Nasim fanfom!  Nek faat Orel, ki mi je od vojakov iz Djevdjelija reČ« krat pisal, mi je poslal proti koncu svojega vojaškega «>» ka sledeče pismo: Dragi mi! Čeravao mi gre vojaško življeaje h koncu, sem se vendar aameail, aapisati Vam par vrstic. Ni šc miailo leto, odkar sem zapustil orlovsko življenje ter oblekel vojaško suknjo. 3ač zares je vojaku daaa prilika, d* lahko vidi maogo sve!a, ki sem ga tudi jaz videl, pa s«n iprišel do zakl;učka, kakor se glasi sloveaski pregovor: Zlato doma, kdor ga ima; aajlepše rožce doma cveto. — Kako pa glede vežbaaja? No, ai me stalo težko, ker prejf šnje orlovsko življeaje mi je tu maogo pomagalo. Pa ven« dar mi je tu težko življeaje, ker človek ae sliši skoro nU&dar dobre besede, ko sliši samo prekliajevaaje ia druge neslaae besede in šale. Tu pride 51ovek skupaj z maogt? mi faati ia lahko opazuje ajihovo življeaje, ko pač zanfr čujejo vse, kar fe dobrega, ko je njrliov cilj, aavžiti se po svetaega življeaja ia vsega, kar poauja svet — Kako p» kaj Slovenci? Mislite, da tako živijo, kakor prej? Pač nef Komaij prestopi prag domače hiše, pa meai, da mora tako živeti, kakor vidi dnrge, ki hodi:o po poti slabega živJje« nja. To je pač žalostao za aas Sloveace, ki smo zaaai kot izobražea aarod ia ko tujci gledajo tudi na aas, pa vidijomogoče največkrat sanno podivjanost. Ta ali oai je mogoče prej bil dober kristijaa, tu pa gazi svojo vero. Mai^ sikdo je bil prej pri Orlih; ko pa se vrae, ni več. Kaj je temu krivo? Volje jim maajka ia premalo so utrjeai v dobrih načelih. Drugim bratoim Orlonv posebno tistinv kt' jih še čaka vojaško iivljenje, bi pač priporočal, da aaj jkn ne bo žal za čas, ki ga žrtvujejo odSoku, ker to jim pride ^se v prid pri vojakih. — Vas in vse hrate Orle pozdravij:am: A. J. AH ste ga slišali? Se li ne zrcali iz teh vrst duša preprostega, pa pošteaega fanta, navdušeaega Orla? In kako resničao je vse, kar je aapisal! — Tudi ktos boste aekateri kmalu oblekli vojaško sukajo. Pa glejte, da ne boste taki, da bi aam Slovencem delali sramoto. Zavedajt« se> <ia imate tudi dušol Kako žalostao je, če se sliši faata, ki fe prišel od vojakov, pa pri vsakem pogovoru meša tiste RTde kletve južaih krajev (sicer pa naše tudi niso lep»l)I Pa ne smem prezTeti Orlal Ko bi se le vsi faatje za» <s>«dali, koliko koristi imajo od tega, če redno in vestno tapolnjujejo dolžnosti, ki ]ih jim nadaga Orel. Kako se vsakemu dobro zdi, ko pride k vojakom, pa ze zna večir*oma vse redovne vaje in mii nd treba^ kakor včasih komu lomandirati: seno — slamal, da se pravilno suee. Pa tudi f redavaaja mu ne bodo ostala brez koristi. Več kot človek «va (seveda dobregal), več vedjal Nisem še aikdar nobenega fanta-vojaka slišal, da bi se kesal, da je bil pri Orhi, pač pa je vsak z©lo hvaležea za vse, kar se je naučil. Zato pa,, starši, pustite svoje fante k Orlom, pttstite ^h v pošt&no družbo, če nočete, da bi od vojakov aazaj prišli surovežL Kdor ]e dober Orel, ne le na papirjn ampak tudi v srcu, tak bo tudi čas preizkirlnje dobro prestal. Vsi dobri, pošteni, krščanski fantje, združite se v eni yetl-ki organizaiciji v našem Oxlu!