zobovju.« Kje so meje omejevanj? to poprej je bila naša občina na 47. mestu. Narodni dohodek na prebivalca naše občine znaša 1,31 milijona din, poprečni slovenski pa je 1,75 milijona din. RAJKO PINTAR Prva letošnja seja skupščne Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje je bila skoraj v celoti posvečena »programu ukrepov in aktivnosti za uskladitev programov zdravstvenega varstva z materialnimi zmožnostmi«, ki ga je predlagala Zdravstvenega skupnost Slovenije in katerega naj bi podprle ter sprejele občinske zdravstvene skupnosti. Če bi poskušali ta program imenovati z bolj preprostimi besedami, bi lahko rekli, da gre za varčevalne ukrepe na tem področju oziroma za še en stabilizacijski program. Republiški programje bil zasnovan zelo na široko, saj je' predvideval varčevanje na vseh področjih zdravstvenega varstva — pri organizaciji splošne medicine, delovanju laboratorijev in fizioterapije, specialističnih ambulant (pošiljanju bolnikov k specialistom in v bolnišnice), zdravljenju na domu in zdravniških hišnih obiskih, predpisovanju zdravil, organizaciji reševalnih prevozov, zaposlovanju, dežurni službi itd. Na osnovi tega republiškega programa je bil izdelan tudi predlog varčevalnih ukrepov v naši zdravstveni skupnosti. Taje izhajal iz stališča zdravstvenih de- SN objavljajo Stran Kje so meje omejevanj? Programi omejevanja zavrnjeni 1 Kako privabiti več turistov? Turistična zveza ima novo vodstvo? 2 Lažje do malih elektrarn? Bo graditeljem odslej kaj lažje 3 Praznik kulture Podeljene zlate plakete 4 Dobra požarna varnost Lani le dva požara 5 Zbori športnikov O težavah športnih društev 7 Nepozabni običaj na Ljubnem O Ijubenskih »poticah« 8 lavcev, daje le še malo možnosti, ki bi dopuščale takšno organiziranost zdravstvenega varstva, ne da bi kršili etiko zdravstvenih delavcev, kijih zavezuje, da nudijo bolnikom odgovarjajočo strokovno pomoč. Sicer pa je bilo naše zdravstveno varstvo s tem republiškim programom potisnjeno v kot, saj je bila v njem tudi grožnja, da bo občinam, ki prejemajo republiška solidarnostna sredstva, le-ta odvzeta, če predlaganega programa ne bodo sprejele. Kot vemo pa je naša občina ena izmed tistih, ki prejemajo sredstva solidarnosti. Razprava na skupščini Zdravstvene skupnosti Mozirje je bila bogata, vendar smo zopet pogrešali več razprav samih uporabnikov. Od vseh ukrepov je bilo še največ govora o možnosti ukinitve neprekinjenega zdravstvenega varstva (dežurne službe), ki bi jo nadomestili z stalno pripravljenostjo zdravnikov na domu. Vendar so delegati menili, da bi bil storjen prevelik korak nazaj in predloga niso sprejeli. Drastični ukrepi so bili predvideni tudi na področju zobozdravstvenega varstva — posebej sporen je bil predlog začasne ukinitve pravice do zobne pro- Mladi na pohodu V soboto, 6. februarja, seje v Sedlarjevem pričel tradicionalni pohod po poteh 14. divizije, ki se je v prejšnjih letih zaključeval na Ljubnem ob Savinji. Letos pa ne bo tako, saj bo letošnji pohod precej krajši. Trajal je le tri dni, zaključil pa se je v Gračnici pri Rimskih Toplicah. tetike. Tudi tega predloga niso podprli. Zagovarjali so kvečje- * mu povišanje participacije, nikakor pa ne ukinitve pravice. Ves program občinske zdravstvene skupnosti je bil -seveda pogojen s sprejemom republiškega programa. Ali povedano drugače — če bo sprejet republiški program, bo ta osnova za sprejemanje dokončnih občinskih programov. To pa se ni zgodilo, kajti delegati republiške zdravstvene skupnosti so predlog programa gladko zavrnili. To odločitev so utemeljevali s trditvijo, da še ni jasno, kako dolgo naj bi omejitve trajale in ker ni videti pravega jamstva, da enako resno in konstruktivno mislijo tudi na drugih področjih in drugih delovnih ter življenjskih sredinah. Najbrž imajo prav tisti, ki pravijo, da bi morali najprej odgovoriti na vprašanje, kako bi taki varčevalni ukrepi vplivali na zdravstveno varstvo prebivalstva in na nadaljnji razvoj medicinske stroke. - Tako smo sedaj spet na začetku. Gotovo drži, da so nekateri varčevalni ukrepi še mogoči, veliko vprašanje pa je, če v taki meri, kot je to predvideval ta, sedaj že »pokojni« program. RAJKO PINTAR Slovesnega pričetka pohoda pri spomeniku v Sedlarjevem,Jki obeležuje prehod borcev Sercerjeve, Bračičeve in Tomšičeve brigade prek Sotle, seje udeležilo tudi nekaj mladih pohodnikov iz naše občine. RAJKO PINTAR Za hitrejši razvoj V maju se bo v mozirski občini izteklo obdobje tretjega samoprispevka, za nadaljnji razvoj pa je tudi četrti več kot potreben, njegov temelj pravzaprav. Referendum za 4. samoprispevek mora biti temeljito pripravljen. Tako so že lani predstavniki občinske konference socialistične zveze, skupščine občine in njenega izvršnega sveta obiskali vse krajevne skupnosti in se povsod med drugim pogovarjali o nadaljnjem napredku Zgornje Savinjske doline in posameznih krajev. Dejstvo je, da financiranje krajevnih skupnosti ni sistemsko urejeno, zato si nadaljnjega napredka brez samoprispevka ne znajo niti predstavljati. Časi so seveda težki in vsi vemo, da se ljudje s težavo odločajo za plačevanje samoprispevka. Prav zato v mozirski občini temeljito razmišljajo ob pripravljanju novih programov, katerih osnova je 4. samoprispevek. Že jeseni so pri OK SZDL imenovali iniciativni odbor ter politični aktiv za pripravo in izvedbo referenduma. Ob tem je izvršni svet izdelal osnutek programa na 4. samoprispevek, ki gre te dni v široko javno razpravo, seveda pa to niso vse aktivnosti v zvezi s tem. Osnutek predvideva, da bo večina sredstev ostala v krajevnih skupnostih, seveda pa morajo le-te izdelati še lastne programe, ki morajo biti zanimivi za vse krajane. O velikih potrebah po krajevnih skupnostih ne kaže razpravljati. Sem sodijo vodovodi, telefonski priključki, kanalizacija, ceste in mostovi, popravila prosvetnih in drugih domov, mrliške vežice in podobno. Vsi se zavedajo, da bo uspeh referenduma v veliki meri odvisen od rezultatov dosedanjih samoprispevkov, pri tem pa povsod ugotavljajo, da so večino načrtov uresničili. Ljudem bo treba torej pravilno in pošteno prikazati dosedanje uspehe in bodoče potrebe in uspeh referenduma bo veliko bližji. JANEZ PLESNIK Kako privabiti več turistov? Čeprav razvoj turizma v naši občini v preteklih letih ni šel po začrtani poti pa je dobra udeležba predstavnikov turističnih društev in drugih na skupščini Gornjesavinjske turistične zveze, kije bila pred dnevi na Ljubnem, pokazala, da ljudem še zdaleč ni vseeno, kako se naš turizem razvija. Gornjesavinjska turistična zveza je naslednica Društva za turistično propagando naše doline in letos stopa v dvajseto leto svojega obstoja. Ustanovljena je bila z namenom, da bi povezala vse pomembnejše turistične dejavnike v občini v enotnem stremljenju za hitrejši turistični razvoj z naravnimi lepotami obdarjene doline, s tem pa za večjo družbeno afirmacijo turizma kot neupravičeno zapostavljene in perspektivno pomembne gospodarske panoge v sklopu občinskega gospodarstva. V teh domala dveh desetletjih je bilo vloženih veliko naporov najzavzetejših turističnih entuziastov v vseh krajevnih turističnih društvih in občinski zvezi, toda uspehi še zdaleč niso takšni, kot so bili začrtani z ustanovitvenimi in pozneje dopolnjevanimi cilji. Ob dejstvu, da delovanje občinske turistične zveze vseskozi temelji izključno na amaterskem delu maloštevilnih turističnih zanesenjakov in izredno skromnih virih pretežnega samofinanciranja, pa menimo, da vendarle tudi aktivnost zveze v zadnjem mandatnem obdobju ni bila brez opaznih rezultatov. Najprej je bila aktivnost osredotočena na ponovno ustanovitev ' skupnega Tmističnega biroja za organizirano ponudbo in prodajo kompletnih turističnih zmogljivosti naše doline. S' sklenitvijo medsebojnega sporazuma o skupnem financiranju med nosilci penzionskih kapacitet in pridobitvijo ustreznega strokovnega delavca, jim je to tudi uspelo in Turistični biroje sprva zelo dobro opravljal začrtane naloge. Že po dobrem letu dni pa so se ponovili stari problemi, zaradi katerih sta poprej propadla že dva poskusa delovanja skupnega turističnega biroja. Večina podpisnikov sporazuma o ustanovitvi, delovanju in financiranju se je začela izmikati plačilu sporazumskih obveznosti z izgovori, da ne čutijo pričakovanih dohodkovnih učinkov oz. povečanja turističnega prometa. Vse finančno breme se je nazadnje zgrnilo na dva nosilca: Gornjesavinjsko turistično zvezo in ŽKZ Mozirje, ki je tedaj nudila tudi samoupravno streho Turističnemu biroju. Turisti, Izletnik in Obrtno združenje pa so odstopih od sporazuma. V takih razmerah ni bilo druge izbire, kot sprejeti ponudbo Kompasa, ki je pokazal interes za prevzem recepcije z osebjem Tabla, ki na zgradbi hotela Turist obvešča smučarje o razmerah na smučišču na Golteh,je lahko za nekatere malenkost, vendar pa smučarjem zelo veliko pomeni in pomaga. vred z namenom, da odpre za naše območje samostojno poslovalnico. Kaj kmalu pa je poslovalnica zaradi premajhnega prometa izgubila samostojnost in bila priključena celjski, osebje pa ob znižanih plačah za več garanja kljub dobri volji tudi fizično ni več uspevalo zadovoljivo opravljati zastavljenih nalog. Zveza je leta 1983 izdala nov prospekt Zgornje Savinjske doline v nakladi 100000 izvodov, ob koncu lanskega leta pa je dopolnjen prospekt ponatisnila v nakladi 10000 izvodov. Poleg tega so sofinancirali posebne turistično-informativne priloge Ljubljanskega dnevnika in posebno propagandno izdajo Večera. V sodelovanju z Turistično zvezo Jugoslavije je bil izdan poster z motivom Robanovega kota z Ojstrico. Zveza je tudi organizirala snemanje dveh video kaset (o Zgornji Savinjski dolini in Savijskem gaju). Poleg teh je bilo organiziranih veliko drugih akcij in aktivnosti, z eno samo veliko željo — da bi se turistični promet v naši dolini povečal. Čeprav nočitve niso edini in izključni pokazatelj realnega stanja in napredka v turizmu pa nam vendarle mnogo povedo. Zbrani podatki in primerjave s Sprejem za duhovnike preteklostjo nam kažejo, da smo imeli rekorden turistični promet leta 1971, ko smo zabeležili preko 50000. Danes jih z muko dosegamo le okrog 30000 (toliko jih je bilo že pred vojno). Od tega odpade ena tretjina na kmečki turizem, druga tretjina na avtocamp Menina; na vse ostale nosilce odpade torej le preostala tretjina, kar kaže na porazno sliko našega turizma. Veliko je namigov, da nam gre predobro, da bi si služili kruh s turističnim dinarjem, ki prihaja po kapljicah in je resnično prigaran, pa tudi takih, da smo se v vsesplošni jugoslovanski mentaliteti izigravanja predpisov naučili spretno prikrivati tudi realne podatke. Na skupščini so govorih tudi o turističnih prireditvah v naši občini. Ocenili so, da se v zadnjih letih programsko izboljšujejo, saj vsebuje vedno več etnografskih izročil. Najbolj uspešne so tiste prireditve, pri katerih aktivno sodelujejo vsi dejavniki v kraju, usmerjeni in vodeni z organizacijskim odborom na ravni krajevne skupnosti. Od vseh turističnih društev samo še Solčava nima svoje stalne turistične prireditve, vendar so dobri izgledi, da dosedanjo Lovsko veselico spremenijo v krajevno značilno in bolj turistično obarvano tradicionalno prireditev. Posebej veseli smo lahko ustanovitve turističnega društva na Rečici ob Savinji pred tremi leti, ki bo s svojo že izkazano začetno vnemo bistveno prispevalo k turistični ponudbi in utripu kraja, v katerem se nähaja tudi zasebni avtocamp Menina, namenjen predvsem inozemskim gostom. V Rečici je bilo lani dokončano tudi edino teniško igrišče v občini, ki je prepotreben člen preskromne gomjesa-vinjske turistične infrastrukture. Hortikulturna urejenost naših vasi je zgledna. To je izredno pomembna sestavina turistične podobe krajev in celotnega območja. Na tem področju imajo nedvomno največ zaslug požrtvovalni aktivisti turističnih društev. Pri ocenjevalnih akcijah območne, republiške in celo jugoslovanske turistične zveze, so se nekateri naši kraji zelo visoko uvrščali (Luče, Gornji grad, Mozirje). Še tako razkošno ocvetličene hiše in vrtovi pa izgubijo svojo pravo vrednost, če jih ne dopolnjuje tudi splošna ekološka, komunalna in sanitarna urejenost urbanih naselij. Na področju turistične vzgoje pripisujejo izjemno velik pomen turističnim krožkom na osnovnih šolah. Začetni uspehi še niso povsod takšni, kot bi sijih želeli, vendar so na občinski turistični zvezi prepričani, da bo iz leta v leto boljše. Najaktivnejši doslej je bil turistični krožek na mozirski osnovni šoli. Na tem področju je tudi izredno pomembna akcija ocenjevanja šolskih okolij. Pri ocenjevanju le-teh že nekaj let prednjači ljubenska osnovna šola, ki se izredno visoko uvršča tudi v regijskem merilu. Resje, da bi lahko bil naš turizem na mnogo višji ravni, ' kljub temu pa ne smemo spregledati sanacije RTC Golte, Savinjskega gaja, razvijajočega av-tocampa Menina, nekaterih zgledno urejenih zasebnih penzionov, asfaltirane Homske ceste, nove kajak šole v Radmirju... Skupščina občine turistične zveze je ob koncu sprejela tudi programske usmeritve za letošnje leto, izvolili pa so tudi novo vodstvo. Za 'predsednika sku-pščie GTZ je bil izvoljen Alojz Plaznik, ki je bil do sedaj predsednik izvršilnega odbora. Tega pa bo v novem mandatnem obdobju vodil Jože Melanšek. Naj kot zanimivost povemo še to, daje dosedanji predsednik Alojz Plaznik komentiral zelo kočljivo »reklo«, ki se zadnje čase vedno bolj pogosto sliši po dolini in ki se glasi: »Dokler bo v naši dolini rasla kakšna smreka, tako dolgo si ni kaj obetati od turizma.« Menil je, da so ga turistični delavci dolžni izpodbi-jati na vsakem koraku in. ga vsebinsko spremeniti, tako da bi se glasil: »Samo tako dolgo, dokler nam še zelenijo smreke po dolini, še imamo pogoje za turizem!« Izkoristimo jih! RAJKO PINTAR V sredo, 20. januarja 1988 je predsednik skupščine občine Toni Boršnak, Mozirje priredil v delavskem domu Nazarje tradicionalni sprejem za duhovnike naše občine. Tega sprejema so se poleg duhovnikov udeležili tudi predstavniki komisije za odnose z verskimi skupnostmi pri Občinski konferenci SZDL in skupščini občine Mozirje. V uvodnem pozdravu je gostitelj poleg dobrodošlice po zdravem, srečnem in mirnem letu, v katerega smo že pošteno zakoračili, zaželel tudi dobro sodelovanje, medebojno razumevanje za boljšo in lepšo skupno prihodnost. Razgovor je izzvenel v želji, da bi se odnosi med našo samoupravno družbo in cerkvijo razvijali in raz- reševali v dobro obeh. Združuje naj jih želja po odprtem, sprotnem in strpnem razreševanju problemov. Pohvalil je prizadevanja za ohranitev sakralnih spomenikov ter vzorno vzdrževanje teh. Prisotnim je predstavil gospodarski in družbeni razvoj naše občine, nakazal uspehe pa tudi probleme, s katerimi se naša družbenopolitična skupnost ubada. V prijetnem razgovoru je stekla razprava o razreševanju številnih žgočih problemov v dolini, ki so se v zadnjem obdobju v zadovoljstvo vseh uspešno razreševali. Oboji so poudarili potrebo po pristnem in enakopravnem dialogu, ki lahko doprinese k nadaljnjemu zbliževanju in premagovanju občutka brezizhodnosti ZN. Eden izmed naših najbolj znanih turističnih objektov je Savinjski gaj. Lepa ureditev parka zahteva precejšnja finančna sredstva in veliko pridnih rok. II. samoprispevek (1978—1983) (KS Ljubno ob Savinji, KS Luče, KS Solčava) Preostala nam je še predstavitev II. samoprispevka v krajevnih skupnostih Ljubno ob Savinji, Luče in Solčava. KS Ljubno ob Savinji je investirala v: — telefonske priključke — asfaltiranje cest — ureditev pokopališča in izgradnja mrliške vežice — elektrifikacija kmetij — varstvo okolja in čiščenje — vzdrževanje gozdnih cest — vodovod — izgradnja avtobusnih čakalnic — izgradnja športnih objektov KS Luče je investirala v: — telefonske priključke — rekonstrukcijo in asfaltiranje cest — ureditev kanalizacije — javno razsvetljavo KS Solčava je investirala v: — zgradbo za potrebe KS in družbenopolitične organizacije — telefonske priključke LJUBNO OB S A VINJI — Mrliška vežica je že skoraj končana. Zunanjost je lepo urejena, notranjost obeh vežic pa bo končana v mesecu marcu. Inovacijam več veljave V razvitejših družbenih okoljih so inovacije vsakdanji pojav, zato so temu primemo tretirane in ovrednotene. Zanemarjanje inovativne dejavnosti pomeni istočasno določeno stagnacijo tako objektov, kot subjektov razvoja. Z gospodarskega pa tudi družbenoekonomskega vidika je inovativna dejavnost življenjskega pomena, kar po eni strani aktivira umske potenciale in po drugi strani ponuja rešitve, ki so sicer na tržnem prostoru drage. Če te ugotovitve apliciramo na naše stanje, lahko ugotovimo, da smo zelo skromni, nerazgledani in premalo ambiciozni. Manjka nam hotenje, ki se pa ne sme pojaviti samo v kriznih obdobjih, ampak mora postati element, ki deluje spontano in kontinuirano. Vzpod-bujevalni ventili, kot so normativni akti, ovrednotenje in plačilo odškodnine, morajo delovati antibirok-ratsko in učinkovito, sicer se izniči zainteresiranost inovatorjev, ki so že sicer bele vrane med črnimi. Z akcijo razstave inovacij občine Velenje in Mozirje ter drugih aktivnosti, ki zajemajb postopke osveščanja in afirmacijo za inovativnost, je storjen korak na neizmerno dolgi poti. Tako s strani Zveze sindikatov, kakor tudi raziskovalnih skupnosti, so opravljene aktivnosti za množičnost inovacijske dejavnosti. Delovne sredine, kjer so inovacije prepotrebne, pa se mačehovsko ali zaplotarsko obnašajo, namesto, da bi sledile tistim, ki imajo na temu področju že vidne uspehe in dokazane koristi — ekonomske učinke. Nenazadnje tudi živimo v času, ko bomo morali resnično izkoristiti lastne umske potenciale. D. V. Evropsko tržišče potrjuje novo usmeritev V nazarski lesni industriji osnovno, površinska obdelava stopajo v zadnjem času z ve- pa je prepuščena kupcu same-likimi koraki naprej. Zlasti jim mu. Ne le obdelava, tudi izbira lepo prihodnost obetajo novi namembnosti, saj ga lahko upo-programi, zanimivi predvsem rabimo za hobi delavnice, ga-zahodnoevropskemu tržišču. Us- raže, skladišča, bivalne prostore pehi so toliko večji, če upošte- in podobno. Skratka, možnosti varno, da so še leta 1985 pošlo- uporabe je zares veliko, prav vali z izgubo. Res je, da so bile tako velike so prodajne mož-težave v tem letu skoraj izkljiič- nosti, na domačem in tujem no pogojene z zunanjimi razlo- tržišču. Največ si v nazarski les-gi, saj so bile cene ivernih plošč ni industriji seveda obetajo z zamrznjene dobrega pol leta, novimi vlaganji v predelavo prav plošče pa predstavljajo 60 masivnega lesa, saj bodo s tem v odstotkov celotne realizacije, veliki meri nadomestili izdelke iz ivernih plošč, z izdelki iz ma-Ob drveči inflaciji je bila torej sivnega lesa pa si zagotovili izguba neizbežna. mnogo višji cenovni razred. Razmere so terjale ukrepe, med njimi tudi izdelavo sanacijskega programa. Pri tem so nazarski lesarji prišli do pomembne ugotovitve. Namreč, tudi ob boljših zunanjih pogojih in ob še tako dobri notranji učinkovitosti s takratnim proizvodnim programom nazarske lesne industrije ne bi mogli postaviti na dovolj trdne temelje. Razmišljali bi lahko zgolj o preživetju in o sprotnem zagotavljanju osebnih dohodkov. Novi proizvodi so bili torej nujnost in ta nuja je rodila bogate sadove. Lani so izvozili za 6 milijonov dolarjev izdelkov, kar 80 odstotkov tega izvoza pa predstavljajo novi izdelki, kijih pred dvema letoma sploh še ni bilo. Sem sodi pohištvo »Vario 2000«, vrtne hiške, strešna okna, ki so novost na evropskem tržišču, polizdelki za pohištveno industrijo, zanimiv »hobi« program in vrsta drugih novih izdelkov, les in iverne plošče pa v celotnem izvozu predstavljajo le še skromen delež. Takšno povečevanje izvoza ni muha enodnevnica, ampak predstavlja le prvo leto uresničevanja dolgoročnih razvojnih usmeritev. Njihov končni cilj je 20 milijonov dolarjev izvoza v naslednjih letih. Ti dolarji pa niso zgolj želje na papirju, to so dejstva, ki jih bodo uresničili. Vedo katere izdelke bodo izvažali, tržišče je zagotovljeno, edini pogoj za uresničitev teh načrtov pa je naložba v predelavo masivnega lesa. Cilji so torej jasni — do leta 1990 bodo podvojili izvoz finalnega pohištva, v tem letu bodo na konvertibilni trg prodali 35.000 strešnih oken, krepko pa bodo v tđh dveh letih razširili ponudbo ostalih izdelkov, izvozno še kako zanimivih in obetavnih. Temelj pri snovanju novih izdelkov je, da jih vsaj polovico namenijo za izvoz. Ob programu vrtnih hišk so pripravili še vrstö drugih izdelkov, ki so posebej zanimivi za evropsko tržišče, nekoliko manj pa za prodajo doma. Takšen program je pogojevalo dejstvo, da pri predelavi hlodovine poleg kakovostnega lesa pridobivajo tudi surovino, ki za pohištvo ni primerna, z novimi izdelki pa bodo slabši les primemo ovrednotili. Ob novostih velja omeniti strešno okno, ki ni nikakršna nezdrava konkurenca ostalim proizvajalcem, ampak glede na namembnost, kakovost in izdelavo krepko prednjači. To je potrdilo zlasti evropsko tržišče, takšna potrditev pa zagotovo veliko velja. Naslednja novost je program regalnega pohištva, katerega namembnost lahko določimo tudi šele po nakupu. Obdelan je le Zelo pomembno je tudi dejstvo, da vse nove izdelke najprej uveljavijo na tujih trgih, kar seveda zagotavlja ustrezno kakovost tudi domačim kupcem, ki jim vsi ti novi izdelki doslej večinoma niso bili na voljo. Seveda vsa ta prizadevanja in uspehi ne bi bili možni brez kadrovske okrepitve. Tudi na tem področju so se dela lotili leta 1984 in vse usmeritve dokaj uspešno uresničujejo. Seveda so v Nazaijah kadrovsko še vedno šibki na najkreativnejših mestih, zadnji dosežki pa obetajo, da bodo zapolnili tudi to vrzel. Z novimi razvojnimi programi, z uvajanjem računalništva in drugimi uspehi postaja nazarska lesna industrija še kako zanimiva za mlade iz Gornje Savinjske doline, ki so doslej svojo prihodnost in napredek iskali v sosednjih razvitejših občinah. Prav dejstvo, da so mladi našli svoje mesto v domačem okolju, pa je morda najpomembnejše. Seveda so v Nazaijah ob teh naporih poskrbeli tudi za dvig splošnega znanja in kvalifikacijske sestave zaposlenih. Tu velja omeniti povečano štipendiranje in izobraževanje ob delu, v katerega je zajetih zares veliko delavcev. Tudi funkcionalnemu izobraževanju, seznanjanju z novimi znanji in utijevanju starih so namenili veliko pozornosti. Velik korak naprej so naredili tudi na področju osebnih dohodkov, ki so seveda odvisni od doseženih rezultatov. Pa tudi sicer na delavce niso pozabili. Največ pozornosti namenjajo zdravstvenemu varstvu, kar je v lesni industriji še kako pomembno. Zagotovili so si lastno ambulanto, katere delo se že obrestuje. Tudi za dobro počutje, rekreacijo, oddih in obnavljanje delovnih zmožnosti niso pozabili. Danes imajo že 12 počitniških hišic ob moiju in eno v Čatežu. Razvoj v svetu seveda tudi teija svoje in mu želijo v kar največji meri slediti. Skoraj na prvem mestu je informatika, ki je ne zanemarjajo. Doslej so imeli skupen računalnik z Elk-rojem, Gozdnim gospodarstvom in Zgomjesavinjsko kmetijsko zadrugo, ki pa ni dovolj obvladoval vseh poslovnih procesov. Ker so se odločili, da morajo na tem področju hitreje naprej, so kupili nov računalnik, ki bo zadostil potrebam v nekaj naslednjih letih. Tudi to je eden temeljnih pogojev za uresničitev smelo zastavljenih ciljev. Glede na današnje dosežke in zares obetavne razvojne cilje smo lahko prepričani, da bo nazarska lesna industrija tudi v prihodnje nosilec razvoja in napredka Gornje Savinjske doline. JANEZ PLESNIK Vrtna uta je samo ena izmed novosti v ponudbi nazorskega GLIN-a. Lažje do malih elektrarn Ob vseh potokih in strugah v Gornji Savinjski dolini, seveda tudi drugod, je bilo v dobrih starih časih veliko žag, mlinov in podobnih koristnih objektov, ob njih pa skoraj po pravilu tudi male elektrarne. Nesmotrno in prenagljeno smo njihov gospodarski pomen razvrednotili in vse skupaj opustili. Počasi in tudi zaradi nuje, prihajamo k pameti in gradimo nove. Zaenkrat predvsem male vodne elektrarne, čeprav nedorečenosti, ovir in nagajanj na začetku te poti tudi ni manjkalo. Upajmo, da jih bo v bodoče manj, saj je bilo pred nedavnim v Bohinjski Bistrici ustanovljeno slovensko društvo graditeljev malih vodnih elektrarn. Kako težki so bili začetki, vedo zelo dobro zlasti na področju Solčavskega. Tam so se leta 1984 kar številni posamezniki odločili za gradnjo malih elektrarn, ali za obnovo nekdanjih. Tehničnih, strokovnih in predvsem birokratskih ovir ni manjkalo, vseeno pa so jih uspešno prebrodili in veliko teh elektrarn danes že daje energijo lastnikom, višek pa oddajo v omrežje. Istega, lahko rečemo odločilnega leta, so se v Solčavi in okolici torej znašli pred številnimi težavami, ki jim pa volje in delovne vneme niso vzele. Predvsem jim je na začetku pomagal inženir Brane Gospodinjački iz Ljubljane, kije imel z gradnjo malih vodnih elektrarn že precej izkušenj. K sodelovanju je privabil še sodelavce in skupaj z domačini so uspeli. V začetku so (pre)številne dokumente, soglasja, načrte in podobno iskali vsak zase, kar seveda ni vodilo skoraj nikamor. Kasneje so strnili vrste, mozirska občina je tudi pokazala veliko razumevanja in skupni napori so rodili bogate sadove. Brane Gospodinjački s sodelavci je pripravil načrte in projekte, manjkalo pa je seveda denarja, saj takšna naložba ni mačji kašelj. Z razumevanjem Ljubljanske banke in drugih je delo steklo veliko hitreje in lažje. Seveda se je ob vsem tem pojavil še en problem, še kako zapleten. Stvari niso bile jasne tudi glede potrebne opreme. Niso vedeli, katera je. najprimernejša, kje se sploh lahko dobi in podobno. Vseeno, ali pa prav zato, niso vrgli puške v koruzo. Nekateri so se namreč odločili, da bodo potrebno strojno opremo s pomočjo strokovnjakov naredili kar sami. Med njimi je bil tudi Alojz Ikovic. Kupil sije orodje in v svoji delavnici pričel z delom. Kasneje so se mu pridružili še drugi in takrat so izdelali strojno opremo za tri male elektrarne. Zahtevna naloga je uspela in Alojz Ikovic se je odločil, da bo s tem poslom nadaljeval ter tako pomagal tudi graditeljem od drugod. »Pričel sem izdelovati turbine in danes lahko vsakemu ponudim celotno strojno opremo za malo vodno elektrarno. Bodočim graditeljem bo tako precej lažje, končno tudi zaradi tega, ker smo pred nedavnim v Bohinjski Bistrici ustanovili društvo slovenskih graditeljev malih vodnih elektrarn. Pot do željenega cilja bo s tem veliko lažja, kot je bila naša. Veliko večje znanih podatkov o načrtih, opremi, pridobivanju dokumentacije in predvsem izkušenj. Na vso srečo je tudi družba pričela spoznavati in ceniti pomen malih vodnih elektrarn,« med drugim pravi Alojz Ikovic. J. P. Alojz Ikovic v svoji delavnici nudi celotno strojno opremo za mule vodne elektrarne. Dan prosvetnih delavcev V zadnji polovici jamarja so se prosvetni delavci iz naše občine zbrali na tradicionalnem Dnevu prosvetnih delavcev. Letošnji je bil že deveti po vrsti. Tokrat je organizacija Dneva prosvetnih delavcev padla na ramena gornjegrajskih pro-svetarjev, ki so se potrudili in pripravili zanimiv program Dneva prosvetnih delavcev so se udeležili tudi predstavniki družbeno-poli-tičnih organizacij iz naše občine. Vse prisotne je pozdravil predsednik Skupščine SO Mozirje Anton Bo-ršnak in jim zaželel še dosti uspehov pri delu z najmlajšimi generacijami. Predsednik Izvršnega sveta SO Mozirje Ivo Kos pa jim je spregovoril o trenutni gos-podarsko-politični situaciji v mozirski občini. V nadaljevanju programa pa so že drugič podelili Silihove plakete, ki so jih prejeli delavci šol in vzgojno-varstvene organizacije za nadpovprečne dosežke pri vzgojno-izoraževalnem delu. Letos so jih podelili sedem Prejeli pa so jih: iz OŠ Ljubno Zala Toš, in Franja Suhorepec, iz OŠ Mozirje Anka Rakun in Pavla Golob, iz COŠ Gornji grad Martina Podpečan in Štefka Dežman, iz VVO Mozirje pa Marica Obojnik. Kot vsako leto so tudi letos pripravili kulturni program Tokrat je bil glasbeno obarvan, saj je nastopil trobilni kvartet iz Ljubljane, ki je predstavil skladbe iz obdobja klasike pa do modemih skladb. Po končanem programu pa so se vsi skupaj zbrali na družabnem srečanju. Poudariti velja, da se srečanja udeležujejo tudi upokojeni prosvetni delavci. Tako se srečajo prosvetni delavci različnih generacij, kar daje srečanju še poseben čar. RAJKO PINTAR Delovna organizacija Gorenje Mah gospodinjski aparati je presenetila s še eno novostjo. Januarja so v lastnih prostorih odprli prodajalno, ki je bogato založena z najrazličnejšimi aparati za gospodinjstvo, elektroniko in drugimi proizvodi. Testiranje voznikov Sv^t za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v sodelovanju z ZSAM Moziije organizira v mesecu marcu 1988 anonimno testiranje za vse voznike motornih vozil. Zato pozivamo, da izkoristite ugodno priložnost, saj lahko izpolnite neomejeno število testnih pol, v katerih so zajete vse novitete. Preizkus se bo opravljal v prostorih gasilskega doma Moziije, v učilnici Avto šole vsak četrtek in petek od 15. do 19. ure. Vozniki obnovite svoje znanje iz cestno prometnih predpisov, saj bomo s skupnimi napori prispevali čimveč za boljšo varnost v cestnem prometu. Vsem udeležencem cestnega prometa pa priporočamo v premislek pomembno geslo »več znanja — manj nesreč«. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU Voda v PTT objektu V zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na novozgrajeni objekt za ATC v Moziiju, kije bil zgrajen iz sredstev referenduma oz. na vprašanja, zakaj ni zasut jarek ob objektu investitor Podjetje za PTT promet Celje podaja naslednjo obrazložitev: Zaradi vdora podtalnice v kabelsko klet seje ob objektu izvedel izkop, da bi talna voda odtekala skozi propustni sloj zemljine, ki naj bi bil na globini izkopa dosežen. Ker tla niso propustna v takšni meri, da bi talnica odtekla, se je preko jarka izvajalo prečrpavanje le-te. Zaradi ugotovitve, da ne bo možno odvesti talnice iz kabelske kleti, se je investitor odločil, da pristopi k sanaciji, oz. izgradnji črpališča. Pri projektivni organizaciji je bila naročena izdelava projekta, ki obsega izgradnjo črpalnega jaška v kabelski kleti z vgrajenima dvema potopnima črpalkama in povezavo s predvidenim jaškom, lociranim na mestu sedanjega izkopa. Projekt je bil predan investitorju koncem meseca decembra. V mesecu januarju je bil izbran najugodnejši izvajalec, ki je z deli že pričel in jih bo končal predvidoma v mesecu dni. Program prireditev v mesecu kulture Pevci moškega in ženskega pevskega zbora Prosvetnega društva Rečica so skupaj zapeli Pleničke je prala. Jubilej pevskega zbora na Rečici Dvajest let je preteklo, odkar deluje pevski zbor na Rečici v sedanjem sestavu. Ni pa to začetek pevskega delovanja v tem kraju. Želje po negovanju lepe slovenske pesmi so bile na Rečici prisotne že mnogo prej. Med obema vojnama sta tu delovala kar dva zbora, eden nekaj časa celo na Homcah. V petdesetih letih je nekaj let uspešno deloval močan moški pevski zbor, ki,pa je z odhodom pevovodja v Šoštanj razpadel. Po desetletnem zatišju so leta 1968 spet ustanovili pevski zbor pod vodstvom Matije Ugo-vška. Za njim pa ga je pred štirinajstimi leti prevzel Darko Atelšek. V vseh teh letih je zbor nastopal na vseh prireditvah v kraju in se vrsto let udeleževal tudi občinskih pevskih revij. Značilnost zbora je, da seje razen redkih izjem obdržal v prvotnem sestavu. To pa za sabo povleče tudi slabo stran v tem, da odhode pevcev, ki so zbor zapuščali, niso zapolnili z novimi, mladimi svežimi močmi, kar za bodočnost zbora vsekakor ni vzpodbudno. Večina pevcev je iz Poljan. Na vaje na Rečico se vozijo enkrat tedensko z lastnimi prevozi, za kar pa vsa ta leta obstoja niso dobili nikakršnega povračila stroškov. Nujna je pomladitev in priliv novih svežih moči, kar v tako številni krajevni skupnosti ne bi smelo biti problem, saj bi bila prava škoda, da bi na koncu ostali brez zbora. Delno upanje vliva ponovno zaživitev sorazmerno številnega dekliškega pevskega zbora. Upamo lahko le, da bo njegovo delovanje trajnejše, saj ne želimo, da bi doživel usodo zbora, ki seje pojavil pred parimi leti, bil prava osvežitev tudi na občinski pevski reviji, a že naslednje leto usahnil. Jubilejni koncert ob dvajsetletnici obstoja so organizatorji popestrili z domiselno potezo, saj so za poživitev prograrria povabili znanega slovenskega humorista Vinka Simeka-Jako Šraufcigerja, kar je pripomoglo, daje bila dvorana prosvetnega doma na Rečici v soboto, 6. februaija kar dvakrat v večernih urah nabito polna. To pa je bila še posebna vzpodbuda in tudi nagrada za pevce, saj se na žalost redkokdaj dogaja, da so koncerti pevskih zborov tako obiskani. Na odru sta se ob vmesnih točkah humorista in ansambla Drenovci menjavala moški in dekliški pevski zbor. Zaključila pa sta s skupnim nastopom zrelosti moškega in mladosti dekliškega zbora s priljubljeno slovensko narodno pesmijo Pleničke je prala, kar so številni poslušalci toplo pozdravili. Ob jubileju vsem pevcem iskrena zahvala, posebna čestitka pa Darku Atelšku ob podelitvi priznanja Zveze kulturnih organizacij občine Moziije — zlate plakete. Aplavz v dvorani pa je izzvenel v želji, da bi pesem obeh zborov še velikokrat odmevala na prireditvah v kraju in tudi izven njega. • Z. N. Praznik kulture Osrednja prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika je bila letos v Novi Štifti. V V imenu delovne organizacije Elkroj Mozirje je priznanje prevzel direktor Ivan Kramer. MOZIRJE • koncert MePZ, MPZ Moziije in Dekliškega SOLČAVA • zabavni večer »VINARSKA 88« 13. 2. ob 18. uri PZ Nazarje 7. 2. ob 18. uri PD Solčava KULTURNI DOM KULTURNI DOM • koncert MePZ PD Ljubno 20. 2. ob 18. uri • Pierre Barbier: »IMPROVIZACIJA O SINJEBRADCU« 12. 2. ob 17. uri LUČE KULTURNI DOM lutkovna igra PD Mozirje KULTURNI DOM • Jože Moškrič: »ZVEZE IN RAZVEZE« 26. 2. ob 19. uri • koncert PD Luče — MPZ, citraši, instr. skup. 21. 2. ob 13. uri gledališka igra PD Gornji grad KULTURNI DOM DVORANA • koncert Delavske godbe na pihala 5. 3. ob 18. uri • Georges Feydeau: »HOTEL SVOBODNE KULTURNI DOM MENJAVE« 28. 2. ob 15. uri • razstava mozirskih likovnih amateijev 19. 2. ob 17. uri gledališka igra PD Nazaije DVORANA GALERIJA MOZIRJE REČICA • srečanje z dr. Matjažem Kmeclom 19. 2 ob 18. uri • koncert MPZ in ŽPZ Rečica in MPZ Luče 20. 2. ob 17. uri in pogovor o njegovi zadnji zbirki KNJIŽNICA KULTURNI DOM esejev »Slovenska postna premišljevanja« MOZIRJE • Novak Novak: »GUGALNIK« 28. 2. ob 15. uri NAZARJE • Georges Feydeau: »HOTEL SVOBODNE MENJAVE« 20. 2. ob 19. uri gledališka igra PD Nova Štifta ŠMARTNO OB DRETI • koncert ženskega in moškega PZ PD Bočna KULTURNI DOM 12. 2. ob 19. uri gledališka igra PD Nazaije DELAVSKI DOM OSNOVNA ŠOLA • Georges Feydeau: »HOTEL SVOBODNE • Novak Novak: »GUGALNIK« 28. 2. ob 18. uri MENJAVE« 21. 2. ob 15. uri gledališka .igra PD Nova Štifta OSNOVNA ŠOLA gledališka igra PD Nazarje DELAVSKI DOM VVO MOZIRJE — Odprti kulturni dnevi v • koncert glasbene šole Mozirje 26. 2. ob 17. uri naših vrtcih DELAVSKI DOM • Vrtec Nazaije 8. 2. ob 9. uri • koncert dekliškega pevskega zbora PD Nazarje • Georges Feadeau: »HOTEL SVOBODNE MENJAVE« gledališka igra PD Nazarje BOČNA • koncert MPZ Bočna in dekliškega PZ Nazaije 27. 2. ob 18. uri DELAVSKI DOM 4. 3. za DO GLIN DELAVSKI DOM 19. 2. ob 19. uri DVORANA PD vrtec Moziije vrtec Ljubno in Rečica vrtec Bočna, Gornji grad, Šmartno vrtec Luče, Solčava 13. 2. ob 19. uri KULTURNI DOM 14. 2. ob 15. uri GORNJI GRAD • Jože Moškrič: »ZVEZE IN RAZVEZE« Gledališka igra PD Gornji grad • Jože Moškrič: »ZVEZE IN RAZVEZE« gledališka igra PD Gornji grad • koncert PD Luče — MPZ, citraši, instr. skupina 27. 2. ob 17. uri KULTURNI DOM NOVA ŠTIFTA • Osrednja proslava v počastitev kulturnega praznika in podelitev zlatih plaket in priznanj, program izvaja RIBNIŠKI OKTET • koncert ŽPZ Nova Štifta in MPZ PD Luče DE NAZARJE 9. 2. ob 9. uri DE Mozirje 10. 2. ob 9. uri DE LJUBNO, DE REČICA 11. 2. ob lt). uri DE BOČNA, DE GORENJI GRAD, DE ŠMARTNO 12. 2. ob 10. uri DE LUČE, DE SOLČAVA • Novak Novak: »GUGALNIK« gledališka igra PD Nova Štifta • Novak Novak: »GUGALNIK« gledališka igra PD Nova Štifta 6. 2. ob 18. uri KULTURNI DOM 13. 2. ob 18. uri KULTURNI DOM 20. 2. ob 18. uri KULTURNI DOM 21. 2. ob 15. uri KULTURNI DOM »NAŠA BESEDA« — kulturna prireditev mladih 1. 3. ob 9. uri — KULTURNI DOM MOZIRJE • OŠ Moziije: »GOSKA GAGICA« (Damjan Božič) — glasbena pravljica • VVO Mozirje — DE Nazaije: folklora in izrazni ples • OŠ Luče: citraši • COŠ Gornji grad: gledal, igra »ZADNJE SANI DEDKA MRAZA« — izrazni ples • OŠ Ljubno: komorni zbor 1. 3. ob 15. uri — KULTURNI DOM MOZIRJE • PD Mozirje: lutkovna igra »IMPROVIZACIJA O SINJEBRADCU« (Pierre Barbier) • OO ZSMS Ljubno: recital »EVROPA — PROPAD« • OO ZSMS Mozirje: izrazni ples • OO ZSMS Lepa njiva: kvartet in skeč • PD Nova Štifta: gledališka igra »GUGALNIK« (Novak Novak) — odlomek • PD Nazarje: recital (recitatorji in deki. PZ PD Nazarje) • OO ZSMS Elkroj: pevka • OO ZSMS Luče: harmonikaš Dorko Štorgelj • PD Nazarje: gledališka igra: »HOTEL SVOBODNE MENJAVE« (Georges Feydeau) — odlomek kulturnem spöfedu je sodeloval Ribniški oktet. Zbranim je najprej spregovoril predsednik Občinske kulturne skupnosti Alojz Plaznik, kije omenil že kar kritične materialne pogoje za kulturno dejavnost, ki pa kljub temu niso zmanjšali bogate kulturne dejavnosti v naši občini, saj le-ta sloni predvsem na ljubiteljstvu in amaterski dejavnosti številnih posameznikov in društev. Na slovesnosti so podelili tudi letošnje zlate plakete s priznanji, Letos so jih prejeli: Elkroj Moziije, Franja Naraločnik iz Šmihela, Jure Repenšek iz Mozirja, Danica Sever iz Nazarij, Fanika Poznič iz Bočne, Matija Nadvežnik iz Nove Štifte in Darko Atelšek z Rečice ob Savinji. Zborovodja z vsem srcem DANICA SEVER ki jih najprizadevnejšim posameznikom in organizacijam podeljujeta Občinska kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij občine Moziije. RAJKO PINTAR FRANJA NARALOČNIK M A tl J A NADVEŽNIK JURE REPENŠEK Kulturnega utripa v Šmihelu nad Mozirjem in v občinskem središču samem si brez neumornega Antona Acmana zagotovo ni moč predstavljati. Zlasti to velja za delovanje pevskih zborov, saj bi brez njega, njegove volje in znanja, v zadnjih desetletjih glasovi prenekaterih utihnili. Tudi in predvsem zaradi njegove človeške dobrote in življenjske vedrine. Pravo doživetje se je pogovarjati z njim, saj iz njega vrejo spomini na številne dogodke in dogodivščine iz preteklosti, kar preveč jih je ohranjenih v njegovem bistrem spominu. Pravzaprav je bil rojen za kulturo, zlasti petje in glasbo. Ob tem so mu precej pripomogle tudi razmere v takratnem Šmihelu, prijetni in lepi vasici pod Mozirskimi planinami. Ljudje so radi peli in igralkin tudi časi so bili vsemu naklonjeni. Že rosno mladega je pritegnila glasba, točneje citre, ki jih je imel stric. Kupiti sijih ni mogel, »saj še za sol, petrolej in drugo prepotrebno ni bilo«, pravi. Š stričevim razumevanjem se je kmalu naučil nekaj skladb. »Kakšnih devet let sem imel, koje našo hišo obiskal župan, v takratnem času mogočen in zelo spoštovan človek. Zaželel si je, da mu zaigram. Bilo mije silno nerodno na očetovo prigovarjanje pa sem le popustil. Župan mije dal dva dinarja in to je bil moj prvi »honorar«. Za dva dinarja si dobil dve štruci kruha, jaz pa sem si privoščil precej žemelj.« Kasneje gaje pot privedla v dramsko skupino. »Nikoli ne bom pozabil kako sem s 16 leti moral zaigrati zaljubljenega študenta. Silno mi je bilo nerodno, saj takšnih, se pravi ljubezenskih izkušenj, šmihelski fantič pač ni mogel imeti. Pa mi ga je le uspelo postaviti na oder, ljudje so bili zadovoljni in kasneje so se vloge kar vrstile.« Kasneje so se dogodki bliskovito zavrteli. Končal je leto glasbene šole v Celju in srednjo glasbeno šolo v Mariboru, želja po nadaljevanju študija na konservatoriju v Ljubljani pa je ostala neizpolnjena, pretrgala jo je vojna. Leta 1940 je odšel k vojakom, vojna pa gaje doletela na bolgarski meji. Nemci so ga zajeli in v ujetništvu je prebil 3 leta. Šele leta 1944 mu je uspelo pobegniti in se vrniti v osvobojeno Gornjo Savinjsko dolino. V Šmihelu je bila partizanska tehnika, med partizani pa seveda precej pevcev in že za božič leta 1944 so ubrano zapeli. Po osvoboditvi je moral ostati doma. Brata so Nemci ustrelili v Celju, njegova žena je umrla v Auschvvitzu, otroci pa so bili izseljeni. Domačijo je bilo treba obnoviti, predvsem pa poskrbeti, da so se otroci vrnili domov. Bratovega sina, sedanjega gospodarja, pa so po velikih težavah našli in ga vrnili domov šele leta 1947, saj gaje posvojila neka nemška družina. Veliko navdušenje ob priborjeni svobodi je krepila tudi pesem. »V Šmihelu smo imeli že leta 1946 prvi koncert. Veliko veselje in srečo se z besedo ni dalo izraziti, lahko smo to storili s pesmijo. Sreča je bila brezmejna in njen izraz je bila pesem. Prepričan sem, da danes noben zbor partizanske pesmi ne more zapeti tako iz srca, kot smo jo takrat. To je treba doživeti. V prvih povojnih letih je bil šmihelski zbor skoraj edini daleč naokrog. Veliko so nastopali v mežiški, šaleški in domači dolini — posebej je vsem pevcem ostal v spominu nastop na zborovanju na Ostrožnem, ko so prvič stali v neposredni bližini tovariša Tita. »Po nekem nastopu v Za-vodnjah smo se v dežju vračali peš proti domu. Med potjo smo iz neke hiše slišali radio in našo pesem iz njega. Seveda smo vdrli v hišo in uživali. Tisto pot so dekleta prehodila bosa, saj čeveljčki za nastop za tisto blato pač niso bili primerni. To so takšni dogodki, ki človeku ostanejo v spominu in so mu v zadovoljstvo na stara leta.« Udeleževal seje številnih seminarjev za pevovodje in na enem izmed njih poslušal gimnazijski pevski zbor, ki se mu je vtisnil v srce. Takoj seje lotil dela doma in »spravil skupaj« čudovit mladinski zbor. Z njim bi zmagal na festivalu v Celju, vendar zbor ni bil dovolj številen in je nastopil izven konkurence. »Res pa je, daje bila tista generacija izjemno pevsko nadarjena, saj je bilo od 28 učencev, kar 25 članov zbora,« pravi Anton Acman. Delovanja v kulturnih in drugih organizacijah vsepovsod ne kaže naštevati, saj je »pevskega« dela več kot dovolj. Leta 1965 so v Mozirju dali pobudo za ustanovitev pevskega zbora. Poskusil je, pridno so delali in že leta 1978 nastopili na Naši besedi v Mariboru, kar je bil lep uspeh mešanega zbora. Kasneje so se njegove vrste nekoliko razredčile, kar je vplivalo na kakovost, vendar so znova strnili vrste in zopet prepevajo. »Pričeli smo z moškim zborom, devet let kasneje nadaljevali z mešanim, pred leti pa ob njem znova oživili moškega. Dvajset let je minilo kot bi trenil. Vodim seveda tudi šmihelski zbor, lani pa so tudi mozirski upokojenci izrazili željo, da bi prepevali. Zdaj sem včasih vse popoldneve v Moziiju. Dela je veliko, vendar takšno delo opravljaš z veseljem, dokler pevci z veseljem sodelujejo,« meni Anton Acman, ki mu veselja in volje res ne manjka. Naj je ne zmanjka tudi pevcem. J. P. v Število socialno ogroženih ljudi narašča Svet za varstvo družine, otrok skoraj ne more biti, glede na to, in odraslih oseb, ki deluje v da so v našem Svetu predstav- okviru Občinske skupnosti socialnega skrbstva Mozirje, je pomemben organ, katerega delo vse premalo poznamo. Danes, ko število socialno ogroženih ljudi narašča pa je njegovo delo še pomembnejše. V tem mandatu ga vodi Martina Čop iz Mozirja. SN — Kaj je glavna vsebina dela Sveta, ki ga vodite? MARTINA ČOP: Svet za varstvo družine, otrok in odraslih oseb je organ, ki dokončno potrjuje predloge za podelitev najrazličnejših socialno-varstve-nih pomoči. Za osebe, ki nimajo nikakršnih dohodkov za preživ-ljane, odobravamo pomoč, ki se imenuje edini vir preživljanja, za tiste, ki imajo zelo nizke dohodke odobravamo pomoč, ki se imenuje dodatni vir preživljanja, poleg tega pa je vrsta drugih pomoči, kot so začasni vir preživljanja, enkratne pomoči in še nekatere druge. SN: Odločitve gotovo niso lahke. Na katere podatke pa se opirate, ko se odločate o posameznih primerih? MARTINA ČOP: Naj najprej povem, kakšna je sestava našega Sveta. Bistvena značilnost je, da so v njem predstavniki vseh krajevnih skupnosti. To so taki ljudje, ki že dolgo živijo v posameznih krajih in ki krajevne razmere in ljudi dobro poznajo. Člani sveta zelo resno jemljejo svojo nalogo, saj nimamo nikoli problemov s sklepčnostjo. Sicer pa mora biti k vsaki vlogi za socialno-varstve-no pomoč priloženo še mnenje delovne organizacije, kjer je prosilec zaposlen. Največ pa si pomagamo s strokovnim mnenjem socialnih delavk. Te obiščejo vsakega prosilca in potem pripravijo mnenje o upravičenosti do posamezne vrste pomoči. SN: Iz posameznih krajevnih skupnosti je slišati mnenje, da premalo upoštevate stališča njenih komisij. MARTINA ČOP: Te pripombe so lahko včasih tudi površne, saj krajevne skupnosti dajejo mnenja tudi za otroške dodatke, varstveni dodatek k pokojnini, subvencije za stanarine, zdravstvene storitve itd. Te pa ne sodijo v naš obseg dela. Zato bi morali natančno razčleniti, za katera mnenja gre. Mislim, da upoštevamo mnenja krajevnih skupnosti, saj drugače Na Rečici ob Vaška lipa še stoji. Spominja nas na tiste dni, ko pod njo so se mladi fantje zbiralk Šli na Rudenek so grad kralja svojega pregnal Mnogokrat se je zgodilo, da se pol jih ni vrnilo. mki vseh desetih krajevnih skupnosti. Pa tudi mnenja, kijih dobivamo iz krajevnih skupnosti, šo zelo realna. SN: Pred upokojitvijo ste bili patronažna sestra, torej dobro poznate stanje na terenu. V kakšnih razmerah živijo naši ljudje? MARTINA ČOP: Dejstvo je, da število prošenj za različne socialno-varstvene pomoči narašča. Značilno je, da še pred nekaj leti ljudje niso želeli po-.moči v materialu (npr. obleka, obutev), danes pa jo radi sprejmejo. Zato smo povezani z občinsko organizacijo Rdečega križa, ki takšen material zbira. SN: Dotakniva se še ene bolj specifične oblike pomoči. V mislih imamo oskrbo v domovih za ostarele. Koliko ljudi iz naše občine je trenutno v teh domovih? MARTINA ČOP: Trenutno jih je 75. Vendar si želimo, da bi bilo teh ljudi čim manj. Vsi prav dobro vemo, kako globoko so ljudje vezani na svoj dom in svoj domači kraj. Zato si socialne delavke prizadevajo, da bi najprej izkoristili druge oblike pomoči, kot so sosedska pomoč, pomoč na domu in druge. Sicer pa je v jesenskem času, torej pred zimo, zanimanje za bivanje v teh domovih kar precejšnje, ko pa zima mine pa seveda upade. Tre- MARTINA ČOP nutno so kapacitete v domovih, ki so v celjski regiji, popolnoma zasedene. ‘SN: Vemo, da so družbene dejavnosti v velikih finančnih težavah. Velja isto tudi za socialno skrbstvo? MARTINA ČOP: Na srečo ne. Sredstev seveda ni na pretek, jih je pa bilo do sedaj toliko, da smo lahko ob novem letu vse prejemnike pomoči obdarili. RAJKO PINTAR Savinji Zimzelen za klobuk so deli in veselo si zapeli. Kadar v njih je kaj zavrelo, pa se s koso je začelo. Sramotilni kamen tu stoji, pri njem so mučili ljudi. Z vrvjo so jih privezali, vanje kamenje metali. Nekoliko više Tavčarjev dvorec se šopiri in podpira trške vogle štiri Janez Tavčar škof je bil, trške pravice Rečici pridobil Še bi lahko pisali, a neumno se nam zdi. Pridite na Rečico — in si oglejte lepotico. ŽALIKA BLEKAČ OŠ MOZIRJE Utrinek z gasilske vaje v središču Mozirja. Da ne bo požarov Gasilstvo je v Moziiju globoko vkoreninjeno med prebivalstvom. To je dokazalo med drugim lan-sko praznovanje stoletnice obstoja. Je pa tudi res, da je le malo društev, ki bi tako prizadevno delovala, tako skrbno zbirala sredstva za posodobitev opreme, tako pridno prijela za delo, ko gre za obnavljanje stavb in podobno, kot so to prav gasilci. Oplemenitijo vsak družbeni dinar do naj večje možne mere. Nesebično delovanje v korist širokega kroga prebivalstva, pa je splošno znana vrlina. Na letošnjem občnem zboru se je zbrala množica ljudi, kar spet po svoje dokazuje privrženost k društvu. Vsebinsko je zbor bil dobro pripravljen, poročila pa resničen odraz dela. Predvsem je treba reči, da je gasilcem uspelo pritegniti vrsto mladih navdušencev, ki bodo delo starih nadaljevali. Dalje posvečajo vso pozornost preprečevanju požarov, tudi z akcijo nameščanja gasilnih aparatov po zasebnih hišah so odlično uspeli. Svoj dom so razširili in ga usposobili za vse večje potrebe po prostorih za hrambo orodja, niso pa še mogli dokončati dvorane in nekaterih notranjih ureditev, ker je pač zmanjkalo denarja, čeprav je delež njihovega dela v gradbenih posegih nadvse zado- voljiv. Vsekakor so odločeni letos dom dokončati, prebivalstvo pa seje tej želji tudi odzvalo s prispevki. Računajo na bodoči program krajevnega samoprispevka, da bi uspeli zagotoviti še manjkajočo opremo in druge potrebščine za gasilsko delo. Veliko vneme so pokazali pri izobraževanju gasilcev, saj vedo, da so današnje zahteve v gasilstvu tehnično zahtevne in jih lahko opravlja le dobro usposobljen človek. Velika vaja ob lanskem mesecu požarne varnosti je pokazala zahtevnost gasilskih zvez. Da pa se volja do gasilstva prebuja zgodaj, dokazujejo z napori vzgoje mladih v tukajšnji osnovni šoli. Tudi denarno so skrbno gospodarili, imeli pa so to srečo, da v preteklem letu ni bilo treba na požarišče. V načrtu za prihodnje leto imajo poudarjeno skrb za preprečevanje požarov. Bolje preprečiti, kot gasiti, je načelo, ki ga uresničujejo, To je modrost, ki je ne kaže zapostavljati. Čaka jih tudi sicer veliko nalog, saj je leto 1988 kongresno in treba bo veliko postoriti. Odlikujejo se še po delu z veterani, tako je v mozirskem gasilskem društvu združeno mlado in staro, vse to članstvo si prizadeva za uspešno delo z ramo ob rami. A. Videčnik Dobra požarna varnost Glede na prostorske razsežnosti, naravne in druge pogoje, je področje mozirske občine požarno zelo ogroženo. Z veliko prizadevnostjo članov vseh gasilskih društev, s pomočjo širše družbene skupnosti, predvsem pa s solidarnostjo in prostovoljnim delom velike večine prebivalcev, ki znajo ceniti napore gasilcev v posameznih krajih in na ravni občine, pa je požarna varnost na visoki ravni. Vse to v teh dneh ocenjujejo na občnih zborih posameznih društev, končna ocena pa bo znana v prihodnjih dneh. Kljub vsemu je prva ocena že jasna in dokaj razveseljiva. Predlani je bilo v mozirski občini enajst požarov, lani pa le dva, čeprav večjih razsežnosti. Največ zaslug za takšno stanje ima jo vsekakor gasilci vseh društev v Gornji Savinjski dolini, ki so zagotovo lahko zgled vsem ostalim društvom in organizacijam. Preventivna dejavnost je resnično na visoki ravni. Samo lani so za posamezna gospodinjstva kupili 200 gasilnih aparatov, v Gornjem gradu so kupili sodobno in veliko cisterno, plod sodelovanja z gasilci iz zahod-nonemške občine Kürten je pet cistern in tehnično vozilo, občinska gasilska zveza pa je pridobila komandno vozilo. Opremljenost, iz urejenosti in usposobljenost ter nenehna pripravljenost gasilcev so pogoj, da bodo v mozirski občini požarno varnost še naprej krepili, njen temelj pa so poleg gasilcev tudi prebivalci vseh posameznih krajev, ki skupaj z gasilci in družbeno skupnostjo nekajkrat oplemenitijo vsak dinar namenjen požarni varnosti. j-P- Od dobre izurjenosti gasilcev so marsikdaj odvisna človeška življenja. O motnjah TV sprejema v Mozirju V precejšnjem delu Mozirja imajo gledalci prvega TV programa na 12. kanalu že več mesecev občasno hudo moteno sliko. Vsi do sedaj ugotovljeni znaki kažejo na to, da povzroča te motnje nek okvarjen antenski ojačevalec za 12. kanal, pri katerem pa se napaka za nekaj časa spet »sama popravi«. Ojačevalcev pa je v tem delu Moziq'a kar precej, zato ne moremo odkriti motilca, saj klub nima goniome-tra. Najti ga ni mogla niti merilna ekipa RTV Ljubljana, saj ob njenem obisku motenj ni büo. Da bi pomagali odpraviti to nevšečnost, svetujemo lastnikom vseh motenih sprejemnikov, ki gledajo I. TV program na 12. kanalu (Greta), naslednje: ob pojavu motenj poskusno izključite in vključite ELEKTRIČNO NAPAJANJE antenskega ojačevalca za 12. kanal, soseda pa zaprosite, da med tem kontrolira sliko na svojem sprejemniku. Tisti, ki bo ugotovil, da njegov ojačevalec povzroča motnje, če je el. napajanje vključeno, naj tega takoj odstrani, poskrbi za njegovo popravilo oz. zamenjavo z novim. Če potrebujete ob tem strokovno pomoč, se obrnite na naš naslov, radi vam bomo pomagali! Naš nasvet bo rodil uspeh le, če bodo v takšnih poskusih sodelovali vsi, ki imajo antenske ojačevalce za 12. kanal in ki se zaradi teh TV motenj že toliko časa upravičeno jezijo. RADIOKLUB MOZIRJE Težave društev upokojencev V mozirski občini deluje osem samostojnih društev upokojencev, v katere je vključenih nad tri četrtine veh upokojencev v občini. Od leta 1983 dalje so si društva zelo prizadevala, da bi si zagotovila prostore za delovanje. Tako imajo sedaj svoje prostore društva v Mozirju, Nazarjah in Lučah, društvo na Rečici ima svoj prostor v Gasilskem domu, solčavsko društvo si deli prostore z ostalimi organizacijami v kraju, medtem ko v Gornjem gradu, Bočni in na Ljubnem društva poslujejo po starem načinu, torej kar na domovih. Mozirsko in nazarsko društvo pa svoje prostore nudita v uporabo tudi drugim organizacijam kot npr. Društvu invalidov in krajevni borčevski organizaciji. Društva, ki razpolagajo z lastnimi prostori, pa se srečujejo z velikimi finančnimi težavami, saj le s težavo poravnavajo stroške za stanarino, centralno ogrevanje in elektriko. V društvih ugotavljajo, da se jih obravnava enako kot stanovalce, ki imajo le stanovanjsko pravico. Kljub temu so lansko leto vse obveznosti poravnali s prihranki iz prejšnjih let. Kako pa bo v letošnjem letu pa še nihče ne ve. Stanarine nezadržno rastejo, enako seveda tudi stroški za ogrevanje in elektriko. Zato so na različne naslove poslali prošnje za pomoč. To so počeli tudi v preteklih letih, pa so jim le redki priskočili na pomoč. Zato tudi sedaj ne gojijo prevelikih upov na uspeh akcije. Da pa društva upokojencev ne čakajo križemrok na pomoč, dokazujejo njihove ideje o možnosti sistemske rešitve problema financiranja društene dejavnosti. V mislih imajo sredstva amortizacije stanovanjskih enot za upokojence in pa anuitete od posojil danih individualnim koristnikom — upokojencem. Izračunali so, da bi le majhen delček obračunane amortizacije revaloriziranih vrednosti stanovanj za upokojence zadostoval za pokritje stroškov stanarin in ogrevanja društvenih prostorov. Dejstvo je namreč, da je bilo v zadnjih petnajstih letih v mozirski občini pridobljenih okoli 60 stanovanj s poprečno površino okoli 30 kv. metrov. Ta stanovanja so bila zgrajena s sredstvi skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja — enote Mozirje in deloma s posojili stanovanjske skupnosti in so seveda zgrajena za upokojence. V društvih upokojencev pričakujejo, da bodo s temi svojimi predlogi naleteli na posluh pri ustreznih samoupravnih interesnih skupnostih. RAJKO PINTAR Žirija za podeljevanje srebrnih priznanj OF pri Predsedstvu Občinske konference SZDL Mozirje VABI vse družbenopolitične in družbene organizacije, krajevne konference SZDL in Občinske zveze ter združenja, da podajo predloge za podelitev SREBRNEGA PRIZNANJA OF SLOVENSKEGA NARODA Srebrna priznanja OF se podeljujejo posameznikom za večletno neumorno delo v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v krajevni samoupravi in ostalih istitucionalnih oblikah, s tem, da njihov doprinos pomeni bistven prispevek k uveljavljanju našega socialističnega, samoupravnega sistema. Razpis velja za največ 8 priznanj v občini, ki se bodo podelila ob 27. aprilu, obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda. Predloge pošljite na O K SZDL Mozirje do vključno 31. marca 1988. OBČINSKA KONFERENCA SZDL MOZIRJE Izjava ZC Celje Članki, objavljeni v Delavski enotnosti, Večeru in Novem tedniku^ zvezi z modernizacijo bolnišnice v Celju in porabo sredstev, ki se zbirajo z enodnevnim zaslužkom, prostovoljnimi prispevki in preko občinskih zdravstvenih skupnosti v obliki pospešene amortizacije, so zelo vznemirili delovne ljudi in občane kakor tudi delavce v Zdravstvenem centru Celje. Ne moremo mimo tega, da ne bi vse delovne ljudi in občane širše celjske regije, ki na kakeršen-koli način namensko združujejo sredstva za to pomembno regijsko investicijo, obvestili o celotnem poslovanju modernizacije bolnišnice v Celju za leto 1987. Celotno gradivo je pregledala in proučila finančna komisija pri izvršilnem odboru Odbora podpisnic družbenega dogovora za modernizacijo bolnišnice v Celju, v kateri so tudi predstavniki širše družbenopolitične skupnosti in Izvršilni odbor Odbora podpisnic družbenega dogovora za modernizacijo bolnišnice v Celju, ki je sestavljen iz članov odbora podpisnic družbenega dogovora za modernizacijo bolnišnice v Cdju. Znotraj delovne organizacije Zdravstveni center Celje pa je celotno gradivo oz. finančno poslovanje modernizacije bolnišnice v Celju za leto 1987 pregledala samoupravna delavska kontrola Zdravstvenega centra Celje in delavski svet Zdravstvenega centra Celje. Iz celotnega gradiva je razvidno, da se sredstva za modernizacijo bolnišnice v Celju v letu 1987 niso nenamensko trošila in da se enodnevni zaslužek delavcev ni razdelil za osebne dohodke delavcev delovne organizacije Zdravstveni center Celje. Zdravstveni delavci so po svojih delegatih izjavili, da niso in ne bodo nikoli imeli interes in težnje, da bi sredstva, kijih delovni ljudje in občani združujejo za modernizacijo bolnišnice v Celju, uporabili za kakršnekoli druge namene. Zavedamo se, da so objavljeni članki v sredstvih javnega obveščanja v zvezi z namenskim trošenjem sredstev za modernizacijo bolnišnice v Celju močno vznemirili javnost. Z javno predložitvijo dokumentacije, skupaj z vsemi ugotovitvami pristojnih organov pa želimo, da se povrne zaupanje med delovnimi ljudmi in občani celjske regije in nadaljnja pripravljenost za solidarno zbiranje sredstev za čimprejšnje dokončanje tega pomembnega objekta. ZDRAVSTVENI CENTER CELJE SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI, PODRUŽNICA CELJE DAJE IZJAVO Sredstva za modernizacijo bolnišnice se zbirajo na dva načina: 1. na osnovi enodnevnega zaslužka in drugih prostovoljnih prispevkov in 2. po Družbenem dogovoru o nadaljevanju modernizacije specialisti-čno-ambulantne in hospitalne dejavnosti Zdravstvenega centra Celje v obdobju 1986—1990. Adi Sredstva od enodnevnega zaslužka in ostalih prostovoljnih prispevkov se zbirajo na posebej za ta namen odprtem računu pri Službi družbenega knjigovodstva v SRS, podružnici Celje. Ob pregledu dnevnih izpiskov tega računa smo ugotovili, da so v letu 1987 sredstva pritekala sukcesivno in bila nakazana ob koncu leta (30.12.1987) v enkratnem znesku na izločen račun za investicije. To pomeni, da tovrstna sredstva med letom niso bila uporabljena za noben drug namen. Ad 2 Sredstva po Družbenem dogovoru se vodijo združeno za vse TOZD Zdravstvenega centra na ravni delovne organizacije. S tega računa so se ob prijavi investicije izločala na poseben investicijski račun in so bila za investicije tudi porabljena. Posebej poudarjamo, da gre zat.i. amortizacijska sredstva, ki imajo po obstoječi zakonodaji do njihove uporabe značaj obratnih sredstev. Ker gre za denar združenih sredstev amortizacije, bi moralo biti gospodarenje z njim pred uporabo za investicijske namene posebej opredeljeno v ustreznih aktih. DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI »Društvo upokojencev Ljubno ob Savinji, obvešča članstvo, da se bo vršila Programska volilna konferenca društva (občni zbor) v soboto dne 20.2.1988 s pričetkom ob 9. uri v prostorih Osnovne šole v Ljubnem. Člani naj prinesejo članske izkaznice in 1.000.— din članarine. Udeležite se v čimvečjem številu. Malo okrepčilo bo ] zagotovljeno! I j OBVESTILO Krajevna skupnost Gornji grad, obvešča vse občane, da bo od 1.2.1988, v prostorih krajevne skupnosti, opravljal odvetniško dejavnost odvetnik Kekec Ivo. Uradne ure bodo vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 15. — 18. ure. Za krajane Gornjega grada, bodo pravni nasveti zastonj. Svet KS Gornji grad PASNA SKUPNOST GOSPODNJE-GLOBACA GORNJI GRAD Za planinski pašnik Gospodnje-Globača na Menini planini iščemo pastirja za pašno sezono 1988 (predvidoma od konca maja do sredine septembra). Informacije pri predsedniku pašne skupnosti tel.: 842-143. Uredniški odbor šolskega glasila Izpod Brdc, ki ga izdaja mozirska šola. Glavna urednica glasila je Polona Kolenc, člani uredniškega odbora pa so Tatjana Angioi, Meta Moličnik, Katja Sa-ponjič, Sabina Vršnak in Peter Majetič. Delo v poslovalnici Nazarje V zadnji številki Savinjskih novic je bil objavljen članek iz KS Nazarje, kjer opisujete tudi delo in odnose v naši poslovalnici Nazarje. Delavski svet je na svoji seji dne 22. januarja 1988 obravnaval ta zapis in sprejel sklep, da moramo ustrezno pojasniti in s tem odgovoriti na nekatere neobjektivne navedbe: 1. Pisec, oziroma njegov zagovornik trdi, daje izbira živil nezadovoljiva, nič pa ne pove, kateri so tisti artikli, ki bi naj jih naša poslovalnica dodatno ponudila. Veseli bi bili te pobude. 2. Ni res, da sveže meso dobavljamo enkrat tedensko. To zvrst mesa dobavljamo ob torkih in četrtkih. Res pa je, da se tu pojavlja občasna kriza, zaradi krize v živinoreji. Res je tudi, da so naše poslovalnice nudile sveže meso, ko ga marsikje v Sloveniji ni bilo. Skupaj ž SZKZ Mozirje imamo namreč dogovorjeno s klavnico v Trbovljah, da v Savinjsko dolino dobavlja vsaj toliko mesa, kot je bilo tod odkupljeno živine. 3. V ponudbi kruha pa je zadeva zelo nepredvidljiva. Poslovalnica naroča dnevno sveži kruh po spoznanih kriterijih. Na izjemne in nepredvidljive dogodke pa ne moremo reagirati pravočasno, ker se oskrbujemo iz tukajšnjih privatnih pekarn, ki pa imajo tudi skromen asortiman. Voziti kruh in druge tovrstne izdelke, pa je sigurno predrago. 4. Zelo težka je obtožba, da imamo cene višje kot drugod. Cena je resnično tržna kategorija, vendar ne v naših gospodarskih razmerah, ko večino cen določajo državni organi, sploh pa artiklom za osnovno življenjsko preskrbo. Cene tem artiklom so enotne, lahko pride do razlik le v pozni korekciji kar prehitro se spreminjajočim cenam. Nič kolikorat smo cene v letu 1987 morali spreminjati zaradi spremembe osnovnih cen ali sprememb stopenj prometnega davka ipd. 5. Kaj je TDO »SAVINJA« pridobila z vključitvijo v SOZD MERX je težko odgovoriti, vemo le to, da nam sistem zagotavlja zadosti sigurno oskrbo, kar ni zanemarljivo, da se dogovarjamo o združevanju sredstev za realizacijo naših programov-potreb, kar naj bi zopet izboljšalo ponudbo za tukajšnje potrebe, da nadalje skupaj definiramo računalniško podprt informacijski sistem itd. Rekli bi, da za sodelovanje morata biti najmanj dva, od sodelujočih pa je odvisna obojestranska akcija. 6. Strinjamo se, da je trgovina za Nazarske potrebe premajhna, vendar z lastištvom nismo obremenjeni, kajti le-to ne sme vplivati na kvaliteto ponudbe. Z organi v KS smo proti koncu lanskega leta že začeli razgovore o funkciji in samem prodajnem programu povečanega objekta. Leto 1988 naj bi bilo leto, ko bomo dogovorili program za razširitev objekta, pa v tej zvezi prosimo prizadete, da se aktivno vključijo v njegovo oblikovanje. Poskušali pa bomo, da bomo še letos realizirali v obstoječem objektu diskontno prodajo. Želimo torej neposrednega sodelovanja in prepričani smo, da so naši tamkajšnji sodelavci že doslej marsikaj uresničili, radi pa bodo to storili tudi v prihodnje, saj se kaže obojestranski intres. Predsednica DS FANIKA FORŠTNER P.S. Pripombe so o preskromni ponudbi v (premajhni) trgovini v Nazarjah niso preko noči zrasle na mojem zeljniku. Poslušam jih vsaj že deset let in lahko trdim, da niso neobjektivne. Zelo objektivne so! Ne vem zakaj tako ogorčen odgovor, saj z njim samo potrjujete, kar sem napisal v prispevku, ki pa ga, kot kaže v prvem razburjenju in užaljenosti niste prav prebrali, niti se niste potrudili, da bi razumeli mojo namero. Niti slučajno nisem hotel biti zlonameren. Sami si želite neposrednega in obojestranskega sodelovanja. Potrošniki smo prvi za to, kaj pa vi? Na seji potrošniškega sveta ste slišali pripombe, nanje ste odgovorili in vaše težave sem s polno mero razumevanja v prispevku omenil. Vse kar sem napisal, z odgovorom samo potrjujete. Trgovina je za Nazarje premajhna, dogovarjanje z Merxom pa nas po- trošnike malo zanima. Prav zares, od dogovorov in obljub ne moremo ne jesti in ne piti. Kaj je dolina doslej z Merxom dobila, lahko vidite sami v svoji trgovini, še bolje pa, če pogledate skozi okno in vidite sosednjo gostilno, ki je prav tako pod njegovim »okriljem«. To naj bo torej ponudba Nazarij! Cene? Res so različne in zares se mi skoraj smilite, ko z dneva v dan lepite in pišete nove cene, same nič dolžne in nič krive. Zakaj ste užaljene? Se pred dnevi ste prodajale nedrčke za skoraj 3.000 (novih) dinarjev ceneje, kot v sosednjem Mozirju. Upam, da smo s tem razčistili, ali pa še bomo »neposredno in obojestransko«. Nismo pa razčistili s »piscem, oziroma njegovim zagovornikom«. Zagovornika nimam, ga ne želim in nočem, niti ga potrebujem. Pozdravlja vas »pisec«, ki prav vsak dan kupuje v vaši trgovini. Janez Plesnik Gozdno gospodarstvo Nazarje, Delovna skupnost skupnih služb, Nazarje 22 objavlja po sklepu delavskega sveta javno licitacijo za prodajo kombiniranega vozila znamke »ZASTAVA«, tip 850 AK, leto izvedbe 1984. Izklicna cena je 1.200.000,— din. Javna licitacija bo v petek, 26.2.1988 ob 12. uri v Nazarjah 22 (sedež DSSS — GG Nazarje) Licitacija bo potekala po sistemu »videno-kupljeno«, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Prometni davek plača kupec posebej. Obrtno združenje Mozirje razpisuje VELESLALOM OBRTNIKOV IN PRI NJIH ZAPOSLENIH DELAVCEV V SOBOTO, 5. 3.1988 NA GOLTEH. Prijave z vplačilom startnine din 3.000,— pred HOTELOM GOLTE ob 9. uri. Tekmuje se po Pravilniku za izvedbo veleslaloma obrtnikov in delavcev Slovenije. Prvi trije zmagovalci iz vsake kategorije prejmejo spominsko kolajno. Obrtno združenje Mozirje organizira v sodelovanju s Kompas Celje dvodnevno strokovno ekskurzijo na 40. jubilejni obrtni sejem v München v petek 18. 3.1988 in povratek 19. 3.1988. Cena potovanja za osebo je 195.000 din. Delavci, zaposleni pri-obrtnikih plačajo samo 18% cene sami, razliko plača Sklad za izobraževanje. V ceni potovanja so vključeni stroški avtobusa, cestnine po ZRN, gostinske storitve (večerja, prenočišče, zajtrk), vstopnica za sejem ter vodstvo in organizacija potovanja. Potniki potujejo z individualnimi potnimi listi. Organizator potovanja si podržuje pravico do spremembe cene potovanja v primeru podražitve avtobusnega prevoza ali občutne spremembe deviznega tečaja ali v primeru udeležbe manj od 40 potnikov v avtobusu. PRIJAVE Z VPLAČILI CELOTNEGA ZNESKA SPREJEMA do VKLJUČNO 8. 3. 1988 OBRTNO ZDRUŽENJE MOZIRJE (obrtniki celotni znesek, zaposleni delavci 19.500). Odhod avtobusa bo predvidoma ob 3. uri zjutraj z avtobusnih postajališč, kar vam bomo javili naknadno, ko bomo imeli dovolj prijav. Obveščamo vse cenjene kupce, da bo 23. februarja začela na Ljubnem ob Savinji obratovati cvetličarna. Cvetličarna bo v prostorih nekdanje trgovine z železnino (Laknerjeva hiša). Na voljo so vam vse vrste cvetja, venci, poročni šopki, lončnice, kaktusi in zdravilne rastline. Delovni čas: vsak dan od 9,—12. ure in od 14.—17. ure, ob sobotah pa od 8.—12. ure. Ob četrtkih popoldne je cvetličarna zaprta. Se priporočamo! ANJA SMODEJ Srečanje s taborniki iz Zadra Med počitnicami so na Ljubno prišli taborniki iz Zadra iz sosednje republike Hrvatske. Tisti dan smo pripravili razne igre. Po igrah so kuharice skuhale čaj. Taborniki so prišli k nam, da bi se smučali. Na Ljubnem pa snega žal ni bilo. V četrtek smo jim pripravili program. Nastopal je pevski zbor, na diaprojektorju pa so si lahko ogledali slike Ljubnega. Tovariš ravnatelj je sestavil še nekaj podobnih točk. Jaz sem šel prej domov. Upam, da so se taborniki iz Zadra zelo zabavali pri nas. Po tem programu smo pripravili v telovadnici še ples. Taborniki iz Zadra so povedali, da so se oni prišli k nam smučat, mi pa se bomo šli poleti v Zadar kopat. Mislim, da bo to velik užitek. Zaradi tega programa smo imeli samo štiri ure pouka. Za nas je to bilo zelo dobro. LUKA PINTAR 4.a OŠ Ljubno Ljubno je na »placu« dobilo prepotreben semafor, tako, da danes vozniki mnogo prej stopijo na zavoro, ko peljejo skozi trg. Zbori športnikov Učenci višje stopnje OŠ Mozirje so po skupinah obiskali Gasilski dom v Mozirju, kjer so bili seznanjeni z razvojem gasilstva v Mozirju in mozirski občini ter z pomenom gasilstva za našo družbo in posameznika, z ukrepi za preprečevanje požarov ter drugih nevarnosti, ki ogrožajo človekovo življenje in premoženje. Ogledali so si tudi gasilsko opremo ter bili seznanjeni z vsemi nujnimi ukrepi v primeru požara. Za vzgojo mladih na tem pomembnem področju ter za sodelovanje med gasilskim društvom in šolo si v Mozirju že več let prizadeva Viktor Lukše, ki mu v ta namen ni žal posvetiti precej ur svojega prostega časa. Mozirski planinski smuk Planinsko društvo Mozirje sporoča, da bo prvi smuk, ki šteje tudi za pokal občine Mozirje, v soboto, 27. februarja na Mozirski planini. Start bö na vrhu Starih stan in preko smučišča Beli zajec v Moravo, kjer bo tudi cilj. Tekmovalci in tekmovalke morajo imeti potrjeno planinsko izkaznico za letos in lani ter osebno izkaznico. Tekmovanje bo ekipno in posamično. Start bo ob 11. uri. Proglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo eno uro po končanem tekmovanju v Mozirski koči. Žrebanje in sestanek vodij ekip bo v petek 26. 2. ob-18. uri v gostilni Majerhold. Rok za prijave je 24. 2. 1988 na naslov PRUŠEK ROBERT, Mozirje 282. Solčavski utrinki Med prebivalci Solčave in še daleč naokrog, je bil zelo znan in spoštovan Rok Klemenšek. Na Klemenčji kmetiji je bilo vedno kakih 30 glav živine in preko 200 ovac. Trden rod so bili Klemenški in že delj od 400 let so kmetovali tam nad Solčavo. Veliko spoštovanje si je Klemenšek pridobil zaradi umne živonoreje in uspehov pri odbiri ovac. Tudi plemenske bike je pridno redil, včasih jih je v hlevu stalo tudi po pet. Brez dvoma gre zasluga za takšne uspehe Kleme-nška, nerazdružljivemu prijateljevanju z veterinaijem Jelovškom. Bila sta velika prijatelja. Že kar prislovično je obveljalo, da tam kjer je bil Klemenšek je kazalo iskati tudi Jelovška. Skupaj sta potovala po svetu in si ogledovala sodobne oblike kmetovanja po Švici, Avstriji, celo v Francijo sta našla pot. In kot se marsičesa spominja v Mozirju živeči sin Kristl še edini od devetih sinov, sta Klemenšek in Jelovšek okoli domačih živali veliko modrovala in se posvetovala. Skupaj sta bila pobudnika za razstave na Vidmu (sedaj Benetke). Tam je bilo tudi sicer ocenjevanje živine. Torej že pred prvo svetovno vojno! Klemenšek je zaslovel posebno z vzrejo plemenskih ovac. Nekoč je na razstavo, kije bila v Zagrebu poslal celo ovco rekordne teže, kar 104 kg je tehtala. Seveda je vzbudila veliko pozornost. Sicer pa si je Klemenšek v najhujši konkurenci v Gradcu priboril visoka odličja za svoje ovce. Že mu je uspelo vzrediti pasmo z mehko in odlično volno, pa je prišlo do prve svetovne vojne in gospodarjenje se je umaknilo razmahu. Zelo zanimivo in iskrivo črtico je o Klemenšku in Jelovšku napisal domači pisec, Robanov Joža — Jože Vršnik. Pod naslovom Solčavske zgodbe je v Planinskem vestniku letnika 1959, številka 2 med drugim zapisal... »Razstava (živinorejska, op. A. V.), se je vršila na Vidmu, kjer je bilo lepo okrašeno. Razstava in z njo združena slovesnost ter obisk visokih gostov iz Gradca je bil za takratno Solčavo velik dogodek. Gospodje so si ogledali tudi Logarsko dolino in kolikor toliko* spoznali kraj in tudi to, v kakšnih višinah so kmetje. Spoznali so tu- di ljudi in videli, da četudi so popolnoma prepuščeni samemu sebi, so vseeno zdravi, brihtni, delovni in gospodarski. Jelovšek in Klemenšek sta jih seznanila z gospodarskimi razmerami Solča-vanov in jih prosila za pomoč pri zboljšanju živinoreje, takrat najvažnejše panoge gospodarstva, predvsem pa zgraditev ceste Solčava — Ljubno. Gospodje so zagotovili Solčavanom svojo naklonjenost in takojšnjo zgradbo ceste. Na Ljubnem pa so se znašli ljudje, katerim se mora priznati nekaj brihtnosti. Menili so, da bi po novi cesti Solčavani in Lučani pobegnili Ljubencem iz žepa v katerem sojih Ljubenci trdo držali. Zato so graditvi ceste nasprotovali, kolikor so mogli...«. Dalje piše Robanov Joža tudi tole: Jelovšek in Klemenšek sta skupno prepotovala Tirolsko, Solnograško in Švico... Potovala sta z odprtimi očmi, kar sta videla praktičnega in porabnega, je Klemenšek prenesel na svoje gospodarstvo. Žato so bili njegovi hlevi za tiste čase modemi, njegova živina krasna, njegovi gozdovi pa so bili lahko za vzor vsem drugim daleč naokoli.« ...In spet najdemo zapisano »lahko trdim, da sta Jelovšek in Klemenšek pridobila solčavski ovci kvaliteto, ime in sloves. Brez njunega pionirskega dela bi bila solčavska ovca še daleč zadaj. Mi se sedaj okoriščamo s plodovi njunega dela, dolžni smo jima hvaležnost.« Danes je veliko tega že zapisano pozabi, pa škoda če bi mlajši rodovi ne poznali preteklosti, kije lahko v ponos nam vsem. A. Videčnik Zveza telesnokulturnih organizacij je organizirala ob sodelovanju telesnokulturne skupnosti občine Mozirje tri sektorske konference, kjer so bile zajete vse krajevne skupnosti iz občine Mo-ziije. Namen teh konferenc je bil, da se seznani ZTKO in TTKS z problematiko nadaljnjega razvoja telesne kulture po krajevnih skupnostih, glede na možnosti sredstev, ki so na razpolago. Vsi smo si bili enotni, da trenutna prispevna stopnja za telesnokul-turno skupnost ne daje boljših možnosti, da bomo zopet padli na kvaliteti razvoja, kot seje to dogajalo v zadnjih letih. Pred leti je bila prispevna stopnja že preko 0,30% od BOD-a od 15.1.1988 dalje pa je objavljeno 0,14%. Na osnovi tega smo naredili pregled prispevnih stopenj SIS družbenih dejavnosti v občini Moziije glede na rang v SRS in ugotovili, da se nahajamo 60—61 mestu od 65 občin v Sloveniji. Če pa naredimo rang dejavnosti rfaših društev in klubov glede na SRS lahko skromno rečemo da bi pridobili vsaj 5—10 mest. Prva sektorska konferenca je bila 18. 1. 1988 v Rečici, kjer so bili predstavniki iz društev in klubov ter zvez iz naslednjih krajevnih skupnosti Moziije, Nazaije-Kokarje in Rečica. Izpostavljena je bila naslednja problematika. SD Rečica je dala predlog za zmanjšanje občinskih tekmovanj, ki so obvezna zaradi točkovanja. NK ELKRO J želi ,da se čimprej razrešijo problemi okoli financiranja s strani drugih DO, saj sama DO ELKROJ ne prenese tega bremena. Zgomjesavinjski smučarski klub je obvestil, da se srečujejo z velikimi finančnimi težavami, ker se opremo in prevozi bistveno bolj dražijo kot se povečuje dotok sredstev. Taborniki so izpostavili problem tabora v Šentjanžu, saj je v slabem stanju in povrh tega se Savinja čedalje bolj približuje ker ni zavarovano. Imajo projekt narejen, zatika se pri sredstvih, pri lokaciji in dovoljenjih, ki so potrebna. Planinsko društvo čakajo veliki problemi okoli vzdrževanja obstoječih objektov. Izpostavljeno je bilo vprašanje, kakšne tekmovalne športe si sploh občani želijo in kaj lahko prenesemo glede finančnih sredstev. Druga sektorska konferenca je bila 20. 1. 1988 v Bočni za Za-drečko dolino. Šmartno ob Dreti želi popravilo oziroma podaljšanje smučarske vlečnice, še vedno nimajo osnovnih objektov za košarko, rokomet, odbojko. Nikakor ne najdejo skupne rešitve glede športnega igrišča z osnovno šolo, ker so interesi različni. Zelo pogrešajo občinsko nogometno ligo, ker je občinska nogometna zveza ne organizira, z njimi so se strinjali tudi predstavniki Gornjega Grada. TVD Gornji Grad je dobil sredstva za stari sokolski dom, odstopil jih je OS, ker bi oni morali narediti igrišče. Vendar po enem letu sojih dobili nazaj, vendar neoplemenitena. Smučarska vlečnica je že v slabem stanju tako, da bo potrebno večje popravilo. Pripombo so dali na slabo organizacijo smučarskega kluba. PD Gornji Grad želi čimprej narediti rezervoar za vodo, popravila doma na Menini, nabaviti nov agregat za elektriko itd. Občinska strelska zveza ima težave, ker ne smejo nabavljati orožja, to je trenutno zakonsko nedovoljeno, v določenih KS pa delo ni najboljše, posebno tam, kjer ni dobrega vodstva. Kegljaški klub ne more dobro delati, tu so pogoji čedalje slabši, predvsem je to mišljeno na slabo vzdrževanje kegljišča v Mozirju. Tretja sektorska konferenca je bila 21. 1. 1988 v Ljubnem, za zgornji predel občine. PD Ljubno ima v načrtu povečavo bivaka na Travniku in pridobiti še nove vodnike za delo z mladimi. PD Luče pripravlja akcijo za prekritje strehe v IGLI, lani pa so ponovno prekrili kočo na Loki. ŠD Luče je dobilo novo vodstvo in si želi še boljših rezultatov dela. OK Ljubno uspešno tekmuje v slovenski ligi, zelo pa pogrešajo večjo telovadnico v občini, saj obstoječa v Lučah ne zadovoljuje predpisom. Pospešeno delajo na pomlajevanju kadrov, ker se zavedajo, da le tako tradicija ne bo padla. TVD Ljubno ima težave za pridobitev predsednika, čeprav sekcije dobro delajo, še posebej kegljači. ŠD Solčava nikakor ne najde novega vodstva, čeprav delo ne stoji, vendar bi lahko bilo boljše.SK Ljubno zavzeto dela na še eni večji plastični skakalnici. Vzporedno pa bodo delali na pripravi nove 70—80 m skakalnice, ker se zavedajo, daje obstoječa že zastarela za dobre pogoje. Marljivo vadijo z mladimi in upamo, da se bo kmalu pojavil kak nov Tepeš ali Ulaga. Vsi smo si bili enotni, daje delo dobro in rezultati boljši tam, kjer je dobro vodstvo in dobra kadrovska politika. Edini problem pri naši telesnokultumi politiki je v tem, da ne podpiramo profesionalizma, ker ga finančno ne prene-semd. Vendar so rezultati kljub temu dobri in tako opravičujemo z dejavnostjo tista sredstva, kijih od družbe dobimo. Saj imamo letos tudi v državni reprezentanci štiri lokostrelce. V tem letu pa načrtujemo tudi podelitev Bloudkovih značk in občinskih priznanj za zaslužne telesnokulturne delavce in športnike ter športnice. Vsekakor nas čaka še praznovanje 95 letnice planincev, SPV, 10 let maratona, ki ga uspešno organizira ŠD Vrbovec Nazaije itd. Pri tolikih objektih, 48 različnih društvih, cca 6000 občanov, se vključuje v našo dejavnost, smo telesnokultumi delavci prepričani, da bo širša družba morala spremeniti mnenje, da je telesna kultura sestavni del zdravega in kulturnega občana in da bo treba zanj nameniti več sredstev. w DANILO DOBOVICNIK Solčavski šahisti prvaki Decembra 87 in januaqa 88 je tudi letos potekala šahovska liga. Tako kot lani, je tudi letos slavila ekipa Solčave, ki je v finalu pre- Sedajje čas lova na sulce. Pred dnevi se je sreča nasmehnila kar dvema našima ribičema. Sliki prikazujeta Jožeta Zlatinška in Tonija Zunterja z lepima trofejama. Iskali so zaklad In so ga našli?, se nehote vsili človeku vprašanje. Odgovor boste dobili samo v primeru, če boste prebrali sestavek do konca. Zgodba je skrivnostna in zapletena, a prijetna, resnična in kratka. Bilo je leto in več nazaj, ko nam je tetica omenila zaklad Kje in kako nam je rojilo po glavi V Vuzenici — nam je odgovorila. Tam je moj bratranec zakopal tistih nekaj prihranjenih zlatnikov še pred vojno, meni pa je dal načrt. Hišo so nam nacionalizirali zaklad pa je ostal vse do danes zakopan. Šodišče je določilo rok in uradno osebo, ki naj bi spremljala potek odkrivanja zaklada s posebno nalogo: prešteti popisati in opisati najdene zlatnike. Napočil je dan, ko smo morali resnici pogledati v oči Zaklad je, ali ga pa ni, ker bi ga lahko pred Mladi strelci Že več let nazaj se v začetku šolskega leta z osnovno šolo Moziije dogovorimo o strelskih aktivnostih učencev, ter začnemo z delom strelskega krožka pri Osnovni strelski organizaciji »Kajuh« Moziije. Tako smo začeli tudi za leto 1987/88. Po seznanjanju učencev .osnovne šole o začetku dela krožka, smo začeli z delom na strelišču. V začetku se je prijavilo 29 učencev in učenk, a kasneje še nekaj. Vsi prijavljeni so redno prihajali na strelišče, vsako soboto. Vadbo z učenci so prevzeli strelski sodniki-inštruktoiji, kateri so z uspehom izvajali učni program — mladi strelci-ke, ki šo redno obiskovali krožek so dosegli vidne rezultate na zbirnem tekmovanju in ob zaključku dela strelskega krožka 7. 2. 1988 in tudi prejeli zaslužna priznanja in strelske značke. nami kakšen nepridiprav izkopal Vso pot smo se pogovarjali, trepetali, smejali Sami sebi smo se zdeli že malo prismuknjeni Saj vendar ni film ali kakšna pustolovščina. Pamet v roke, smo si dopovedovali in se istočasno bodrili Mogoče pa je le res... V tisti hiši je danes trgovina. Izjemno prijazno so nas sprejeli in pokazali pot do željenih kletnih prostorov. Moška sta vzela v roke kramp, začela kopati z krampom, z lopato pa premetavati zbito zemljo. Glej ga! Nemogoče! Kramp je zadel ob kovino, preluknjal škatlo in zasvetilo se je. In to zares. Zavriskali smo na glas, srce nam je veliko hitreje bilo. Srečni smo bili tisti trenutek, saj je verjetno res, da zaklada človek ne odkrije vsak dan. Hvala ti, tetica! ANKA RAKUN Za uspešno vodenje in dosežene rezultate, pa je potrebno pohvaliti nekatere strelske sodnike, kot: Steblovnik Toni, Tine Hajdinjak, Tomaž Troger in Drago Poličnik, kateri so svoje dolgoletno strelsko znanje prenesli na mlade strelce. Z delom strelskega krožka nismo končali aktivnosti, temveč bomo stopnjevali usposabljanje na višji ravni. Starejše učence-ke bomo postopno uvajali v uvežbanje na Standardnem zračnem orožju in dalje na malokalibrskih puškah. Z mlajšimi osnovnošolci pa bomo nadaljevali usposabljanje na zračnem orožju. To ob omogočilo Osnovni strelski organizaciji Mozirje pomlajevanje strelskega kadra. Franc Omladič Nov alpinistični odsek Ob 25-metrski skakalnici iz plastične snovi na Ljubnem raste nova 35-metrska skakalnica, ki bo ravno tako pokrita z umetno snovjo. V njeno izgradnjo je vloženih zelo veliko ur prostovoljnega dela zanesenjakov SSK Ljubno. magala ekipo Rečice. Tretje mesto je osvojila ekipa Ljubnega. Odigrana sta bila tudi dva od štirih hitropoteznih tumiijev za naslov posamičnega prvaka občine. Na prvem turnirju, kije bil v Gornjem gradu, je med 18-imi šahisti zmagal dr. Stane Ošep pred Bojanom Mehtigom. Drugega tumiija na Ljubnem se je udeležilo 16 igralcev. Tokrat je zmagal Ernest Špeh, Bojan Meh-tig pa je bil tudi tokrat drugi. V skupnem seštevku točk pp dveh turnirjih vodita Bojan Mehtig in dr. Stane Ošep, tretji pa je Matjaž Selišnik. Tretji turnir bo 28. februaija ob 9. uri na Ljubnem, zadnji četrti pa 27. marca ob 9. uri v Gornjem gradu. Vabimo vse, kijih šahovska igra veseli, da se tumiijev udeležijo. MARJAN KNAPIC Alpinisti iz Luč in Solčave, ki smo bili prej pri Zgomjesavinjski alpinistični sekciji, smo zaradi popolne dezorganiziranosti in neresnosti ostalih članov sekcije konec lanskega leta ustanovili nov alpinistični odsek. Imenuje se alpinističnih odsek RADUHA in bo deloval v okviru planinskega društva Luče. Odsek ima 10 članov in sicer: Supin Robi — načelnik odseka, Gradnik Andrej — namestnik načelnika, Pavlič Anton, Supin Samo, Plaznik Ivan, Robnik Avgust, Lekič Sašo, Moličnik Mark, Ajnik Drago, Supin Bogo. Inštruktorja pa smo si izposodili iz AO IMPOL in sicer Dani-ja Tiča. Utrinek iz stene Na koncu pa še tole: marca se prične alpinistična šola. Vse interesente vabim, da se 4.3. 1988 ob 18.00 uri dobimo pred gostilno »KMET« v Lučah. Na sestanku se bomo dogovorili za nadaljnje delo. SUPIN ROBI MAMI ZA PRAZNIK Slonim ob oknu noč zvezdna hladna brezčutna zre mi v sanjave oči Misli moje pa romajo daleč, daleč tja pod rodni krov, kjer mama praznik svoj slavi „ Veš mama, pozabila nisem nate, čeprav sem daleč proč od te, v mislih vedno si pri meni in kadar pojem čutim srečo tudi zate. Da pesem srečo trosi in v srcih led topi si vedno me učila, da pesem iskreno, srčno za vsak praznik je darilo. Izpeto mojo pesem veter naj odnese v temno gluho noč, da tebi ljuba mama bo mehko legla v srce. Vem, da boš ujela mojo misel, zatrepetalo ti bo oko v srcu se zganilo sladko čustvo, da otrok tvoj je daleč pa vendar čisto blizu — samo tvoj. <*» Marija Rihter V okolici Ljubnega (Savina)je bila najdena ta iz ličja pletena posoda za hrambo jajc. Kdo ve, kako se imenuje? Prosimo sporočila na naslov uredništva ali prek telefona 831-850. Hvala! Boj za gospodarsko osamosvojitev Slovencev Nepozabni običaj na Ljubnem Letos mineva 140 let od marčne revolucije 1848, ki je dodobra pretresla nedanjo Avstrijo. Največ je prinesla meščanstvu, malo, ali skoraj nič pa kmečkemu prebivalstvu, čeprav je tega bilo v tistem času na Slovenskem kar 80%, torej velika večina. Vendar pa se je tudi slovensko razumništvo vse bolj postavljalo na ček) boja za narodove pravice. Cital-niška društva so gojila ljubezen do materinščine in prirejala razne kulturne prireditve, kjer so se zbirali narodnjaki. O gospodarskem napredku našega naroda pa je bilo malo govora. Sele ko seje dr. Jože Vošnjak vrnil iz Prage, je pričel opozarjati na potrebo po gospodarski osamosvojitvi Sloven-, cev. Menil je, in to je zapisal v list Slovenski narod, da z lepimi pesmimi in zvenečo besedo ne bomo rešeni vse večje sle oblastnikov po potučevanju in odvisnosti od tujega denarja. Taje bil zelo poceni na voljo tujcem, ki so se želeli naseliti na Štajerskem, saj so nekateri nestrpneži že videli narodnostno mejo pri Zidanem mostu. Vošnjak je svoje zamisli o denarnih zavodih, ki naj bi bili narodni, primerjal z izkušnjami Cehov. Zal pa njegova prepričevanja takratne meščanske večine v vodstvenih krogih, niso bila uspešna.' Šele, ko se je upokojil inž. Miha Vošnjak, brat Jožeta, in se nastanil v Celju, so se stvari jele premikati. Jože je dajal pobude in zamisli, Miha jih je uresničil. Tako so nastale prve hranilnice na Štajerskem. Zelo zgodaj je bila ustanovljena Hranilnica in posojilnica v Mozirju (1874) (Gornjegraj- ska hranilnica in posojevalnica). To se je zgodilo na pobudo župana Janeza Lipolda, kije za pomoč poprosil Miho Vošnjaka. Že leta 1890 ustanovijo Hranilnico in posojilnico v Gornjem gradu. Ljubenci so svojo ustanovili štiri leta kasneje, na Rečici pa je leta 1899 pričela delovati Ljudska hranilnica in posojilnica. Vse naštete hranilnice so uspešno poslovale in odigrale v narodnostnem boju veliko vlogo. Treba je poudariti, da so hranilnice bile zadruge, največ z omejenim jamstvom. Ljudje so se vse bolj zavedali, da se morajo združevati v močne celote, če hočejo kljubovati grobim ukrepom oblasti za potujčevanje in odvisnost od tujih podjetij in monopolov, ki so v naših krajih iskali poceni delovno silo in na ta način spravljali v gospodarsko odvisnost ljudske'množice. Ko je dr. Janez Evangelist Krek razgrnil svoj narodni program, so pričeli po deželi ustanavljati Kmečke hranilnice in posojilnice. V naši dolini so te bile: v Mozirju, Gornjem gradu, na Ljubnem, v Lučah in v Bočni. Razlika med »Vošnjakovkami« in kmečkimi hranilnicami je bila v višini deležev in koncentraciji kapitala. Dejstvo je, da ene in druge pomenijo jačanje domačega denarja in s tem tudi domačega gospodarstva. Kako seje hranilništvo na Slovenskem razširilo pove številka iz leta 1937, koje bilo vsega 506 denarnih zavodov. Ta podatek priča kako smo se zadružne misli na sploh oprijeli. Poslovanje v nekdanjih hranilnicah je bilo do kraja enostavno, pa Ljubenci so znani po iznajdljivosti, njihova preteklost kaže na smelo voljo do najrazličnejšega napredka. SO pa tudi duhoviti in domiselni, ko gre za ohranjanje ljudskega izročila. To najbolje dokazujejo njihove zanimive »potice« na cvetno nedeljo. Gre za edinstven običaj, tako po vsebini kot tudi po izvedbi, no in o tem nekaj več v nadaljevanju. Če smo Slovenci znani po lepih šegah, pa da jih znamo ohraniti, potem velja za Ljubence samo priporočilo, da svojih zakoreninjenih običajev ne smejo prepustiti pozabi. Tako v izvirni ljudski glasbi, ki sojo nekoč po hribovskih vaseh gojili, kot tudi v drugih izročilih, saj je splavarstvo le del tega kar hrani ljudstvo v spominu. vendar natančno. Vodih so vsega 6 knjig, ki so zadoščale za ustrezno poslovanje. Hranilnice so bile združene v zadružne zveze, ki so že po avstrijskem zakonu imele dolžnost revizije svojih članic. Zadružna zveza v Celju je bila ustanovljena na pobudo Mihe Vošnjaka leta 1883, pozneje, že v Jugoslaviji, seje vključila v ljubljansko zadružno zvezo. Istočasno so se povsod porajale razne zadruge, od kmetijskh do konzumnih. Letos mineva 80 let od ustanovitve Pašniške zadruge v Gornjem gradu. Ta zadruga je v času svojega obstoja ogromno storila za izboljšanje živinoreje svojega območja. Nenehna borba za pašnike, ki So bili v lasti škofijskega veleposestva, je silila kmete k strnitvi svojih vrst. Zadruga sije vseskozi prizadevala za ureditev hasno-vanja pašnikov do te mere, da bi lahko koristneje rabili obsežne planine v dobro živinoreje. Veleposestvo je imelo drugačne namere, želelo je čimveč gozdov, torej ni dovolilo čiščenja pašniških površin in prav tu je bil kamen spotike. Zadruga bi hotela urediti pašnike in koče, da bi se pašništvo lepo in smotrno razvijalo, pa v tem ni uspela, tudi ne po prvi svetovni vojni, ko so si od velikopotezno načrtovane agrarne reforme kmetje obetali dokončno ureditev vprašanja koriščenja pašnikov, kar so smatrali za svojo »davno« pravico. Žal se njihova pričakovanja niso izpolnila, ker je oblast prilagajala izvedbene predpise o agrarni reformi v korist veleposestnikov. Spor torej vse do prihoda okupatorjev ni bil rešen. Vsekakor pa je pašniška zadruga bila vzor samoupravne prakse, saj ni bilo primerkov, ko dogovorjene smernice nebi bile uresničene in upoštevani vsi dogovori. Malo seje pisalo, bolj seje držala dana beseda! A. Videčnik Niko Kuret opisuje v knjigi Praznično leto Slovencev na strani 1 IS, nekdanje oblike butar, ki so bile iz šibja, cvetja in zelenja, kot okras jim je služilo pecivo, kije s šibjem vred bilo potem »žegnano«. Tako se je ohranilo ponekod ime »presnec«, »beganica«. Ljubenci rečejo svojim butaram »potica«. Tako bi lahko smatrali, da je tudi izraz »pečenje potic«, kar pomeni na Ljubnem, pripravo butar (cvetnih snopov), pojasnjen. Je pa nekaj drugega kar posebno odlikuje ljubenskepotice. Gre za domiselno oblikovanje potic in veliko tekmovalnega duha je prav v tem. In kot kažejo tuji narodopisci zanimanje za ljubenski primer te šege, naj tudi mi opozorimo na velik pomen prvobitnosti ljudske oblikoval-nosti. Nikakor ne kaže vplivati na ljudi, kaj naj naredijo, kako naj iz-gledajo potice, ker bi s tem povzročili veliko škodo ljudskemu izročilu, to mora biti ohranjeno pristno, sicer izgubi vrednost nekega izročila. Časopis za narodopisje Volkskunst v Muenchnu je v majski številki 1981 med drugim priobčil obsežen članek Elizabete Katschnig-Fasch pod naslovom Svojevrstne butare v slovenski Savinjski dolini (Die merkwuerdigen Palmbuschen im slowenischen Sanntal). V sestavku opozarja avtorica na posebnost potic in na edinstvenost oblikovnih podob predmetov, ki jih ustvarja ljudska domiselnost. Poudarja dalje, da je svojevrst-nost tudi v prikazih posameznih predmetov, saj se med njimi pojavijo takšni, kot puške, orodje, glasbila, pipe in še marsikaj. Vse pa je narejeno skrbno in lično. Uporabljajo povsem določene vrste lesa, ki ga takšna potica mora vsebovati. Upadljivo je dalje dejstvo, ki ga pripisujejo pomembnosti običaja v tem, kdo naj nosi potico k žegnu. To je moška zadeva, torej naj opravi ta posel moški naslednik v hiši, če pa tega ni, potem nese domača hči ob spremstvu očeta—gospodarja potico v cerkev. Starejši ljudje na Ljubnem vedo povedati, da se je potica najprej položila med veje sadnega drevesa, da bi sadje dobro obrodilo. Sele 40 dni po Veliki noči (vnebohod) potico razdelijo na delčke iz katerih naredijo križe, te pa potem nesejo na njive v želji, da bodo te lepo rodile. Želeli bi, da Ljubenci še naprej nosijo svoje potice vseh vrst in oblik in da bi pri tem bili iznajdljivi, kot so to bili njhovi predniki V prihodnji številki bomo skušali nekoliko opisati ustvarjalnost Janeza Pečovskega, ki je nekoč v Lučah pripeljal v posebni banjici žive ribe k žegnu. A. Videčnik BBmmmmmmmmmmnmoBamammBmmm Planšarstvo na Gornjegrajskem ,2. del> Tokrat je objavljen drugi (in zadnji) del zapisa Franceta Kotnika s popravki in drobnimi dopolnili Jožeta Lekšeta o planšarstvu na Menini z začetka petdesetih let. Doslej smo izvedeli, kje vse so bile planine, ali so imele pastirske bajte, koliko glav živine je bilo na njih in kakšna je bila. Pastirja je najela zadruga, plačevali , pa so ga lastniki živine, in sicer je prejemal po dva firklja pšenice in en funt prediva od glave za pašno dobo enega leta. Krava molznica, en stanarski bik in še ena glava živine so na paši • brezplačno.. V novi Jugoslaviji posluje na nekdanjih pašniških zadrugah Kmetijska zadruga v Gornjem gradu. Sedaj plačajo pastirju od goveda po dva firklja pšenice in 30 dinarjev v denarju. Ža pašo na Travniku in Ravnah dajejo namesto pšenice dva firklja ovsa. (Privatnemu lastniku planine je reba dati za par volov 12 žanjic.) Morebitne stroške trebljenja in drugega preračunajo na glavo živine in plačajo zadrugi. Hrana (»cerunga«) za vsakega pastirja znaša dnevno po pol kilograma ajdove moke, četrt kilograma masti in pol hleba kruha. Hrano prinašajo lastniki živine na planino po določenem zaporedju in vsak lastnik pride navadno na vrsto le enkrat v pašni dobi. Kdor pride na vrsto še drugič, se mu to Vračuna za naslednje leto. Računa se, daje živina na planini sto dni letno. Prvi pastir dobi poleg pšenice ih • hrane še skočnino za vsako telico (po 30 do 50 din). Drugi pastir (»pri-vajavec«) ne dobi pšenice, marveč le hrano in plačo po dogovoru. Pastirske bajte na Menini so vse lesene in imajo le po en prostor, kjer stoji zidano ognjišče, v ozadju pa pograd s slamo za spanje. Na Travniku in na Ravnah sta bajti prostornejši in imata posebno kuhinjo s štedilnikom in poseben prostor za spanje s pogradom. Vodo za ljudi dajejo^ studenci, v Globačah pa je kapnica. Živino napa- jajo na mlakužah, ki so stalne, in na koritih, ki jih polnijo studenci. " Sol dobiva živina neredno. Prinaša jo vsak lastnik za svojo živino. Za celo pašno dobo dobi govedo po 3 kg soh in 6 kg otrobov. Pašnikov ne gnojijo, pač pa z njih trebijo grmovje ia skalovje. Kraške jame (vrtače) ograjujejo, da si živina ne zaide vanje. V bližini in okrog bajte se nahaja ograjen prostor, imenovan osek, kjer se par dni po prigonu zadržuje živina, da se privadi. Pa tudi par dni pred od-gonom s planine nažene pastir živino v osek, da se prepriča, če je vsa skupaj. Taki oseki so tudi v bližnjih gozdovih, kamor se živina zateka v vročini. Nekdanji Ovčji stan na Menini je opuščen; ovce iz vseh okolišev, tudi iz Nove Štifte, se pasejo na Ščavnici, kjer druge živine ni. Govedo se ne pase rado z ovcami, ker mu smrdijo. Ovce strižejo doma (ne na planini) dvakrat na leto, in to ob koncu aprila in v začetku oktobra. Poletna volna je boljša in daljška kakor zimska. Koz na planini ni, pač pa je pri nekaterih stanih med letom tudi po par svinj, ki jih krmijo z mlekom, če gaje preveč. Za svinje je treba plačati kakor od goveda. Govejo živino ženejo na planino v začetku junija, ovce pa teden dni pozneje. S planin ženejo govejo živino o mah gospodnici (8. septembra), ovce pa 14 dni pozneje. Posebnih običajev pri teh gonjah ni. Le na petek ne smejo gnati živine na planino. Lastniki živine iz Florjana in Lenarta jo ženejo skozi Gornji grad in jo izročijo pastirju v grapi za- hišo, ki ji pravijo po domače Bernard, da jo odžene dalje na Menino. Ravno tam jo prevzamejo lastniki ob odgonu. Pašniki niso ograjeni, ker_ mejnih sporov v splošnem ni. Le na Ščavnici je prišlo med koristniki te planine in »Kranjci« do nesoglasij, ker so si slednjelastili pravico do pašnika Poljane, kjer je mlakuža, ki je last obeh koristnikov. Uvod Peter Weiss Butara, ali po ljubensko »potica«, je lahko tudi v obliki sani. Foto: Peter Breznik Veterinarsko dežurstvo 22. 2. do 28. 2. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 29. 2. do 6. 3. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 7. 3. do 13. 3. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179 14. 3. do 20. 3. Šturm Bojana, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-017, 857-722 Dežurna služba elektro Celje nadzorništvo Nazarje za mesec marec 88 Od 29. 2. do 6. 3. Tratnik Franc, Pusto polje. tel. 831-263 Od 7. 3. do 13. 3. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877 Od 14. 3. do 20. 3. Lever Peterk, Paška vas, tel. 884-150 Od 21.3. do 27. 3. Jernej Franc, Prihova, tel. 831-910 Od 28. 3. do 3. 4. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 V slučaju kakšnih sprememb pokličite Elektro Celje, tel. 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. Kino DOM Mozirje v marcu 1. NORI DAN — BEATLESMAN1A — ameriški film — komedija Glavne vloge: Marc McClure, Wendie Jo Sperber 2. ČISTO PRAVI GUSAR — slovenski film — pustolovska komedija Režija: Anton Tomašič MLADINSKA PREDSTAVA OB 17. URI 3. KO UDARI TEAKWOND — Hong-kong — karate Glavne vloge: Angela Mao, Jhoon Rhee 5., 6. DRAGULJ IZ NILA — ameriški film — avanturistični Glavne vloge: Michael Douglas. Kathleen Turner 8. SUPERPOL1CAJ IZ MIAMIJA —- ameriško/italijanski film — akcijski Glavne vloge: Terence Hill, Bud Spencer 10. MLADI VOLKODLAK — ameriški film — komedija Glavne vloge. Michael J. Fox, Lorie Griffin 12., 13. POSLEDNJI ZMAJ — ameriški film — glasbeni Glavne vloge: Taimak Vanity 15. POHUJŠLJIVA GILDA — italijanski film — erotična drama Glavne vloge: Gabrielle Lavia, Monica Guerritore 17. STARFIGHTER — ZVEZDNI BOJEVNIK — ameriški film — fantastični Glavne vloge: Lance Guest, Catherine Mary Stewart 19., 20. NORA INVAZIJA V KALIFORNIJO — ameriški film — vojni Glavne vloge: John Belushi, Dan Ayklroyd 22. ANGEL ALI POCESTNICA — ameriški film — triler Glavne vloge: Donna Wilkes, Cliff Gorman 24. VOLČJA DRUŽINA — angleški film — grozljivka Glavne vloge: Angela Lansbury, Sarah Patterson 26., 27. TRUE MOŽJE IN ZIBELKA — francoski film — komedija Glavne vloge: Roland Giraud, Michel Boujenah 29. NOČ KOMETA — ameriški film —znanstveno fantastični Glavne vloge: Robert Beltram, Kelly Marconey 31. IDUOTSKA NOČ — ameriški film — drama Glavne vloge: Dunne, Rosanna Arquette Kino »Jelka« Nazarje v marcu 2. MASH, ameriški film — Vojna komedija 5-—6. POSLEDNJI ZMAJ, ameriški film — akcijski 9. MIS, jugoslovanski film — triller 12.—13. BOSKER, kanadski film — akcijski 16. DOBROVOLJCI, jugoslovanski film — vojno-zabavni 19. 20. ODHOD VOJAKA BRONKSA, italijanski film — akcijski 23. REMO NEOBOROŽEN IN NEVAREN, ameriški film — akcijski 26- 27. NOVI VARVARI, italijanski film — znanstveno-fantastičen 30. ROBINJA POROKA, italijanski film — erotski Kino Gornji Grad v marcu 5., 6. 3. 88 PEKLENSKI PREGON 12., 13. 3. 88 MESO IN KRI 19., 20. 3. 88 LJUBEZEN, ŽELJA IN EKSTAZA 26., 27. 3. 88 PORKYS II. Nove knjige v občinski matični knjižnici I. LEPOSLOVJE: Antologija španske poezije 20. stol., Golon: Angelika in kralj, Walles: Šaljivec, Lalič: Ko bo gora ozelenela, Kosmač, C.: Prazna ptičnica, Strieber&Kune-tka: Dan vojne in pot naprej, Forstnerič: Brlog, Del Rino: Žadnji dan po Malahiju, Chandler: Sestrica, Korda: Valovi življenja, Qison: Kamela v šivankinem ušesu, Jalen: Vozarji, Nanga: Marjanino izdajstvo, Linna: Neznani vojak, Scorza: Negibni ples, Hailey: Močno zdravilo. Grey: Peščene stopnice. Segel, E.: Razred, Čadež: Ajerjev Peter, Bariwck: Hitlerejv rabelj. II. STROKOVNA LITERATRURA: Dolhar: Prgišče Krasa. Verdel: Zgodovina slovenskega lutkarstva, Oetker: Enolončnice, Oxford: Dudnov angleško-slovenski slikovni slovar, Bratko: Slovenska drugačnost, Perme: Narava, življenje in smrt, Angerer: Čisava župa, pisana pogača in še kaj, Inkret: Tržaške kritike, Parnwell: Nemško-slovenski slikovni slovar, Bernik: Osnove frizerstva in kozmetike, Jeršič: Osnove turizma, Mesesnel: Soška fronta. Kako deluje: človekovo okolje. Pozdravi iz slovenskih krajev, Krila vojne, Schwab: Najlepše antične pripovedke, Putrih-Iča: Smeh še ni prepovedan, Velika verstva sveta Gašperšič: Šampinjoni, Mamilovič: Pleveli, Penca: Tridesettisoč korakov, Floyd: Kdo je ustvaril zgodovino, Permington: Kdo je odkrival svet, Podgorelec: Zaplešimo družabno, Knjižnica za pospeševanje kmetijstva: Ude: Podiranje in obdelava lesa, Kmetijski priročnik 1988, Kus: Krompir, Stekar: Splošna prehrana živali, Rupnik, A.: Švicarska čarobna formula. III. MLADINSKA LITERATURA: Horelova: Ivanina odločitev, Kulnik: Betlehemska zvezda zavije s poti, Prešeren: Pesem od lepe Vide, Razusova-Martakova: Izgubljena goska, Snoj: Pravljica o vodni kapljici, Muster: V svet tišine, Vipotnik: Zgodbe o Iztoku. EEE! NOVICE j »Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SZDL občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Rajko Pintar — Tajnica urednika Mija Pavlin — Fotografska priprava Ciril Sem — Uredništvo in uprava: OK SZDL Mozirje, telefon (063) 831-850 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka: 52810-678-54000 — Savinjske novice, glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu — Stavek, filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 H72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov._________.