PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
r	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
Drevored 24 maggio i Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Teh (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 22 (13.555)
Trst, petek, 26. januarja 1990
Iz bojazni pred prostimi strelci v samih vrstah petstrankarske koalicije
Vlada še vztraja na zaupnicah kljub ostrim protestom opozicije
Do sedaj so z zaupnico izglasovali 4. člen zakonskega osnutka o reformi krajevnih uprav Demokrščanska levica obrnila hrbet Forlaniju - V torek bodo skušali premostiti sedanji spor
DUŠAN KALC
RIM — Italijanski parlament je doživljal včeraj enega od tistih razgibanih trenutkov, ki ostanejo običajno dlje in trdneje v spominu. Ozračje je bilo tako v Montecitoriu kot v Palači Madama že navsezgodaj naelektreno. Nenavadno napetost, ki že nekaj dni preveva italijansko politično stvarnost, je včeraj še bolj okrepilo pričakovanje glasovanja o zaupnici vladi, še bolj pa vest o nenadnem uporu levih de-mokristjanskih čet, ki so nekako pretrgale sodelovanje z Andreottijem in s Forlanijem.
Naj takoj povemo, da glasovanje o zaupnici vladi, pred katerim smo bili priča maratonski obstrukciji opozicije s komunisti na čelu, ni prineslo nobenega presenečenja. Večina je s 353 glasovi proti 116 izrekla zaupnico glede 4. člena zakonskega osnutka o reformi krajevnih uprav. S tem pa se dramatični spopad z opozicijo ni zaključil. Andreottijeva vlada, trdno odločena, da nadaljuje po začrtani poti (začrtal jo je pravzaprav Craxi, kot ugotavlja marsikdo, začenši s predstavniki demokristjahske levice), je sinoči postavila vprašanje zaupnice tudi glede 23. člena, kar pomeni, da bo morala poslanska zbornica danes spet razpravljati in glasovati o zaupnici. Z zaupnicami pa naj bi Andreotti nadaljeval, kot kaže, tudi Prihodnji teden. Ce je že prvi sklep o uporabi zaup-nice pri tako pomembnih zakonodajnih odločitvah 1Z2val ogorčenje komunistov in ostalih strank opozi-C1je, si lahko predstavljamo, kako je to ogorčenje
narastlo včeraj. KPI je že včeraj popoldne napovedala, da bo šla v brezkompromisen boj, da pa mora še razmisliti, kakšno orožje uporabiti. Nekateri njeni predstavniki so poudarili, da bodo v primeru vztrajanja vlade pri glasovanjih o zaupnici, zapustili parlamentarno skupščino in zasedli mestne trge, kjer bodo seznanjali ljudstvo z nezaslišanim protidemokratičnim ravnanjem vlade in njene večine, ki s tem ponižujeta parlament in izničujeta njegovo nepogrešljivo vlogo, to svojo grožno so sinoči začeli uresničevati. saj so iz protesta zapustili skupščino.
Čeprav so včeraj v veliki veži Montecitoria vsi nestrpno čakali, kaj se bo zgodilo v dvorani, je bila pozornost večine usmerjena predvsem v to, kar se je zgodilo prejšnjo noč znotraj stranke križarskega ščita, kjer je De Mitova, Martinazzolijeva in Bodratova levica po mesecih in mesecih bolj ali manj prikritih polemik končno sklenila, da obrne hrbet Forlaniju. Kaplja, ki je izbila sodu dno, je bila sprememba večine v palermski KD, kar je povzročilo odstop župana Orlanda in njegovega šeststrankarskega odbora skupaj s komunisti. Zanimivo in pomenljivo je, da je šel samo dva dni pred tem dogodkom skozi Palermo vsemogočni in neuničljivi Giulio Andreotti. Odnose v stranki bo moralo sedaj razčistiti vodstvo stranke, ki ga je Forlani sklical že za ponedeljek, a bo verjetno v torek, ker je tako zaprosila levica, češ da bo v ponedeljek stavka novinarjev.
V znamenitem »transatlantiku« Montecitoria, kakor imenujejo veliko vežo poslanske zbornice, prizorišče vsega zakulisnega političnega dogajanja, je
bilo že v jutranjih urah nenavadno živo. Podvojilo se je na primer število novinarjev, ki običajno prežijo na najbolj reprezentativne politične predstavnike, da bi jim iztrgali izjavo, po možnosti čim bolj polemično, ki bi še bolj razburkala že itak razgibane vode. In v tem vzdušju se je začel mimohod političnih veljakov in njihovo obleganje s strani novinarjev. Začeli pa so se tudi običajni hodniški stiki med njimi, izmenjave mnenj in morda tudi prva neformalna, a pomembna pogajanja. Med najbolj obleganimi je bil Bodrato, ki sodi med glavne liderje levice KD. Takoj po prihodu v »transatlantik« je »trčil« na enega glavnih Andreottijevih privržencev, ministra Cirina Pomicina in ga mimogrede ošvrknil, češ da je demokristjanska večina podlegla volji socialistov. Ko sta se moža zavedla, da ju obkrožajo novinarji, sta se spogledala in dejala, da je bolje ta pogovor nadaljevati tam, kjer nihče ne nateguje ušes in sta odkorakala v dvorano.
Ta Bodratov očitek Cirinu Pomicinu je značilen za kritiko, ki jo je levica KD izrekla s svojo odločitvijo, da stopi v opozicijo. Bodrato je kasneje tudi dejal, da ne bodo odstopili od te odločitve. Moti se, kdor misli, da nas bo nekaj sladkih besed na seji vodstva stranke omehčalo in odvrnilo od sprejetih sklepov, je pristavil Bodrato in dodal, da se morata prej korenito spremeniti politična linija KD in način upravljanja stranke. Da je zavezništvo Andreottija in Forlanija s Craxijem, ki rad diktira svojo voljo, glav-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Danes v senatu zaščitni zakon za Slovence
RIM — Še en droben korak zakonskega osnutka o zaščiti slovenske manjšine na dolgi, strmi in s trnjem posuti poti: vlada namreč ne bo predložila osnutka v senatu prihodnji teden, kot smo zapisali včeraj, temveč že danes dopoldne. Komu ali čemu pripisati ta presenetljiv pospešek? Dejstvo je, da je slovenski senator Stojan Spetič po predvčerajšnjih posegih pri ministrskem predsedniku Andreottiju in predsedniku senatne komisije za ustavna vprašanja Eliji posegel včeraj tudi pri ministru za ustavna vprašanja in deželne zadeve Maccanicu ter se pritožil zaradi nerazumljivih zavlačevanj in zamud. Minister Maccanico pa mu je ob tem sporočil spodbudno vest, da bo že danes dopoldne uradno dostavil vladni zakonski osnutek o zaščiti slovenske manjšine v senatu.
To pomeni, da se bo končno lahko začel toliko pričakovani parlamentarni postopek. Začelo se bo najprej v senatni komisiji za ustavna vprašanja. Predsednik komisije Elia je že zagotovil, da bo sprožil razpravo o slovenskem vprašanju, takoj ko se bo zaključila v komisiji razprava o reformi parlamentarnega sistema. To pa je stvar kakega tedna.	D. k.
Sklepanje delovnih pogodb naj bi bilo odslej manj sporno
Confindustria in sindikati dosegli dogovor o ceni dela
RIM - Po pogajanjih, ki so trajala več kot osem ur, sta Confindustria in sindikalna konfederacija CGIL, CISL, UIL končno dosegli sporazum o ceni dela in novih strategijah za odobritev novih delovnih pogodb. Predsednik Confin-dustrie Pininfarina je doseženi sporazum pozitivno ocenil, saj dogovor vsebuje pomembne novosti na področju socialnih dajatev, obdavčevanja cene dela, poleg tega pa bo včerajšnji dogovor omogočil zgladitev tudi starih sporov v zvezi z delovnimi pogodbami. Zadovoljstvo veje tudi iz vrst sindikata, saj je v Pininfarini našel doslednega in odprtega sogovornika, ki je poudaril, da doseženi sporazum ni čudežno zdravilo za vse tegobe delavskega sveta. Menil je namreč, da bo sklepanje novih delovnih pogodb še naprej Problematično in zapleteno, vendar obstajajo sedaj večje možnosti sporazumevanja.
Sporazum med Confindustrio in sindikatom vsebuje v bistvu tri težnje, in sicer: ponuditi vse možnosti za zmanjšanje inflacijske stopnje; spodbuditi povečanje notranjega bruto proizvoda ter omogočiti večjo kompetitivnost in produktivnost notranjega gospodarskega sistema. Tako Con-Hndustria kot sindikat sta se strinjala, da je sedanji način obdavčevanja cene dela preveč omejevalen, zato menita, da je nujno izoblikovanje prožnejšega davčnega sistema, ki bo Prejšnjega postopoma razbremenil. Nova oblika obdavčevala naj bi začela veljati že maja letos in naj bi se razvijala ,VzPoredno z davki, ki jih vsebuje novi finančni zakon. O eih pa bo govor še na novih srečanjih med sindikatom in
Confindustrio. V zvezi z dinamiko delavskih dohodkov pa sta obe strani menili, da se ne bo smela oddaljevati od ciljev, ki jih včerajšnji dogovor določa. V novih delovnih pogodbah pa ne bo nobenih omejitev v zvezi z spreminjanjem dohodkov.
Tudi minister za proračun Cirino Pomicino je v imenu vlade izrazil zadoščenje nad sporazumom med Confindustrio in sindikatom.
Neurje nad Rokavskim prelivom
LONDON — V južnem delu Velike Britanije je včeraj razsajalo silno neurje. London in Rokavski preliv so bičali vetrovi s sunki, ki so dosegli tudi 200 kilometrov na uro. Neurje je povzročilo ogromno gmotne škode, žal pa je terjalo tudi na ducate žrtev. Vlak se je iztiril zaradi močnega vetra, vsepovsod pa so letele strehe. Ena oseba je izgubila življenje tudi v Belgiji, v Franciji pa so imeli največ težav prav pri Rokavskem prelivu, kjer je nekaj tovornih ladij in trajektov potrebovalo pomoč vlačilcev. Z neke ladje je padel mornar v morje in ga še iščejo.
Scalfari in De Benedetti napovedujeta vojno
Berlusconi predsednik tudi družbe Mondadori
MILAN Silvio Berlusconi je zmagal v prvem krogu. Delničarji družbe Arnoldo Mondadori so na včerajšnjem občnem zboru izvolili v upravni svet njega in 11 predstavnikov njegovih zaveznikov, dve mesti pa sta šli tekmecu De Benedettiju. Popoldne je upravni svet izvolil Berlusconija za predsednika, medtem ko je podpredsedniški mesti zaupal Luci Formentonu in Leonardu Mondadoriju.
Novo zavezništvo, ki se je oblikovalo v teh mesecih, ima torej zaenkrat trdno v rokah nadzorstvo na založniško hišo, Berlusconi pa je združil v svoje roke kar krepko koncentracijo televizijskih mrež, dnevnikov in tednikov, predvsem pa si je zagotovil skoraj monopolni položaj na reklamnem trgu.
Na tiskovni konferenci takoj po izvolitvi za predsednika družbe Mondadori je Silvio Berlusconi poudaril, da je bilo njegovo zavezništvo z družinama Formenton in Mondadori izključno podjetniška poteza brez vsakršnega političnega pritiska. Dodal je, da se sedaj namerava posvetiti družbi, ki se
nedvomno lahko razvije na vsedržavni in na evropski ravni. Pripomnil je tudi, da ne namerava preusmeriti založniške linije najbolj uspešnih Mon-dadorijevih dnevnikov in tednikov, pač pa želi samo prispevati k izboljšanju njihove kakovosti. V tem okviru je Berlusconi ponudil roko sprave tudi odgovornemu uredniku dnevnika La Repubblica Eugeniu Scalfariju in zaželel, da bi se sodelovanje nadaljevalo, ker je bil Scalfari temelj uspeha rimskega dnevnika.
Berlusconi se torej čuti dokaj gotovega, medtem ko De Benedetti napoveduje ostro vojno. Predstavnik Debe-nedettijeve družbe CIR Corrado Pas-sera je dejal, da je izvolitev Berlusconija za predsednika družbe Mondadori dokaz nadutosti, ki zahteva maščevanje. Napovedal je začetek nove faze bitke, v kateri bo »CIR uveljavila svojo opcijo za odkup delnic-družine Formenton in svoj položaj večinskega delničarja« (De Benedetti
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Umrla je Ava Gardner
LONDON — Nepozabne Ave Carter ni več. Včeraj zjutraj je umrla j® Posledicami težke pljučnice v jP^donn, kjer je stanovala od leta j °8-Pravo ime Gardnerjeve je bilo rt^cy Johnson, rojena pa je bila 24. k Celnbra 1922 v Smithfieldu v Južni jQ rplini. Bila je tako lepo dekle, da neki talent scout produkcije opazil in iz nje zgradil holly-^)<isko zvezdo in pravi mit.
igralka ni bila posebno pod-°Lra a' njene zelene oči in čudovit ia Sv\Pa so ji pomagali, da je utrdi-ko,,.®) zvezdniški položaj tudi v za-jen, 'l * Mickeyem Rooneyem, Artie-fiila jha^vom in Frankom Sinatro, znala teniperamentna ženska, ki je režjSe \sekakor izbirati scenarije in njene ie' kot dokazujejo nekatere zovj p^Iovne vloge v Mankiewis-ceSj • an<lori, Hustonovi Bosi prin-n Kosterovi Maji desnudi.
Pokrajinski voditelji ponovno obtožujejo albanske separatiste
Po demonstracijah na Kosovu narašča napetost
MARJAN DROBEŽ
PRIŠTINA — V Prištini in drugod na Kosovu je danes mirno, vendar se je po včerajšnjih srditih in množičnih demonstracijah albanskega prebivalstva v Prištini in po protestnih zborovanjih v nekaterih drugih krajih, napetost povsod občutno povečala. Zjutraj so izpustili dvajset demonstrantov, ki so jih predsinočnjim priprli. Z ulic in pločnikov ob zgradbi pokrajinskega komiteja Zveze komunistov, kjer so bili največji izgredi, pa odstranjujejo njihove sledove.
Člani pokrajinskega partijskega, oziroma političnega vodstva, so ponoči na izredni seji, ki je trajala 9 ur, razpravljali o položaju, ki je nastal po demonstracijah in po novem povečanju napetosti. Kljub nekaterim pomembnim razlikam v njihovih stališčih .in ocenah, je na seji vendarle obveljala usmeritev, da bodo kosovsko krizo tudi v prihodnje poskušali reševati z dosedanjimi sredstvi, to je predvsem z
nasiljem. Člani pokrajinskega partijskega oziroma političnega vrha so v zaključnem dokumentu ponovili stališča in ocene, ki jih uradna politika na Kosovu pravzaprav uporablja zmeraj, ko gre za protestna gibanja ali zahteve prebivalstva albanske narodnosti. Predsednik Zveze komunistov Kosova Rahman Morina - 40 tisoč demonstrantov v Prištini je predvčerajšnjim nanj usmerilo največ obtožb in psovk -je zatrjeval, da demonstracije pomenijo nadaljevanje prejšnjih tako imenovanih protirevolucionarnih in protidržavnih akcij, ki jih usmerjajo albanski nacionalisti in separatisti. Ob tem se je ponovno obregnil ob politično vodstvo Slovenije, in delno tudi ob hr-. vaško vodstvo, ki da podpirata separatizem na Kosovu. Najbolj sta mu pritrjevala predsednik prištinske partije Gani Jashari in vpliven predstavnik konservativnega in dogmatskega dela kosovske politike, Husamedin Azemi. Zanimivo novost pa je pomenilo stališče pokrajinskega sekretarja za notranje zadeve Jusufa Karakushija, ki je dejal, da predvčerajšnje
demonstracije niso imele protirevolucionarnega obeležja. Pri tej oceni pa je šef kosovske policije ostal osamljen, tako da je moral svoja stališča pozneje spremeniti, s čimer je pravzaprav sam sebe zanikal. Na ogorčene replike je naletel tudi direktor Radiotelevizije Priština Agim Maha, ki je opozoril na nasilje, ki ga nad albansko narodnostjo izvajajo tudi s tako imenovano diferenciacijo, to je s političnimi čistkami, in z odpravljanjem albanskih nazivov ulic in ustanov na Kosovu. Predstavnik vodstva Zveze komunistov Srbije Zoran Andjelkovič pa je krivdo za demonstracije v Prištini enostavno naprtil slovenskim delegatom, ker so zapustili 14. izredni kongres Zveze komunistov‘Jugoslavije v Beogradu.
Krizo na Kosovu bodo očitno tudi v prihodnje obravnavali in poskušali reševati predvsem s trdo roko ter z odločno politiko. Pri tem že grozijo, da bodo morda tudi prepovedali alternativna gibanja, to je stranke političnega pluralizma, ki se tudi na Kosovu naglo širijo. Prepovedali naj bi zlasti demokratično zvezo Kosova, ki ima že nad 100 tisoč članov.
Verbalni delikt bodo črtali iz zakonika
BEOGRAD — Na včerajšnji seji odbora za pravosodje pri zveznem zboru skupščine Jugoslavije so sklenili, da bo s spremembami kazenskega zakona Jugoslavije iz 133. člena tega zakona črtano določilo o kaznivem dejanju sovražne propagande, ki vključuje tudi tako imenovani verbalni delikt. Na seji so poudarili, da s tem 133. člen iormalno ne bo več obstajal, predvideno pa je, da bodo na podlagi kazenskega zakona kaznovali le tiste, ki bi z namenom ogrožali z ustavo določeno državno in družbeno ureditev ali varnost države in spodbujali nasilno spremembo državne ureditve. (dd)
Po očitni sovjetski vojaški premoči nad azerbajdžanskimi nacionalisti
Moskva sedaj pristaja na politični dialog z zdravimi silami v Azerbajdžanski fronti
MOSKVA — V teh urah prihajajo iz Zakavkazja skrajno protislovne vesti. V spopad vpletene politične sile ne skrivajo svojih naporov, da bi prišlo do pomiritve. Sovjetski notranji minister Vadim Bakatim je napovedal, da bi lahko v kratkem v Bakuju preklicali policijsko uro in druga določila o izrednem stanju, če bo azerbajdžanska policija razorožila nasilneže. Bakatim je še poudaril, da so v Azerbajdžanski narodni fronti prisotne tudi »zdrave sile«, s katerimi je mogoč politični dialog. Azerbajdžanska narodna fronta pa je po besedah glasnika zunanjega ministrstva Gerasimova »zaprosila«, da bi prekinili evakuacijo neazerbajdžan-skega prebivalstva iz Bakuja in iz Azerbajdžana. Sovjetske oblasti so pristale pod pogojem, da Fronta jamči za varnost ljudi. Do sedaj je Baku zapustilo že 30 tisoč ljudi, v glavnem Armencev, Rusov, Ukrajincev in Zidov.
Ob vseh teh pozitivnih znamenjih je prav tako spodbudna vest, da so včeraj dosegli »prekinitev ognja« na meji med Armenijo in Nahičevansko ASSR.
Manj spodbudne pa so vesti, ki prihajajo iz vrst vojaškega krila Fronte, tako imenovanega narodnoobrambnega odbora, ki je pred dnevi prešel v ilegalo. Eden od voditeljev, Ekster Mamedov, je izjavil, da se bo njegova organizacija borila do zadnjega moža. »Če Gorbačov hoče novi Afganistan, ga bo dobil v Azerbajdžanu,« je še zagrozil Mamedov. Vojaško krilo azer-bajdžanskih nacionalistov pa je po vsem sodeč doživelo hud poraz. Pri prebitju pomorske blokade Bakuja so sovjetski vojaki aretirali voditelja Alija Zadeja in dobršen del vodstva.
Včeraj so tudi izbrali za novega sekretarja azerbajdžanske partije Ajaza Mutalibova, ki se je že sestal z Gorbačovom.
Srečanje Demos - SKGZ
LJUBLJANA — Na sedežu Demosa, slovenske demokratične opozicije, sta se včeraj sestali delegaciji SKGZ in Demosa, ki sta ju vodila oba predsednika, dr. Jože Pučnik in Klavdij Palčič.
V uvodu je predsednik Jože Pučnik izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do tega srečanja, saj je Demos trdno odločen vzdrževati stalne in konkretne stike z vsemi Slovenci, ki ne žive v matični domovini, zato so tudi predlagali, naj se skliče vseslovenski kongres. Med drugim je Pučnik omenil tudi volilni program, ki zamejcem, zdomcem in izseljencem namenja izredno važno mesto, zato nekatere stranke članice Demosa predlagajo v bodoči vladi ustanovitev posebnega ministrstva. To vprašanje naj bi bilo torej v središču zanimanja slovenske države, ne pa obrobno vprašanje posameznih strank.
Predsednik Palčič je poudaril, da Slovenci v zamejstvu potrebujejo nenehen stik z matičnim narodom. Podrobneje je orisal načrte in
delovanje SKGZ, ki je nastala pred 35 leti, njeno željo po pluralističnem življenju. Slovenci zelo pazljivo spremljajo življenje v matični domovini, saj upoštevanje različnosti poudarja tudi korist zamejskih Slovencev za ves slovenski narod. Palčič je zatem obrazložil prizadevanja, da bi se slovenske zamejske skupine povezale, kadar gre za temeljne interese vse slovenske narodnostne skupnosti.
V	obeh uvodnih besedah in kasneje v razpravi so opozorili na širino pojma pripadnosti slovenskemu narodu. Govor je bil o konkretnem, tudi znanstvenem sodelovanju, zavračanju politike geta in o nujnosti, da ustvarimo skupno tehnologijo ohranjanja, zato sta potrebna tudi nova definicija in kriterij slovenstva, saj »bomo na koncu vsi v istem čolnu«.
V	zaključku sta se delegaciji dogovorili, da bodo predstavniki Demosa prihodnji mesec vrnili obisk in prišli v goste k SKGZ.
B. S.
Premier Modrow se že ograjuje od partije SED
VZHODNI BERLIN — Generalni tajnik vzhodnonemške demokrščanske stranke (CDU) Kirchner je izjavil, da se namerava ministrski predsednik Modrow vsaj začasno distancirati od svoje stranke (SED). Modrow naj bi se na ta način nekako razbremenil političnih obveznosti vsaj do 6. maja, ko bodo v NDR politične volitve.
Kirchner je v preteklosti večkrat izrazil namen, da ne bo več podpiral vlade, ki ji predseduje Modrow, sedaj pa meni, da je njegov predlog sprejemljiv, vendar ga bo še pretehtal skupaj z ostalimi tremi vladnimi predstavniki CDU. Zaenkrat še ni znano, ali je Kirchnerjeva izjava utemeljena, saj je glasnik SED VVolters doslej še ni ne preklical ne potrdil. Dejal je samo, da je Modrow v prejšnjih tednih nekajkrat omenil možnost začasnega distanciranja od SED.
Jože Smole izstopil iz predsedstva SRS
Predsednik SZS Jože Smole je ob svojem izstopu iz predsedstva SR Slovenije dal naslednjo izjavo:
Socialistična zveza Slovenije nima in tudi ne želi imeti posebnega položaja v pripravah in izvedbi svobodnih, neposrednih in tajnih volitev. Je enakopravni subjekt v volilnem tekmovanju za udeležbo v predsedstvu SR Slovenije in v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti Slovenije. Dopolnila k ustavi določajo novo sestavo predsedstva, v katerem nihče ne bo član po položaju, ampak bodo člani samo tisti, ki bodo izvoljeni na neposrednih volitvah. Po določilih ustavnega zakona predsednik Socialistične zveze Slovenije po položaju ostane član predsedstva SR Slovenije do volitev. Pravno je torej zadeva jasna. Kljub temu bi se v sedanjem političnem dogajanju pri nas to lahko tolmačilo, kot da ima Socialistična zveza Slovenije nekakšen poseben položaj in da je neposredno povezana z najvišjim državnim organom naše republike. Da bi se izognil morebitnim nesporazumom, sem se po tehtnem premisleku in po posvetovanju s člani izvršnega odbora Socialistične zveze Slovenije odločil, da se takoj odpovem članstvu v predsedstvu SR Slovenije. S to odločitvijo, ki je dokončna, sem danes seznanil tudi predsednika tovariša Janeza Stanovnika.	Jože Smole
Genschev, Dumas in De Michelis na Dunaju složni glede pomena Konference
Zahodna Evropa za KVSE s širšim mandatom
DUNAJ — Zunanji ministri ZR Nemčije, Francije in Italije so se včeraj na Dunaju zavzemali za čimprejšnji zaključek prvih sporazumov o konvencionalni razorožitvi v Evropi, ter se zavzeli za sklicanje sestanka na vrhu predsednikov vlad 35 držav članic konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE)
Nastop vseh treh zunanjih ministrov, Hansa-Dietricha Genscherja (ZRN), Rolanda Dumasa (Francija) in Giovannija De Michelisa je bil vsebinsko uglašen, plediranje za čimprejšnji zaključek prve faze dunajskih medblokovskih pogajanj o konvencionalni razorožitvi (tistih, ki potekajo med 23 blokovskimi članicami KVSE ter onih razširjenih pogajanjih o ukrepih zaupanja) pa je bilo močno »zahodnoevropsko« obarvano ter namenjeno - čeprav to eksplicitno ni bilo
izrečeno - predvsem obema velesilama. ZDA namreč dvomijo v uspeh Gorbačovove politike in pristopajo k pogajanjem o konvencionalni razorožitvi počasneje kot Zahodna Evropa, SZ, ki želi v medblokovska pogajanja vključiti po možnosti tudi del pomorskih sil obeh blokov, kar v mandatu konference ni predvideno, pa je prav tako oprezna.
Podpisu prvega dela sporazuma o konvencionalni razorožitvi, naj bi po Genscherjevem mnenju praktično nemudoma sledila druga faza pogajanj o konvencionalni razorožitvi. Prva faza obeh dunajskih pogajanj bi se po mnenju vseh treh zunanjih ministrov morala zaključiti do najkasneje letos jeseni, ob podpisu prvih sporazumov pa naj bi prišlo do konference vodij vlad vseh 35 držav članic KVSE (to
srečanje so zunanji ministri imenovali Helsinki II), na katerem naj bi se konkretneje določili novi, se pravi širši tematski okviri konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. »Le KVSE je širši okvir,« trdi Genscher, »v katerem moramo skupno reševati vprašanja, ki so se pojavila s spremembami v Vzhodni Evropi, ohranitev stabilnosti v Evropi pa mora biti prioriteta nas vseh.« O povsem konkretnem, razširjenem mandatu KVSE, katere poglavitna naloga naj bi bila ohranitev varnostne in politične stabilnosti v Evropi, naj bi se udeleženci domenili na srečanju vodij vlad 35 članic KVSE. Zato pa so si bili vsi trije zunanji ministri složni, da bi morala KVSE dobiti 'svoje stalne institucije, sestajanje v okviru KVSE pa bi moralo postati redno.
Genscher, Dumas in De Michelis so prav tako izrazili zahodnoevropsko podporo Gorbačovu ter njegovim reformskim prizadevanjem, novost v njihovih stališčih pa je bila tudi, da so spričo sprememb do katerih je v zadnjih mesecih prišlo v Evropi, postavili pod vprašaj majski natovski sklep o posodobitvi jedrskega orožja kratkega dosega.
Zahodnonemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher, ki nastopa kot spiritus agens zato, da bi KVSE postala ustanova in instrument za složno reševanje vprašanj, ki zadevajo vsa vprašanja v zvezi s stabilnostjo v Evropi, je v intervjuju za avstrijsko radiotelevizijo ORF omenil, da bi KVSE morala biti ustanova, v okviru katere bi se složno reševala tudi nacionalna vprašanja, ki se danes nanovo pojavljajo v Evropi.
BOJAN GROBOVŠEK
------tržno obvestilo----
KREMOV5
Po ameriških odkritjih
Gube
na televiziji
Retinol v središču razprav
NEW YORK — Sposobnosti retinola v boju proti gubam so bile nedavno v središču razprave, ki jo je prenašala nizozemska televizija. Nizozemska TV je usmerila svojo pozornost na retinol spričo dejstva, da so moški in ženske množično navalili na lekarne v iskanju »čudodelne« kreme, ki vsebuje retinol.
V Združenih državah Amerike je bila ta krema podvržena zelo izvirnim eksperimentom. Izvedla sta jih raziskovalca z Xienta Institute v Pennsylvaniji, Harry Elden in Elizabeth Svveitzer, ki sta opravila test proti gubam na petnajstih prostovoljcih obeh spolov, starih od 42 do 60 let. Vsakemu od prostovoljcev sta namreč napravila na dveh različnih delih telesa po dva madeža s posebno in zelo obstojno fluorescentno beljakovino, ta madeža pa sta potem obravnavala vsakega na svoj način. Na tistem delu telesa, kamor sta nanašala retinolsko kremo, je madež izginil po štirih tednih, medtem ko je drugi madež, na katerega nista nanašala kreme, vztrajal.
»Krema z retinolom,« sta izjavila ameriška raziskovalca Elden in Sweitzer, »pospešuje proces celične regeneracije in torej lahko zmanjša število in globino gub.«
S kremo, o kateri je beseda, zalaga ameriške in evropske lekarne multinacionalna družba KORFF, in sicer pod komercialnim imenom Anti-Age Retard. V Italiji jo je mogoče dobiti v več verzijah za različne starosti: od 35, 45 in od 55 let naprej.
nadaljevanji s L strani - nadaljevanji s L strani
• Vlada še vztraja
ni kamen spotike, je dokazal tudi »defenestrirani« predsednik vlade in tajnik stranke De Mita, ki zjutraj sicer ni hotel komentirati razkola, popoldne pa jev Vicenzi pred tamkajšnjo duhovščino ostro napadel socialiste, ki si domišljajo, da je vse potrebno revizije, od KPI in KD do politične zgodovine Italije in zgodovine Cerkve, sami pa se postavljajo kot edini pravi kažipot.
Oglasili so se tudi drugi predstavniki levice. Predsednik senatorjev KD Mancino, ki je ugotavljal, da mora ostati vladni načrt ločen od načrta stranke. Bojeviti Cabras pa smatra upor levih čet za prispevek k večji jasnosti v stranki. Ostro je obsodil dogodke v Palermu in dejal, da takšna politika škodi ugledu stranke.
Kako pa je bilo vzdušje v nasprotnem taboru? Očitno jih je odločitev levice nekoliko zmedla in pretresla, čeprav tega ni hotel nihče priznati. Nasprotno so skušali vsi, začenši s Forlanijem, minimizirati zadevo. Hkrati pa so bili vsi skrajno umirjeni in previdni v svojih izjavah, da bi ne razburili še bolj nasršenih »levičarjev«. Celo »skrajnež« Formigoni, ki ni nikoli varčeval s sovražnimi izjavami do De Mite in ostalih, se je včeraj prijateljsko obrnil na oporečnike in jih spo-
mnil na to, da se bližajo upravne volitve in da se stranka pred tem ne sme razklati.
Tajnik Forlani je bil kakor običajno meglen v svojih izjavah. Dejal je, da je levica sprejela neprijetno odločitev, da pa je ne gre dramatizirati, temveč vestno proučiti. Vsi so skratka nenadoma spoznali, da je potrebno soočenje. Do tega pa bo prišlo predvidoma v torek in tedaj se bo jasneje pokazalo, kakšne politične posledice bodo imeli razburljivi dogodki teh dni.
Znaki zbeganosti so se včeraj pokazali tudi v senatu, kjer je v dopoldanskih urah zmanjkalo legalno število v zvezi z glasovanjem o dekretu o krajevnih financah. Šlo je za ustavnost dekreta. Komisija za ustavna vprašanja je namreč sprejela stališče, da je del dekreta neustaven in to stališče je zagovarjal predsednik komisije Elia (ki je, glej slučaj, predstavnik levice KD). Andreotti pa je hotel, da se dekret kljub temu odobri. Opozicija je iz protesta zapustila dvorano in zato ni prišlo do prvega glasovanja. Na drugem glasovanju pa je prevladala Andreottijeva volja, proti kateri pa so se izrekli poleg Elie še odgovorni za krajevne uprave pri KD Guzzetti in Cabras, vzdržali pa so se Andreatta, Lipari in Mazzola. Tudi v senatu smo bili torej priča določenemu nasprotovanju Andreottijev! liniji.
• Berlusconi
ima večino kapitala, toda del tega je v prednostnih delnicah, ki na rednih občnih zborih nimajo pravice do glasovanja.) Za 30. marec pa je napovedana izredna skupščina delničarjev, ki se mora izreči o višanju glavnice in na tej skupščini bo morda De Benedettiju uspelo uveljaviti težo svojih prednostnih delnic ter spremeniti razmerje sil.
Direktor Repubblice Eugenio Scalfari je bil v svoji oceni morda še ostrejši od Passere, saj je dejal, da namerava odgovarjati izključno upravnemu svetu družbe, ki izdaja list, ne pa upravnemu svetu Mondadorija, ki to družbo nadzoruje. Pribil je, da ne more in noče sodelovati s človekom, ki ima povsem nasprotne poglede na novinarstvo, na svobodno konkurenco in na odnose med založništvom in politiko. Zato »nočem imeti stikov z novim vodstvom Mondadorija, pa tudi ne zagovarjati njegovih interesov, ki so po moji oceni ilegalni«.
Odločno so se postavili tudi novinarji grupe Mondadori, ki so po treh dneh stavke oklicali stanje sindikalne pripravljenosti. »Mimo moralne ocene o Berlusconiju zaradi njegove pripadnosti loži P2,« so poudarili novinarji v svojem dokumentu, »nas skrbi predvsem odnos med novinarstvom in reklamo. Vztrajali bomo, da bo informacija jasno ločena od reklame.«
Novi podjetniki prihajajo tudi od drugod
V deželi pogosta menjava lastništva večjih podjetij
V Bardu se jutri začenja tečaj
slovenščine
ČEDAD — Ena izmed najpogostejših pobud kulturnih društev iz Benečije, danes kot včeraj, so tečaji slovenščine. Še prej kot potrebi po širjenju besednega zaklada ali poglabljanju sintakse, tečaji slovenščine odgovarjajo prav želji po ponovnem odkrivanju lastnih korenin in s tem tudi narečja. Vsak kulturni delavec v Beneški Sloveniji je začel delati pod pritiskom občutka, ugotovitve, da naš narod umira, da ostaja celo brez glasu in da je torej potrebno začeti graditi nove perspektive naši skupnosti prav pri slovenski besedi. Seveda je bilo tudi na tem področju storjenih nekaj korakov naprej, saj so se tečeji z leti izboljšali in predvsem pomnožili. V različnih krajih videmske pokrajine jih je danes kar precej.
Eden od teh tečajev, ki je bil lani dobro sprejet in ga zato letos drugič prirejajo, bo v Bardu. Začel se bo jutri in se nadaljeval vsako soboto do konca šolskega leta v centru Stol-berg, ki ga je dala na razpolago občinska uprava. Tečaj bo vodila, kot že lansko leto, Luisa Cher. Pravzaprav gre za dva ločena tečaja: za otroke osnovne šole in za tiste, ki obiskujejo nižjo srednjo šolo. Izhodišče za vse bo domače slovensko narečje. Tečaj prireja domače društvo Center za kulturne raziskave v sodelovanju z Zavodom za slovensko izobraževanje iz Špetra.
VIDEM — Industrije! v Furlaniji so si po potresu zelo opomogli. V deželo je prišlo veliko državnega denarja, s pomočjo katerega so Furlani popolnoma obnovili poškodovane tovarne, in ne le teh, jih sodbno opremili, tako, da te danes lahko uspešno konkurirajo na svetovnem trgu. V zadnjih letih je v Furlaniji bilo na novo zgrajenih tudi veliko industrijskih, trgovskih in obrtnih obratov.
V marsikaterem primeru pa je podjetnikom manjkala poslovno-trgovska žilica. Zaradi tega so nekatera podjetja kmalu zašla v krizo. Sodobna podjetja niso znala pravilno nastopati na tržišču. V mnogih primerih so podjetja menjala gospodarja. V veliko primerih so ta podjetja kupili podjetniki iz drugih italijanskih dežel, ponekod so se kot kupci pojavili tudi tujci. V veliko primerih je pomagala deželna finančna družba Friulia.
Lani in predlanskim je bilo zelo veliko takih primerov. Pordenonsko tovarno Zanussi je kupil švedski podjetnik, največji producent bele tehnike na svetu. Pivovarno Moretti je kupila velika kanadska firma. Domače bančno podjetje Banca del Friuli je prišlo v sklop finančnih družb znanega finančnika De Benedettija. Sredi leta je iz drugih razlogov eksplodirala kriza tovarn koncerna Cogolo.
Kakšne so bile in so razsežnosti prodaje in nakupov industrijskih in trgovskih podjetij v deželi, je bilo vprašanje s katerim so se soočali gospodarstveniki in politiki. Zaradi tega je na začetku lanskega leta raziskovalna ustanova CREF, ki deluje v tesnem sodelovanju z Videmsko univerzo, priče-
la s temeljito akcijo. Ugotoviti so hoteli do kakšnih sprememb je prišlo v šestletju 1983-1989. Raziskavo so podprli Videmska univerza, Banca del Friuli, finančna družba Friulia in bančno podjetje Mediocredito regionale. Čisto jasno je, da so banke želele imeti jasno sliko o položaju v vsej deželi.
Včeraj so raziskavo predstavili na sedežu Mediocredito v Vidmu. Uvodne misli je povedal predsednik CREF
Lov na rekord v koprski Luki
KOPER — V koprski Luki so tudi letošnje leto začeli v lovu na nov rekord. Čeprav marsikdo meni, da pretovora 5 milijonov ton (toliko je znašal lanski rekordni promet v Luki) letos ne bodo dosegli, saj bodo imeli »izpade« zaradi remontov in tudi »drugih« problemov, so delavci v začetku leta krepko zavihali rokave. Pred luko ni ladij, ki bi čakale na pretovor, vsaka prekooceanka, ki prispe v koprski zaliv, hitro »konča« v rokah delavcev koprske Luke.
Ti so v triindvajsetih januarskih dneh pretovorili že 382 tisoč ton blaga in že presegli pretovor v januarju leta 1989, ko so pretovorili 366 tisoč ton blaga. Letošnji plan so delavci luke doslej presegli za 20 odstotkov.
D.Gr.
odv. Comand, uvodno poročilo je imel prof. Bozzola s tržaške univerze. Govorili so tudi dr. Malignani, sen. To-nutti in dr. Pasguantonio, v zastopstvu treh prej omenjenih bančnih zavodov. Prisoten je bil tudi deželni odbornik za industrijo Saro. Srečanja so se seveda udeležili industrijci in bančniki iz vse dežele.
Kaj nam pove omenjena raziskava? Povprečno pride v vsej Furlaniji-Julijski krajini vsako leto do 50 menjav lastništva v večjih industrijskih ter trgovskih obratih. V šestih letih je bilo vseh tovrstnih sprememb 309. Sem sodijo popolne kot tudi delne menjave lastništva. Številčno sicer prevladujejo nakupi podjetij izven naše dežele s strani deželnih podjetnikov. Kvalitativno in kvantitativno pa so bolj pomembni nakupi tukajšnjih podjetij s strani gospodarstvenikov, ki prihajajo od drugod, iz drugih italijanskih dežel.
Zelo pomembno mesto tu zavzema tržaška pokrajina, vendar je treba vedeti, da so to v glavnem posegi deželne finančne družbe Friulia, ki ima svoj sedež v Trstu ter kupuje delnice podjetij na vsem deželnem ozemlju.
V največ primerih je šlo le za navadne finančne transakcije. Ponekod so bila podjetja prodana, ker je umrl njihov lastnik, sinovi niso želeli nadaljevati očetovega posla. V nekaterih primerih, tudi zelo eklatantnih, pa je šlo za slabo poslovanje, zaradi česar so nekatera podjetja zašla v krizo. V raziskavo niso všteli lanskih primerov zamenjave lastništva nekaterih velikih industrijskih ter bančnih podjetij.
MARKO VVALTRITSCH
V predkongresni razpravi
Precejšnje polemike v KPI Viezzi tarča mnogih kritik
Po izjavah Cvetke Selšek
JE Krško sodi med najvarnejše jedrske elektrarne na svetu
TRST — Predkongresna razprava v komunistični partiji ponekod poteka na normalnih tirih soočanja različnih stališč o bodoči vlogi partije, v nekaterih primerih, tudi na samem vrhu deželne KPI, pa je polemika že prerasla normalne politične odnose med somišljeniki ene in druge struje. Predkongresne skupščine so se šele Pričele in vsakdo seveda rezultate ocenjuje po svoje. Dosleje je sicer bilo le malo skupščin. Največ jih bo konec tega in konec prihodnjega tedna. Čez kakih deset dni bomo lahko že ugotavljali kdo bo po novem vodil KPI v posameznih pokrajinah in v deželi.
Čisto jasno je, da si vsaka stran želi pridobiti čimveč pozicij še pred temi skupščinami. Marsikatero ime uglednega človeka na eni ali drugi strani lahko prepriča še neodločenega člana KPI.
Večina vodilnih kadrov v vseh šti-bb federacijah KPI v deželi podpira ycchettovo strujo. Zelo aktivni pa so tudi tisti, ki podpirajo strujo Natte in Ingraa. V časopisju so bila omenjena ‘mena vodilnih ljudi, ki podpirajo eno ali drugo skupino, kot tudi tistih, ki podpirajo tretjo, Cossuttovo.
Pred dnevi je bila objavljena vest, da od enajstih deželnih svetovalcev “vPl, kar 9 jih podpira Occhetta. Le dva, deželni tajnik Viezzi in načel-mk skupine Paolo Padovan, iz Tržiča, sta za Natto in Ingraa. Kmalu za-
tem se je s pismom v nekem videmskem listu oglasila podpredsednica deželnega sveta Barbina, ki je odklonila vsakršno etiketiranje. V sredo je bila v Trstu seja komunistične deželne svetovalske skupine. Kar devet svetovalcev je odreklo podporo načelniku skupine Padovanu. Motivacija je seveda politična, ne strujarska, zanimivo pa je, da do nje prihaja v tem predkongresnem času.
Tudi na deželnega tajnika Viezzija letijo številni očitki. Ko je ta podprl Biasuttija in napadel Andreottija, ker ni predsednik rimske vlade pred dvema tednoma v Gorici pustil k besedi deželnega predsednika, so ga napadli videmski načelniki tamkajšnje federacije KPI. Viezzi jim je odgovoril z ostrimi toni. Sedaj Viezzija s pismom v videmski kroniki Gaz-zettina ponovno napada vodilni videmski komunist Lodovico Sonego, ki Viezzija obtožuje nedoslednosti. Videmski novinarji napovedujejo, da bo Viezzi le še malo časa lahko vzdržal na položaju deželnega tajnika stranke. Čisto jasno je, da bo pre-kdongresna polemika zapustila neljube posledice, podobne tistim v drugih tukajšnjih strankah.
Pristaši raznih struj privabljajo tudi v naše kraje najbolj znane politične prvake KPI. V Mestrah je pred nekaj dnevi govoril Napolitano, v Gorico pride v nedeljo bivši tajnik KPI Natta.
ŽELEZNA KAPLA — »Kakor hitro bi ugotovili, da JE Krško ni več stoodstotno varna, da bi bila možna katastrofa, bomo jedrsko centralo zaprli, kajti "nas dva milijona Slovencev najbolj skrbi, da bi prišlo do najhujšega".« To je po seji kontaktnega odbora Slovenije in avstrijske dežele Koroške izjavila voditeljica slovenske delegacije Cvetka Selšek.
Vprašanje JE Krško je bilo v ospredju zasedanja vladnih predstavnikov. Voditelj koroške delegacije, deželni finančni minister Max Rauscher je sporočil, da so ustanovili skupno delovno skupino, ki bo proučila možnosti za preusmeritev na druge vire električne energije, zagotavljala nepristransko informiranje o delovanju JE Krško, proučila pa bo tudi vprašanje, ali je možen "izstop" JE Krško iz energetskega sistema.
Seiškova je poudarila, da povsem razume čustveno nasprotovanje, da se s takimi čustvi identificira, da pa je treba graditi na argumentih. Zdaj na svetu deluje 450 jedrskih elektrarn, okoli sto pa jih gradijo. Po Černobilu so zaostrili strokovno nadzorstvo. JE Krško je zdaj med prvo četrtino najbolj varnih jedrskih elektrarn v mednarodnem merilu.
Sprotno informiranje avstrijskih oblasti o JE Krško ni le dokaz dobre volje, marveč presega določila mednarodnih sporazumov. Nasprotno, Avstrija ni deležna takih informacij,
ko gre za jedrske centrale na Bavarskem, Madžarskem in ČSSR.
Elektrarna, ki bi nadomestila JE Krško po moči, bi stala okoli dve milijardi dolarjev. To je dobro imeti pred očmi, ko je v Avstriji govor o pomoči zaradi prenehanja dela JE Krško. Termocentrale so sporne, saj so krive za četrtino učinkov "tople grede". Hidrocentrale niso nesporne: o tem pričajo protesti v Sloveniji zoper gradnjo avstrijske HE Koral-pe, pa tudi nasprotovanja gradnji HE na Dravi.
Skratka, gre za stvarno iskanje izhoda na podlagi argumentov, pri čemer ne gre zlorabljati informacij o JE Krško v propagandne namene.
Na zasedanju medvladnega odbora je bil tokrat prvič govor o kulturnem sodelovanju. Spregovorili so tudi o ukrepih za varstvo ozračja, gozdov in virov pitne vode, o pripravah na odprtje novega mejnega prehoda Pavličevo sedlo in o interesu vrste slovenskih podjetij za sodelovanje s koroškim gospodarstvom.
Ob razsodbi avstrijskega ustavnega sodišča v prid osnovnošolskega pouka za slovenske otroke je Max Rauscher izrazil pripravljenost koroške vlade na sporazumno rešitev v soglasju s slovensko manjšino. Cvetka Selšek je pripomnila, da bo o tem kmalu možno nadaljevati dialog v skupnosti Alpe-Jadran, ko bo na dnevnem redu položaj narodnih manjšin.
JOŽE ŠIRCELJ
Občina Bilčovs izgubila priljubljenega župana
Hanzija Ogrisa
Hanzi Ogris
CELOVEC - Hanzi Ogris, izvoljen na listi socialistične stranke, je bil dvajset let na čelu občinskega sveta v Bilčovsu. Na svoji zadnji seji, po tem ko mu je tudi predsednik nadzornega odbora potrdil, da zapušča občinsko blagajno brez dolgov, pa je zapustil mesto župana.
Seveda je umik po tako dolgem delovanju v prid občanov tudi priložnost za kratek pogled nazaj. Hanzi Ogris je na poslovilnem večeru lahko naštel celo vrsto uresničenih načrtov, ki jih je izvedla občina v času njegovega županovanja. Zgradili so novo dvojezično ljudsko šolo, uredili javni dvojezični otroški vrtec ter večnamenskipros-tor, ki je na voljo vsem kulturnim organizacijam v občini. V Bilčovsu so materialno in prostorsko uredili komunalno gradbeno dejavnost, požarno obrambo opiremili s sodobno avtocis-terno, asfaltirali občinske ceste, napeljali močno omrežje za oskrbo z vodo, nazadnje pa še preuredili tudi občinsko poslopje.
Da je Hanzi Ogris kot župan znal skrbeti tudi za sodelovanje preko političnih meja so v svojih poslovilnih govorih potrdili tudi predstavniki drugih strank. Predstavnik Enotne liste Miha Einspieler se je Ogrisu zahvalil za to, »da je dejansko skrbel tudi za enakopravnost obeh narodov in za dobro sožitje«, hkrati pa poudaril, da je k uresničenim projektom tudi sam prispeval velik delež: »Težko ga bo kdo nasledil; prepričan pa sem, da bo tudi še naprej ostal dobra duša občine!«
Tudi predstavnik Ljudske stranke Hanzi Spitzer in svobodnjak Hanzi Ja-kopitsch sta pohvalila Ogrisovo zagnanost za delo v prid vsem občanom, socialist Franz Gasser pa je poudaril, da je bil Ogris tudi zavzet deželnoz-borski poslanec in da še sedaj kot član sosveta deluje v prid sožitju obeh narodov na Koroškem.
Po Ogrisovem odstopu začasno vodi občino podžupan Franc Gasser, volitev novega župana pa bo verjetno v začetku februarja. Največ možnosti ima Štefka Ouantschnig iz socialističnih vrst, vodja Ljudske stranke Hanzi Spitzer pa si »tudi lahko predstavlja, da bi prevzel mesto župana«. Na vsak način pa ostaja pri naslednjem: socialistična stranka predlaga Guantschni-govo, ki poleg glasov SPO potrebuje od predstavnikov ostalih dveh strank le še en glas.
ANDREJ MOHAR
PRISPEVAJTE ZA BOLNICO FRANJO
Petovlje: po 18 letih na kasacijskem sodišču v Rimu
GORICA -- Krvavi atentat 31. maja 1972 v Petovljah pri Zagraju, kjer so bili ubiti trije karabinjerji, je še vedno v ospredju pozornosti. Po številnih sodnih ' razpravah je v prvi polovici leta 1987 bil v Benetkah proces proti visokim karabinjerskim častnikom in nekaterim sodnikom ter skupini neofašistov iz Furlanije in iz Veneta. Preiskavo je nekaj let vodil beneški preiskovalni sodnik Felice Cas-son, ki je pred sodnike poslal odlične ljudi. Po nekaj mesecev trajajočem procesu so bili obtoženci obsojeni. Razsodbo so sodniki prebrali 25. julija 1987. Neofa-šist Vincenzo Vinciguerra, ki je sam priznal, da je pripravil atentat, je bil obsojen na dosmrtno ječo. Na enako kazen je bil obsojen furlanski fašist Carlo Cicutti-ni, ki živi v begunstvu v Španiji. Na večletne zaporne kazni so bili obsojeni nekateri neofašisti, ki so sodelovali v prevratnih akcijah na začetku sedemdesetih let, in karabinjerski častniki ter sodniki, ki so bili obtoženi, da so hote na napačno sled preusmerili preiskavo. Proces in njegov izid sta vzbudila veliko zanimanja v italijanskem časopisju. Razen Vin-ciguerre so vsi obsojenci vložili priziv.
O tem je sodišče razpravljalo na začetku leta 1989. Proti vsakemu pričakovanju je prizivno apelacijsko sodišče, vedno v Benetkah, razveljavilo vse prejšnje razsodbe in vse obtožence oprostilo. Nova
beneška razsodba je seveda vzbudila val nezadovoljstva.
Najbrž je prav, da naše bralce spomnimo na dejstvo, da so preiskovalci v prvi fazi poslali pred sodnike šesterico mladih Goričanov. Obtoževali so jih peto-veljskega zločina. Na prvem- procesu, ki je bil v Trstu na pomlad leta 1974, torej dve leti po atentatu v Petovljah, so bili mladi Goričani oproščeni.
Ti so v kasnejših letih od sodnikov in karabinjerksih častnikov, ki so vodili preiskavo, zahtevali odškodnino, ker so v zaporu po krivem presedeli več kot leto dni. Na procesu v Benetkah leta 1987 jim je bilo zadoščeno, dve leti kasneje pa jim je bila"odškodnina zavrnjena.
Po lanski razsodbi so se obrnili na ka-
sacijsko sodišče. Enako je storil državni pravdnik v Benetkah, ki mu ni prijala lanska oprostilna razsodba.
Prizivni in dokončni proces na kasacijskem sodišči v Rimu se bo pričel v ponedeljek, 29. januarja t.l., v Rimu. Sodnemu zboru bo predsedoval sodnik Carnevale,
konferenca, na kateri sta branilca v sedemdesetih letih po krivem obtoženih Goričanov odv. Roberto Maniacco in odv. Livio Bernot, obnovila dogajanja okrog atentata in kasnejšo sodno zgodovino. Poudari-
javni tožilec bo sodnik Scopelliti. V Trstu je bila včeraj tiskovna
Odvetnika Livio Bernot in Roberto Maniacco med včerajšnjo tiskovno konferenco	(Foto M. Maganja)
la sta, da je bil atentat političen. Poudarila sta, da so beneški preiskovalci dokazali, da so sodniki in visoki karabinjerski častniki, tudi tisti tajnih služb, na vse načine skušali preusmeriti krivdo neofašistov na druge, apolitične ljudi. Ponovila sta najpomembnejše kar je prišlo na dan na prejšnjih procesih. Dejala sta, da mora
biti javnost osveščena o tem kar se je dogajalo na začetku sedemdesetih let pri nas in v Italiji nasploh.
Včerajšnjo konferenco je priredila radikalna stranka. V tem okviru sta govorila tržaški svetovalec Ghersina in goriški svetovalec Fiorelli. (mw)
Zaradi stavke strojevodij in drugih železničarjev
Tudi krajevni železniški promet bo v teh dneh v popolni zmedi
Prihodnjo sredo skupno zborovanje
Tržaško študentsko gibanje ostaja v mejah zmernosti
Kot se dogaja že vrsto let, bo v prihodnjih dneh železniški promet v naši deželi in nato po vsej Italiji spet skoraj paraliziran. To se bo dogajalo v času, ko meteorologi predvidevajo slabo vreme in meglo. Preprosto povedano, na pot bomo šli, ne da bi vedeli, ali bomo sploh kam prišli. V megli in nalivih (sneg je vedno bolj spomin) je vlak najvarnejše in včasih tudi edino prevozno sredstvo. Zlasti ko gre za velike razdalje, je vožnja z avtomobilom skrajno težavna in nevarna. Vožnja v Milan postane lahko prava muka, predvsem v zadnjih letih, ko čaka avtomobiliste megla že pri Obelisku. Letala ne morejo vzleteti, vlak pa ostane edina veljavna alternativa za številne ljudi, ki morajo na pot zaradi dela. V prihodnjih dneh bosta te ljudi čakala zmeda na železniških postajah in negotovost, ali bodo sploh lahko stopili na vlak in se odpeljali.
Prve nevšečnosti so se pričele že to noč. Sinoči ob 21. uri se je namreč pričela stavka tržaškega železniškega okrožja, ki so jo oklicale sindikalne organizacije FILT-FIT-UILT in FISAPS. Stavka se bo končala danes ob 7. uri, nato se bo nadaljevala vso noč do jutri zjutraj in še od jutri do nedelje. Stavkalo bo predvsem osebje, ki dela na železniških postajah. Zapisati moramo, da tržaško okrožje upravlja železniško območje, ki sega do Portogruara, Vidma in Trbiža. Železniška uprava je poskrbela za alternativne prevoze, ki pa nikakor ne bodo zadostili vsem potrebam. Včerajšnja in današnja stavka ne bi smeli povzročiti prevelikih težav, čeprav so vsaka predvidevanja preuranjena. Železniška uprava je sklenila, da preusmeri vlak Remus, ki prihaja iz Rima in z Dunaja in pelje proti Brenerju. V Vidmu bodo na postaji pazili vojaki tehničnega oddelka, ki bodo omogočili, da bodo vozili do Benetk tisti vlaki, ki ne gredo mimo Trsta. V večji negotovosti bodo potniki, ki želijo potovati na progah Trst-Videm-Trbiž in Trst-Portogruaro. Potnikom svetujejo, naj se do nedelje poslužujejo predvsem vlakov, ki vozijo podnevni.
Pravi kaos pa se bo pričel prav v nedeljo in' bo zajel vso Italijo. Ob 13. uri bodo pričeli štrajkati strojevodje in ostalo osebje, ki dela na vlakih. K tej stavki bodo pristopili maloštevilni železničarji sindikata Cisnal. Ob 14. uri pa bodo pričeli stavkati železničarji avtonomnih sindikatov Cobas in Fisafs. V teh dveh sindikatih je največ strojevodij in drugih železničarjev, kar pomeni, da se bo železniški promet praktično ustavil. Železničarji bodo stavkali do 14. ure v torek. Položaj bo še zapletla stavka načelnikov skladišč sindikata Srna, ki se bo pričela v ponedeljek ob 21. uri.
Železniška uprava bo skušala omiliti posledice stavke tako, da bo poklicala v službo vojaške zeležniške tehnike. Z njimi bodo poskušali omogočiti vsaj mednarodni promet, kar pa bo težko, saj so izkušnje pokazale, da strojevodij
Prizor s tržaške železniške postaje (Foto Križmančič)
skoraj ni mogoče nadomestiti. V najboljšem primeru bo vozila polovica vlakov, kar pomeni, da bo na mejnih prehodih velika gneča, oškodovan pa ne bo le potniški promet. Na stranskih tirih se bodo ustavili tudi tovorni vlaki, ki pogosto prevažajo pokvarljivo blago, ali še slabše živino, ki ji je usojeno mučno čakanje na mrzlih tovornih postajah.
V	nedeljo bodo vozili iz Trsta naslednji vlaki: Trst-Rim z odhodom ob 23. uri, iz Rima pa bo vozil do Trsta vlak, ki bo odpotoval ob 21.30; Trst-Turin z odhodom ob 17.25, iz Turina pa bo pripeljal vlak z odhodom ob 13.10; Trst-Lecce z odhodom ob 18.15. V ponedeljek jamčijo, da bodo vozili vlaki za Rim (odhod ob 23. uri), Turin (z odhodom ob 17.25) in Lecce (z odhodom ob 18.15). Z Opčin bo odpeljal vlak za Benetke ob 7. uri, za Domodossolo pa ob 18.55.
V	času stavke bodo vozili tudi nekateri vlaki iz drugih deželnih središč, vendar tudi ti z okrnjenimi urniki. Seveda bo okrnjen tudi krajevni promet, kar bo povzročilo težave zlasti tistim, ki se vsak dan vozijo na delo iz oddaljenih krajev. Na pot bodo morali z avtomobilom ali z avtobusi.
Paralize železniškega prometa so v Italiji pogoste in še zlasti občutene v obmejnih krajih, kjer se ustavi medarodni potniški in trgovski promet. Vprašanje pa je, kako se nameravajo italijanske železnice pripraviti na vstop na enotno evropsko tržišče. Kaj bo npr. pomenila v novi Evropi stavka, kakršna se nam obeta v prihodnjih dneh?
Kljub navideznemu miru se položaj na tržaški univerzi počasi razvija. Didaktične dejavnosti se sicer nadaljujejo — študentje so namreč izrecno poudarili, da ne želijo prekiniti predavanj — vsak dan pa se vrstijo zborovanja na posameznih fakultetah. Poseben odbor, v katerem so predstavniki vseh fakultet skrbi namreč za to, da bi bili vsi študentje vsaj okvirno obveščeni o vsebini Rubertijevega zakonskega predloga. Včeraj so imeli zborovanje na fakulteti za narovoslovne, matematične in fizikalne vede, v prihodnjih dneh pa bodo razpravljali tudi na fakultetah za inženirstvo, politične vede, ekonomske vede itd. Na teh informativnih zborovanjih bodo skušali tudi izoblikovati predloge, ki naj bi jih predstavili ministru za morebitno izboljšanje zakonskega predloga.
Kot smo že zapisali, so tržaški študentje manj »borbeno« nastrojeni in so bolj nagnjeni h konstruktivni kritiki. Stališča pa naj bi jasneje izoblikovali na skupnem zborovanju, ki bo 31. januarja v veliki dvorani nove univerze (včeraj se je na primer šušljalo tudi o tem, da bi predstavniki tržaške univerze odpotovali v soboto v Benetke, kjer se bo minister Ruberti sestal s tamkajšnjimi študenti).
Da se tržaški študentje res borijo za to, da bi izboljšali razmere na univerzi, priča tudi njihova odločitev, po kateri naj bi samostojno »upravljali« sedež inštituta za zgodovino. Zaradi pomanjkanja osebja je inštitut namreč popoldne zaprt, tako da študentje ne morejo obiskovati niti knjižnice. Na včerajšnjem dopoldanskem zborovanju so torej soglasno sklenili, da bodo popoldne upravljali sedež inštituta, v katerem želijo prirejati tudi druge dejavnosti (kar pa bo odvisno od predstojnice fakultete, ki se je o »samoupravljanju« že pozitivno izrekla).
Ob tem medfakultetnem odboru, ki sicer ni izrazito politično označen, pa čeprav se nagiba v levo, so se v za-
dnjih dneh oglasili tudi katoličani in neofašisti. Prvi se sklicujejo na kolege drugih italijanskih univerz, ki nikakor niso podprli protestnih manifestacij in niso sodelovali niti pri zasedbah, a so nasprotno pristali na pogajanje z ministrom. Študentje FUAN, ki so v sredo priredili majhno protestno akcijo, pa odločno odklanjajo Rubertijev predlog, pa čeprav zahtevajo finančno avtonomijo univerze.
Včeraj smo v uredništvu prejeli tudi tiskovno sporočilo ZKMI, ki sicer zagovarja avtonomijo študentskega gibanja in si torej ne želi lastiti nobene pravice do morebitnega političnega pokroviteljstva, a napoveduje tudi avtonomen prispevek k nadaljnji razpravi. ZKMI vsekakor odločno odklanja Rubertijeve predloge in vabi vse študente na vsedržavno manifestacijo, ki bo 3. februarja v Rimu.
Srečanje med tržaškim županom in delegacijo CNA
Tržaški župan Richetti je včeraj sprejel delegacijo krajevne sekcije Italijanske konfederacije obrtnikov CNA, ki sta jo vodila predsednik Chicco in njegov namestnik Basso.
V razgovoru je prišla do izraza potreba po tesnejšem sodelovanju med občinsko upravo in združenjem CNA, govor pa je bil tudi o problemih, s katerimi se srečujejo obrtniki. Med drugim so obravnavali predlog o obnovi starega mestnega središča, v katerem bi lahko odprli več trgovin z obrtniškimi izdelki in tako ovrednotili mestni predel, ki sedaj dobesedno propada. Župan in predstavniki obrtnikov pa so razpravljali tudi o številnih problemih, ki danes vplivajo na obrtniški proizvodni sektor.
Konec začasne prometne preureditve
Skozi Garibaldijev trg spet tako, kot smo bili vajeni
Od včeraj teče motorni promet po Garibaldijevem trgu spet po starem »tiru«. Ponovno so namreč odprli za promet vse ulice, ki gravitirajo na ta trg, tako da vozijo avtobusi in avtomobili v smeri proti mestu po Drevoredu D’Annunzio in Ul. Raffineria preko Garibaldijevega trga in naprej, vozila v nasprotni smeri pa se z Garibaldijevega trga usmerijo naravnost na Drevored DAnnunzio.
Zmotili smo mestnega redarja, ki je na križišču Drevoreda in Ul. Raffineria nadzoroval reko avtomobilov, ki se je neprestano pomikala iz predmestja v mesto: »Kako občutite to spremembo?«
»Za nas bo najbrž sedaj bolje, saj bo promet manj gost in bolj tekoč. Vendar bi se kazalo z vprašanjem raje obrniti na prebivalce teh ozkih ulic, ki bodo ponovno občutili vso težo oglušujočega prometnega hrupa in prena-sičenosti izpušnih plinov v ozračju. Ti bi vam prav gotovo odgovorili popolnoma drugače.«
Njegovo mnenje bo prav gotovo držalo. Drevored D Annunzio je namreč ena glavnih in tudi dokaj širokih ulic, ki ima na začetku na eni strani samo visok zid. Torej je nekaj mesecev trajajoči dvosmerni promet po začetnem delu te ulice povzročil stanovalcem ob njej veliko manjše težave.
»Avtomobili pa bodo le bolj hitro vozili proti mestnemu središču,« smo še naprej spraševali redarja.
»Bolj hitro bi že šlo, če ne bi bil promet v samem središču tako zelo nagneten. Res je, da se bodo avtomobili do Trga Stare mitnice nekoliko hitreje pomikali, od tam naprej pa se bo promet spet upočasnil.«
»Po vašem mnenju torej ne bo bistveno bolje kot je bilo v zadnjih mesecih, ko je bil promet skozi Garibaldijev trg močno oviran?«
»Veste, kako pravi star pregovor: "Era meglio guando era peggio" (Bolje je bilo, ko je bilo slabše).«
Najbrž pa bodo vozniki le bolj zadovoljni, še zlasti tisti okrog Trga Peru-gino in sosednjih ulic, kjer sta bila vožnja ali parkiranje že prava akrobacija. V dopoldanskih urah, ko tovornjaki razkladajo blago pred trgovinami, se včasih ni bilo mogoče niti prebiti skozi ozko grlo med dvema ali tremi vrstami parkiranih avtomobilov.
Glavna dela na Garibaldijevem trgu so torej opravljena. Zaenkrat so še vedno stroga pravila glede parkiranja na trgu in na nekaterih ulicah, počasi pa bo spet vse steklo po starem. Pešci bodo morali upoštevati semaforje, avtomobilisti nova pravila vožnje, mestni redarji pa bodo morda le nekoliko omilili svoje zadržanje do parkiranih vozil in do drugih prekrškov na tem območju in obrnili svojo pozornost na kakšen drugi predel mesta, (ni)
Na sliki (foto Križmančič): promet po Garibaldijevem trgu se je včeraj povrnil na stare »tirnice«.
Maša za novinarje
Ob prazniku zaščitnika novinarjev sv. Frančiška Šaleškega, ki je bil sicer že preteklo sredo, bo tržaški škof Lovrenc Bellomi daroval posebno mašo za tržaške novinarje. Obred bo jutri v škofijski kapeli, začetek pa je predviden ob 16.30.
NOVI 33. SEDAJ JE CASj DA PREIZKUSITE NOVE ŠPORTNE RAZSEŽNOSTI.
CARV02/1
Prišel je pravi čas, da preizkusite 11 različic novega 33. Pričakujemo vas.
ZASTOPSTVO ALFA ROMEO
CARVAT - TRST - Ul. Caboto 22
AERRE CAR - Ul. sv. Frančiška 60
NOVI 33	1.3	1.5	1.7 IP	1.71.E. 4X4*	Boxer 16 V*	TDlnter- cooler	Mer 16V QV*
PROSTORNINA (cm3)	1351	1490	1712	1712	1712	1779	1712
MOČ (kw/CV DIN)	63/88	77/105	79/110	79/110	98/137	62/84	98/137
MAX HITROST (km/h)	176	188	190	187	205	171	208
• NA RAZPOIAGO V RAZLIČICI >EUR0PA« S KATALIZATORJEM							
VAS VABITA
danes, 26. jan., ob 17. uri jutri, 27. jan., od 9.30 do 16. ure v nedeljo, 28. jan., od 10. ure na Borzni trg
NA PREDSTAVITEV IN PREIZKUŠNJO NOVEGA AVTOMOBILA ALFA 33
Po posvetovanju pri tržaški Trgovinski zbornici
»Paket za Trst« naj se vključi v državno gospodarsko politiko
Predvčerajšnjim smo v glavnih obrisih poročali o torkovem sestanku na Trgovinski zbornici v zvezi s postopkom, ki ga je sprožila pristojna komisija EGS proti državnemu zakonu št. 26, znanemu tudi kot »paket Altissi-mo« ali »paket za Trst in Gorico«. Zakon je bil sprejet za poživitev industrijske proizvodnje in siceršnjega gospodarskega razvoja na Tržaškem in Goriškem in finansiran s skladom 800 milijard lir, izčrpljivih v desetih letih v obliki prispevkov na račun kapitala oziroma na račun obresti podjetjem.
Pristojna komisija dvanajsterice je 14. marca lani zahtevala od rimske vlade pojasnila, češ da zakon krši bruseljska določila o svobodni konkurenci, utemeljitvenega odgovora pa še ni prejela. Menda zato ne, ker ima predsednik evropske komisije za svobodno konkurenco Leon Brittain na piki še celo vrsto takih in podobnih italijanskih zakonov; in ker je komisar še bolj thatcherjevski od Thatcherjeve, je povezal v en sam snop vse, kar diši po državni subvenciji. Sicer pa je po pravici jezen, ker Rim zakona 26 sploh ni notificiral Skupnosti.
Torkov posvet na zbornici sodi v okvir širše, tudi politične akcije za ohranitev ugodnosti iz »paketa«, ki se je začela 21. novembra lani na sedežu tržaških industrij cev in nadaljevala tudi na vsedržavni ravni (med drugim z obiskom poslancev Colonija in Rebul-le, deželnega odbornika Carboneja in zborničnega predsednika Tombesija pri podtajniku v vladnem predsedstvu Cristoforiju), ki pa ni dovolj učinkovita in usklajena. To kaže okoliščina, da še ni bilo skupnega uradnega posvetovanja med zainteresiranimi tržaškimi in goriškimi dejavniki, a tudi dejstvo, da je akcija predvčerajšnjim zdrknila na zbornično-župansko raven, medtem ko bi se morala odvijati na ravni Dežele - v vsedržavnem merilu pa ostati
domena vladnega predsedstva in nikogar drugega.
V torek so proučili dokument, ki ga je sestavila posebna delovna skupina Trgovinske zbornice, in ga naslovili na predsedstvo ministrskega sveta ter na pristojna ministrstva. Listina sestoji iz treh delov. V prvem prof. Conetti pravno utemeljuje posebnosti (»speci-alita«) Trsta in Gorice glede na njuno gospodarsko ureditev in razvoj od mirovne pogodbe pa do osimskih dogovorov. V drugem delu dr. Ferretti (direktor mešane družbe Trieste Impresa, ki upravlja »paket«) navaja gospodarske trende sredi osemdesetih let in ponazarja javne finančne posege v korist podjetništva. V tretjem delu pa prof. Orviati razgrinja izredno natančne in razčlenjene, torej edine verodostojne statistične podatke o družbe-no-ekonomskem položaju na Tržaškem in Goriškem; številke namreč ne zadevajo zgolj mestnih sredin, ampak slonijo na stvarni podlagi in upoštevajo tudi to, ali ima mesto zaledje. Tedaj npr. ugotovimo, da sta Trst in Gorica v deželnem okviru šele na 3. oziroma 4. mestu po osebnih dohodkih. To pa je tudi edino pravilno tolmačenje soci-
oekonomskih razmer v danem okolju, da se na njegovi osnovi lahko preveri utemeljenost neke finančne pomoči.
Kakor koli že, dosedanjo politiko subvencij bo treba precej popraviti, kajti stroga prilagoditev italijanskih predpisov bruseljskim določilom predpostavlja odpravo prispevkov na račun kapitala, zato pa natančnejše mehanizme pri dodeljevanju prispevkov na račun obresti. »Paket« bo torej mogoče rešiti, vendar ga mora Rim nujno vključiti v triletni državni plan, še prej pa seveda odgovoriti Bruslju. V nasprotnem primeru se bo problem nepopravljivo zapletel in pomensko izvotlil še postopek za uveljavitev zakona o obmejnem sodelovanju; tudi tega mora vlada vključiti v sklop državnega razvoj no-gospodarskega načrtovanja. Pred njegovim izglasovanjem pa naj se temeljito posvetuje s pristojnimi oblastmi v Bruslju in tedaj sproži tudi vprašanje carine prostih con v tržaškem pristanišču, ki bi si po pravici zaslužile izredna finančna sredstva. In to tembolj, ker strateški plan EGS o prometnih infrastrukturah obravnava Trst kot eno izmed desetih »velikih pristanišč skupnega interesa«.
DRAGO GAŠPERLIN
Danes obuditev spomina na lik Bruna Pincherla
Danes ob 18. uri bo v dvorani občinskega sveta javna prireditev v spomin na Bruna Pincherla, ki jo prirejata tržaški federaciji PSI in KPI. O liku in delu tega pomembnega tržaškega intelektualca in politika bodo govorili senator Arduino Agnelli ter profesorji Roberto Costa, Elvio Guagnini in Livio Pesante, srečanje pa bo vodil prof. Elio Apih. Udeležence prireditve z naslovom »Bruno Pin-cherle: politična angažiranost kulturnega delavca za civilni napredek Trsta« bo v uvodu pozdravil župan Franco Richetti.
Naj dodamo, da je naš dnevnik ob smrti dr. Bruna Pincherla, 6. aprila 1968, objavil zapis izpod peresa svojega tedanjega odgovornega urednika J. Korena, ki je nosil naslov Prijatelj Slovencev. »Antifašistični in demokratični Trst je izgubil svojega idealnega sina,« je zapisal Koren in se po opisu Pincherlovega lika in dela ustavil pri njegovem velikem in iskrenem prijateljstvu do Slovencev. Prijateljstvu, ki je segalo daleč nazaj, v dobo, »ko je pomenilo nevarno tveganje lastne varnosti, ko je naklonjenost do Slovencev veljala za izdajstvo dozdevno prizadetih nacionalnih vrednot«.
WWF za kraški park
Poziv Svetovnega sklada za varstvo narave WWF za ustanovitev mednarodnega naravnega kraškega parka je včeraj podpisal tudi ugledni angleški ekolog David Goodall, ki so mu v sredo na tržaški univerzi podelili častni doktorat iz naravoslovnih ved.
Sklad WWF je do sedaj zbral približno tisoč podpisov, pobudo' pa so podprle eminentne osebnosti iz znanstvenega, kulturnega in političnega sveta. Apel WWF se zavzema za to, da bi italijanska vlada sprejela okvirni zakonski osnutek o naravnih parkih, v katerega naj bi vključili tudi člene o kraškem parku. WWF si že dolgo prizadeva, da bi Kras zaščitili na obeh straneh meje, zavzema pa se tudi za revizijo tistega dela osimskega sporazuma, kjer je govor o industrijski prosti coni na Krasu.
V Nabrežini prekinili sejo
Sinočnjo sejo devinsko-nabrežinskega občinskega sveta so morali zaradi odhoda komunističnih, nato pa še socialističnih svetovalcev, prekiniti. Na dnevnem redu bi namreč morala biti razprava o razširitvi štivanske papirnice: svetovalci KPI so od vsega začetka vztrajali, da bi na razpravi o tem vprašanju moral biti prisoten tudi odbornik za okolje Certo, ki je bil sinoči odsoten.-Po mnenju župana Brezigarja prisotnost tega odbornika ni bila neobhodno potrebna, s čimer pa predstavniki KPI, nato pa še PSI, niso soglašali.
O razširitvi štivanske papirnice bo občinski svet predvidoma razpravljal na seji 29. t. m., ki je bila že predhodno sklicana. Na sinočnji seji so svetovalci med drugim uradno sprejeli odstop odbornika za zdravstvo Claudia Bussanija (KD) in na njegovo mesto izvolili Giuseppa Baicija (KD).
Javorškovo knjigo predstavili sinoči v TK
Slovenske napadalne strasti v delu Spomini na Slovence
Med daljšim obiskom v FJK
Potomci slovenskih izseljencev obiskali naše ustanove v Trstu
Kdor pogreša pri Slovencih »napadalne strasti« - kot jih je na pol zares, na pol hudomušno imenoval Jože Javoršek - si mora prebrati zadnjo Javorškovo knjigo Spomini na Slovence (I. in II. del), ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in novi založbi ADIT. Knjiga, ki so jo sinoči predstavili v Tržaški knjigarni, nudi namreč izvirne poglede na zgodovino Slovencev od začetka stoletja do propada stare Jugoslavije, našteva napake, ki so jih Slovenci zagrešili v svoji polpretekli zgodovini, a tudi svetle točke, vse pa v tonu, ki je značilen delno za roman, delno za avtobiografijo, a ki hkrati ne zanemarja objektivnih zgodovinskih spoznanj.
Avtorja in urednika založbe ADIT Bogdana Petriča sta v Tržaško knjigarno povabila njeno vodstvo in Uredništvo knjižnih izdaj pri ZTT, v trnenu katerih sta sinoči pozdravila občinstvo Ude Košuta in Marko Kra-vps. O knjigi je prvi spregovoril Pet-h'c, ki je najprej pojasnil, zakaj so se Pri ZTT in ADIT odločili za novo zbirko zgodovinskih knjig, v kateri so že lzšle Torkarjeve Meditacije o mojem času. Zgodovinski spomin - je dejal jOtric - je zelo kruta zadeva, še zlasti, ko ga začneš odkrivati potem, ko je vil dolgo časa prikrit, kot se dogaja 'ipnutno v Sloveniji. Zbirka naj bi to-re/ nudila možnost odkrivati doslej Prikrite stvari. Javorškova knjiga pa tQzkriva 50-letno obdobje, v katerem Se je odigralo več za Slovence usodah stvari.
O svojem pristopu do zgodovine je Pito spregovoril Javoršek, ki je takoj Pu začetku izrazil prepričanje, da je Zgodovina med najbolj zanimivimi človeškimi umetnostmi. Zgodovina PQrnreč ni samo znanstvena praksa, ornveč tudi predstava o neki dobi. zgodovina, ki ne more biti povsem 0°jektivna, mora opisovati tudi čus-
tva, mora mejiti na pisateljevanje. Spomini na Slovence se torej zgledujejo na tako zgodovinopisje in so dejansko pričevanje o času in ljudeh, o krajih in posameznikih. Za »pokušnjo« takega zgodovinopisja je poskrbel sam avtor, ki je mladega študenta Grego Bakoviča povabil, naj prebere nekaj odlomkov, med katerimi je bil -vsaj za tržaške prebivalce - najbolj zanimiv odlomek o Slovencih v Trstu pod Marijo Terezijo in Jožetom II.
Na sliki (foto Križmančič) Jože Javoršek (levo) med predstavitvijo.
Včeraj se je v Trstu mudila skupina mladih iz Argentine, Brazilije in Avstralije, katerih starši so iz Benečije. Približno 26 mladih je že dalj časa ,v Furlaniji-Julijski krajini na kulturno-izobraževalnem obisku, kakršne že več let organizira Zveza slovenskih izseljencev FJK.
Skupina otrok slovenskih izseljencev je včeraj dopoldne najprej obiskala deželni svet, kjer jih je sprejela podpredsednica Augusta De Piero Barbina. Popoldne pa so si mladi ogledali vrsto slovenskih ustanov v Trstu.
Na tržaškem sedežu Slovenske kulturno-gospodarske zveze so njeni predstavniki mladim, ki prihajajo iz zelo oddaljenih držav, predstavili vlogo te krovne organizacije Slovencev v Italiji. Na sedežu SKGZ sta se z mladimi gosti razgovarjala tudi predstavnika slovenske radijske postaje RAI Trst A. Nato si je skupina ogledala še sedež NŠK in Tržaško knjigarno.
Na sliki (foto Križmančič) skupina mladih potomcev slovenskih izseljencev iz Benečije na sedežu SKGZ.
Zaradi gradnje odseka avtoceste preusmerili promet pri Proseku
Neobičajna in dokaj huda nesreča na delu
Zaradi gradnje avtocestnega odseka 2/B so od včeraj pa do 31. marca letos pri Proseku v veljavi nove prometne smeri oziroma enosmernice tako proti Trstu kot proti Benetkam. Odlok je sprejela Pokrajina, saj so avtocestni promet preusmerili prav na pokrajinsko cesto št.l, ki gre mimo Proseka. Zaradi povečanega prometa bi namreč sicer na križišču pri Proseku prihajalo do hudih zastojev.
V smeri proti Trstu je torej od včeraj enosmeren tisti del pokrajinske ceste, ki pelje od križišča med avtocesto in Prosekom do bezbolskega igrišča. Avtomobilisti lahko prečkajo most nad avtocesto samo v eni smeri. V smeri proti Benetkam pa se morajo pri bezbolskem igrišču preusmeriti na nekdanjo pokrajinsko cesto, ki pelje do prodajalne pohištva Lanza. Tu se promet steka na Trbiško cesto, nato pa se spet vrača na pokrajinsko cesto v križišču na Vejni.
Na omenjenih enosmernih cestah je prepovedano parkiranje na obeh straneh cestišča. Vozila ne smejo prekoračiti hitrosti 50 kilometrov na uro, prednost pa morajo dati avtomobilistom, ki peljejo po Trbiški cesti. Tržaški oddelek cestne družbe ANAS je zadolžen za postavitev vseh potrebnih obcestnih znamenj in drugih znakov, saj se bo promet pri Proseku prav gotovo močno zapletel.
■ V okviru ciklusa »Trst v vojni 1940-45« je bilo včeraj v Trstu mednarodno srečanje z naslovom »Fašizem, Donava in Balkan ob koncu 30. let«, na katerem so sodelovali profesorji Jens Petersen z Nemškega zgodovinskega inštituta v Rimu, Stefano Bianchini z univerze v Bergamu, Karl Stuhlpfarrer z univerze na Dunaju, Giorgio Conetti in Teodoro Sala z univerze v Trstu ter Jože Pirjevec z univerze v Padovi. O srečanju bomo obširneje poročali v naslednjih dneh.
Včeraj dopoldne se je v starejšem poslopju v Ul. Giulia pripetila precej neobičajna nesreča na delu. 24-letni Carlo Vidrini je namreč na streho poslopja v Ul. Giulia, ki nosi hišno številko 67, namestil televizijsko anteno, nakar se je skozi lino hotel vrniti v poslopje. Vendar pa so bili tramovi, ki so podpirali strop, gnili, tako da je Vidrini padel za eno nadstropje nižje na predsledek med stopnicami in se precej hudo ponesrečil.
Na prizorišče nesreče, ki se je pripetila nekaj minut po 11. uri dopoldne, je takoj prišel rešilec Rdečega križa, nato pa še gasilci, ki so morali ponesrečenca privleči izpod tramov. Carla Vidrinija so odpeljali v bolnišnico na Katinaro, kjer se bo moral zaradi zlomov, številnih udarcev in pretresa možganov zdraviti približno 60 dni.
Iz varnostnih razlogov so gasilci tudi izselili dve družini, ki sta stanovali v zadnjem nadstropju poslopja.
t
Zapustil nas je naš dragi
Alessandro Coretti
Pogreb bo jutri, 27. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ric-manjsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena San-tina ter vsi sorodniki.
Posebna zahvala naj gre zdravnikom in bolniškemu osebju oddelka "Lungodegenti".
Trst, 26. januarja 1990
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Ob izgubi dragega Sandra Kureta izreka ženi Santini iskreno sožalje
SKD Slavec.
Ob smrti tov. Alessandra Corettija izreka svojcem iskreno sožalje
sekcija KPI občine Dolina
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
Miro Antolli
Pogreb bo danes, 26. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v boljunsko cerkev.
Žalujoči Olga, sin Aldo, brat, sestre in drugo sorodstvo.
Boljunec, Trst, Vicenza, Pulj, Poreč, 26. januarja 1990
t
Zapustil nas je naš dragi
Franc Pernic
Pogreb bo jutri, 27. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoča žena Giannina in drugo sorodstvo.
Trst, Boršt, 26. januarja 1990
26. 1. 1989	26. 1. 1990
Ob prvi obletnici smrti
Ivana Guština
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena ter sinova Dario in Sandro
Repen, 26. januarja 1990
26. 1. 1989
26. 1. 1990
Leto dni je že minilo od takrat, ko se je od nas nenadoma poslovil
Svetko Žagar
(BARON)
Spomin na dragega, dobrega in skrbnega moža, očeta, nonota in svaka je v naših srcih vedno prisoten in živ.
Žena Marija, hčeri Ines in Magda, njegovi ljubljeni vnuki Laura, Marko, Nataša, Marina in Dunja ter svakinja Zora.
Bazovica, 26. januarja 1990
Tennessee Williams
Tetovirana roža
Režija Mario Uršič
Igrajo: Mira Sardoč, Lučka Počkaj, Miranda Caharija, Bogdana Bratuž, Tone Gogala, Alojz Milič, Irena Zubalič, Maja Blagovič, Alda Sosič, Primož Ekart, Stojan Colja, Boris Cavazza.
Premiera danes, 26. t. m ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Abonma RED A.
Ponovitvi: jutri, 27. t. m., ob 20.30 - Abonma RED B
v nedeljo, 28. t. m., ob 16. uri - Abonma RED C
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11 vabi
v sodelovanju z Glasbeno matico v torek, 30. t. m., z avtobusom v Ljubljano na premiero opere
Črne maske
tržaškega skladatelja MARIJA KOGOJA
Odhod s Trga Oberdan ob 16.30 Prijave po tel. 418605 (tajništvo CM)
SEKCIJA KPI J. PEGAN IZ OBČINE ZGONIK
sklicuje danes, 26. t. m., s pričetkom ob 19. uri v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu
izredni sekcijski kongres
gledališča
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L.
Danes, 26. t. m., ob 20. uri bo v gledališču Verdi na sporedu premiera Lebarjeve opere VESELA VDOVA (jed A). Dirigent Daniel Oren, režiser Cino Landi. V glavni vlogi bo nastopila Luciana Serra, ostali interpreti so: D. Mazzucato, R. Frontah, M. R. Cosotti, G. Riva, E. Pan-dolfi G. Vanzelli, D. Zerial, G. Botta, R. Susovski, M. Volo, M. Lubini, P. Zuzich, G. Jenco.
V ponedeljek, 29. t. m., ob 18. uri bodo v mali dvorani gledališča Verdi v sklopu ciklusa VIDEO FILMOV predvajali video s protagonistom H. von Karajanom in pianistom A. Weissenbergom.
Danes ob 17. uri v mali dvorani gledališča Verdi bodo predstavili poletni festival operete TRIESTE FESTIVAL, ki bo od 12. junija do 5. avgusta letos. Vstop prost.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo skupina OSI 85 predstavila Gardnerovo delo RAPPA-PORT. Režija E. Coltorti. V abonmaju odrezek št. 10 A. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do 28. t. m.
Od 30. t. m. do 4. februarja se bosta v gledališču Rossetti predstavila Dario Fo in Franca Rame z delom IL PAPA E LA STREGA Daria Foja. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
GLEDALIŠČE CRISTALLO -
LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 bo v gledališču Cris-tallo ponovitev glasbene komedije As-hmana in Menkena MALA TRGOVINA GROZOT.
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava kiparja PETRA JOVANOVIČA.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN ŠKERK.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je na ogled razstava slikarja CLAUDIA CERNI-GOIA.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 je odprta do 2. februarja po običajnem urniku razstava slikarja NICOLE SPONZE.
Na sedežu CENTRO VOLTAIRE - Trg S. Giovanni - je na ogled do 3. februarja fotografska razstava CLAUDIA DEL BI-ANCA in FERRUCCIA BUTA. Urnik: od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.30.
V	Peterlinovi dvorani - Ul. Donizetti - je do 1. februarja na ogled grafična razstava osmih slikarjev z naslovom OD DUNAJA DO JADRANA. Urnik ob delavnikih od 18. do 20. ure.
___________čestitke______________
NEVO KOVAČIČ praznuje svoj rojstni dan. Mnogo zdravja in zadovoljstva v družini mu iz srca želijo vsi vrstniki iz Bazovice.
Danes praznuje naš stric EGIDIO 60. rojstni dan. Vse najboljše mu želijo Robi in Andreina z družinama ter Alma in Marjo.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 26. januarja 1990 TIMOTEJ
Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.02 - Dolžina dneva 9.29 - Luna vzide ob 7.29 in zatone ob 16.41.
Jutri, SOBOTA, 27. januarja 1990
VITAN
PLIMOVANJE DANES: ob 3.11 naj-nižja -13 cm, ob 8.47 najvišja 45 cm, ob
15.34	najnižja -66 cm, ob 22.14 najvišja 42 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9 stopinj, zračni tlak 1019,4 mb narašča, brezvetrje, vlaga 85-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Piero Ambrosino, Michael Travaglio, Veronia Franco, Giulia Viviana Moneta.
UMRLI SO: 89-letni Vittorio Pertot, 88-letna lolanda Bidoli vd. Beacco, 73-letni Giuseppe Lepore, 50-letna Caterina Zagoranski por. Siderini, 61-letni Wilbur Charles Funkhouser, 84-letna Paola Šekli vd. Križman, 46-letni Hassan Mamdoh Garib, 78-letni Mario Bologna, 68-letni Silvano Pelos, 78-letni Giovanni Delise, 85-letni Giacomo Gellini, 64-letna Stefa-nia Dobrillovich vd. Fornasaro, 80-letni Miroslave Antolli, 75-letni Alessandro Coretti, 76-letni Francesco Popia, 62-let-ni Gino Caldefan, 65-letna Maria Petre-tich por. Mirabile, 88-letna Albina Starec vd. Popeo, 88-letna Lionella Kokoravec por. Radin, 84-letni Luigi Pahor, 97-letna Nicolina Simpsich vd. Moratto.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 22., do sobote,
27. januarja 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
BAZOVICA (226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
kino
ARISTON - 17.45, 22.15 II cuoco, il lad-ro, sua moglie e Tamante, r. Peter Greenaway, i. Richard Bohringer.
EXCELSIOR - 17.00, 22.15 Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi in risanka Una grossa indigestione, prod. Walt Dis-ney.
EXCELSIOR AZZURRA - 15.45, 21.45 E stala via, i. Peggy Aschroft, Geraldine James.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Lassii qual-cuno e impazzito.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Vittime di guerra, i. Michael J. Fox, Sean Penn.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Sorvegli-ato speciale, i. Sylvester Stallone.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Scandal (Il caso profumo), r. Michael Caton Jones, i. John Hurt, Joanne Whalley.
GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Seduzione pericolosa, □
MIGNON - 16.00, 22.15 Orchidea sel-vaggia, i. Mickey Rourke, Jacgueline Bisset, □ □
EDEN - 15.30, 22.00 II sesso sulle labbra in Spudorata, porn., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Ritorno al futu-
ro 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox.
LUMIERE - 17.00, 22.15 La lettrice, r. Michel Deville, i. Miou Miou, □
ALCIONE - 17.15, 22.00 L'attimo fug-gente, i. Robin VVilliams.
RADIO - 15.30, 21.30 Tutto animal, porn.
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
izleti
Zveza upokojencev CGIL Nabrežina-Križ prirejata v nedeljo, 11. februarja, izlet v Poreč. Za vpisovanje tel. na št. 200036 ob uradnih urah.
koncerti
mali oglasi
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 29. t. m„ ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil KVINTET ACADEMIA.
Glasbena matica vabi ljubitelje glasbe in abonente na premiero operne predstave Kogojevih ČRNIH MASK, ki bo v torek, 30. t. m., ob 19. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prijave sprejema tajništvo Glasbene matice, tel. 418605.
KD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da koncert Igorja Kureta - violina ter Francesce Frigotto - harfa, ki je bil najavljen za danes, 26. t. m., ODPADE zaradi bolezni.
Gledališče Ananian - UL Ananian
5/2 - V torek, 30. t. m., ob 20.30 dobrodelni koncert GLASBA ZRCALO DUŠE. Sodelujejo: duo Boch-Minghinelli z deli klasične glasbe in s sodelovanjem Clau-dia Pribettija - vibrafon, Gwenc'hlan z deli keltske glasbe in irske folkorne glasbe ter kvintet trobil in tolkal z glasbo od renesanse do danes.
Tor Cucherna - Nocoj ob 20.30 in jutri bo v MUSIČ CLUBU nastopila pevka jazz glasbe Crystali White. Spremljali jo bodo F. Vallisneri - klavir, G. Spirito -boben in R. Prever - kontrabas.
razne prireditve
KD Lipa priredi danes, 26. t. m., ob
20.30	v Bazovskem domu SREČANJE s psihologoma Marijo in Vinkom Skalarjem na temo: "Vzgojni stiki in harcizoit-nost". Vabljeni!
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi jutri, 27. t. m., na SREČANJE S PISATELJEM LOJZETOM KOVAČIČEM. Predstavila ga bo prof. Zora Tavčar - Rebula, člani gledališkega krožka pa bodo brali značilne odlomke iz pisateljevih del. Začetek ob 18.30. Vsi prisrčno vabljeni.
KD Kraški dom vabi na ogled komedije Josipa Tavčarja LOČITEV v izvedbi amaterskega odra Jaka Štoka. Režija Drago Gorup. Prireditev bo v nedeljo, 28. t. m„ ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu.
KD Fran Venturini vabi na koncert ansambla ZVEZDE z diaprogramom s turneje po Kanadi in ZDA v nedeljo, 28. t. m., ob 17. uri v Kulturnem centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Vljudno vabjeni!
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 29. t. m., govoril dr. Edi Kovač na temo: IZZIV IZROČILA V NOVI DOBI. Začetek ob 20.30.
Sekcija KPI Prosek - Kontovel priredi v nedeljo, 28. t. m., ob 11. uri na proseš-kem pokopališču ŽALNO PROSLAVO in odkritje plošče v spomin na domačina Velkoslava Špangerja.
KD Rdeča zvezda vabi na ogled filma 'NASVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI, ki bo v petek, 2. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih.
razna obvestila
Sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca prireja tradicionalno družabno večerjo v soboto, 10. februarja, v hotelu Maestoso v Lipici. Zabavali vas bodo Veseli godci iz Boljunca in orkester iz hotela Maestoso. Vpisovanje pri posameznih vaških sekcijah do 8. februarja.
Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec
vabi člane na skupni sestanek, ki bo danes, 26. t. m., ob 19.30 v srenjski hiši v Borštu. Razgovor bo o važnih organizacijskih vprašanjih ter ob tej priliki bo vsakdo dobil člansko izkaznico za tekoče leto.
Odbor Fotokrožka Trst 80 sporoča, da danes odpade seja zaradi bolezni. Prihodnja bo v petek, 2. februarja, ob 20. uri.
šolske vesti
Osnovna šola Ivan Grbec v Skednju
obvešča, da poteka vpisovanje za prvi razred za šolsko leto 1990/91. Šola ima tudi popoldanski pouk do 16.15 z vključenim kosilom. Za informacije tel. na št. 814379 od ponedeljka do petka od 8.15 do 16.15, ob sobotah od 8.15 do 12.15.
Mestna osnovna šola Karel Širok, Ul. Donadoni 28, ima podaljšani pouk do 16.30, ko se otroci ukvarjajo z različnimi zanimivimi dopolnilnimi dejavnostmi. Vse informacije dobite v šoli od 8.30 do 16.30, tel. 391529.
Rok za vložitev prošnje za premestitev za višje srednje šole pa 5. februarja. Obrazci in informacije so na razpolago pri SSŠ v Ul. Carducci 8/II, v torek in četrtek od 11. do 12. ure ter v sredo in petek od 16. do 17. ure.
V tajništvu liceja France Prešeren v Trstu lahko dobijo bivši dijaki, ki so maturirali do šolskega leta 1981/82, originalno maturitetno diplomo. Kdor jo želi mora vrniti nadomestno potrdilo. ,
GOSTILNA na Krasu išče natakarico. Tel. 226710.
24-LETNA študentka iz Nove Gorice s pasivnim znanjem italijanskega jezika, išče resno zaposlitev v Gorici. Tel. (003865) 54543.
ZAZIDLJIVO zemljišče v tržaški ali zgo-niški občini iščem. Plačilo v gotovini. Tel. 413142 po 20. uri.
LOKAL dajem v najem v Ulici Rismon-do, uporaben za. različne dejavnosti. Tel. 742363.
ČE POTREBUJETE majhno šiviljsko popravilo, se lahko zglasite vsako sredo dopoldne pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah, v pritličnih prostorih.
DRVA za kurjavo in akacijeve kole prodajamo. Tel. 421508 po 20. uri.
IŠČEM inštruktorja iz angleščine za prvi razred višje šole. Tel. 764206.
PRODAM golf GTI, 16 ventilov, letnik '88, v dobrem stanju, za 18.000.000 lir. Tel. na tel. št. 364511.
PRODAM zelo dobro ohranjeno leseno otroško posteljico. Prilagojena za novorojenčka in do pubertetnika. Tel. 639536.
PRODAM traktor ferrari LRM, 30 KM, in fiat 500, 54 KM - Tel. (0481) 531741.
PRODAM-fiat 127 super, letnik '81, v odličnem stanju, prevoženih 90.000 km, za 2.200.000 lir. Tel. na št. 232265 ob uri kosila.
RENAULT 18 GTS v dobrem stanju prodam za 2.500.000 lir. Tel. (0481) 533535 ob uri kosila.
PRODAM golf menfis, letnik '88, po dobri ceni. Tel. 226355.
PRODAM ford fiesto 500, letnik '79, za
1.200.000	lir. Tel. 299537.
NA POKRITEM TRGU v Trstu prodam prostor za prodajo cvetja. Tel. v večernih urah na št. 381006.
PRODAM dobro vpeljano trgovino za prodajo tobaka, časopisov, igrač, parfumov in bižuterije. Tel. 228390.
PRODAM renault 5 TL po ugodni ceni. Tel. na št. 327454 v večernih urah.
3-SOBNO stanovanje s kuhinjo, kopalnico in shrambo v starejši hiši pri Sv. Jakobu, edinstven razgled na morje, takoj vseljivo, ugodno prodam s posojilom. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Sv. Jakob".
POČITNIŠKO stanovanje, takoj vseljivo, v zimskošportnem središču v Karniji ugodno prodam. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Zima/poletje".
PRODAM opel kadett 1000 po ugodni ceni. Tel. (0481) 882421.
MLAD zakonski par kupi stanovanje ali hišo potrebno popravil v Trstu ali okolici za največ 40 milijonov lir. Tel. po 21. uri na št. (0481) 78089.
MLADENIČ išče stanovanje v najem, nudi največ 150.000 lir mesečno. Tel. na št. (0481) 78089 po 21. uri.
prispevki
Namesto cvetja na grob drage tete Marije Markuže vd. Škerk daruje Marjeta Kosmina z družino 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob tete Marije Škerk daruje Rudi Gergič z družino
50.000	lir za SKD Vigred.
Ob 4. obletnici smrti Hadrijana Cotiča darujejo hčere Adrijana in Nidija 15.000 lir za Sindikat upokojencev iz Križa ter Marta z družinami 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob 18. obletnici smrti Alfonza Škabarja daruje družina Škabar (Repen 45)
20.000	lir za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Anice Milič
daruje družina Čok 30.000 lir za repentabrsko cerkev.
Družina Škabar - Volnik daruje 50.000 lir za repentabrsko cerkev.
Ob 50 - letnici življenjskega jubileja darujejo repentabrski petdesetleniki
100.000	lir za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Milkota Škabarja darujejo družina Škabar (Repen 74)
10.000	lir, Križman - Opčine 10.000 lir, Hmeljak (Repen 77) 10.000 lir, Škabar (Repen 4) 15.000 lir, Bertolino (Repen 29)
10.000	lir, Guštin (Repen 141) 20.000 lir, Purič (Repen 13) 15.000 lir, Škabar (Repen 18) 15.000 lir ter Calzi (Repen 43)
10.000	lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na drage starše daruje družina Calzi - Purič (Repen 43) 10.000 lir za repentabrsko cerkev.
Ob obletnici smrti Rudolfa Guština darujejo domači 100-000 lir za repentabrsko cerkev.
Ob smrti moža Danila daruje žena Silvestra 20.000 lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na pok. Doro Škabar vd. Starc daruje Zora Kocman 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Družina Žerjal daruje 50.000 lir za dograditev novega doma Skupnosti družina Opčine.
V	spomin na taščo Ljubo Cerlenizzo vd. Gržinič daruje snaha Annamaria Per-cavassi 100.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Namesto cvetja na grob Ljube Cerle-nizze vd. Gržinič darujeta Aljoša in Vera Vesel 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Ob plačilu članarine darujejo Ada in Albin Orel 10.000 lir ter Ivanka Rauber
5.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob 15. obletnici smrti dragega moža in očeta Josipa Verginelle darujejo žena in hčerke 20.000 lir za cerkveni pevski zbor Prosek in 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na našo predrago nono Ljubo Cerlenizzo vd. Gržinič darujejo vnuka Nikola in Francesca 100.000 lir ter vnukinja Erika 100.000 Ur za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na našo drago Ljubo Cerlenizzo vd. Gržinič daruje hči Sonja s Ton-čijem 200.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo, 200.000 lir za etnografski muzej v Škednju in 200.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade.
V	spomin na gospo Doro Škabar vd. Starc darujeta Angel in Aleksija Škrk
20.000	lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel.
Namesto cvetja na grob Franca Mezgeca darujeta Miranda in Atilij Kralj
30.000	lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Lojzke Pipan -Cantarut darujeta Marica in Silvano Rebula 30.000 lir za SKD Vigred.
Ob 10. obletnici smrti Danila Štublja daruje žena Justina 50.000 lir za obnovo bolnice Franje, 25.000 lir za knjižnico Rinko Tomažič in tovariši ter 25.000 lir ža Sklad Mitja'Čuk.
V	spomin na Silvestre Križmančič -Stefani daruje Marija Grgič (Bazovica 191) 10.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na prvo obletnico smrti Ivana Guština daruje sin Darjo 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na teto Marijo Markužo vd. Škerk in Pinota Kanteja darujeta družini Palmino in Karlo Gabrovec 50.000 lir za Vaško skupnost Praprot.
V	spomin na Jakomino in Avgusta Pahorja daruje hči Ida 50.000 lir za ŠD Polet in 50.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Marije Bonete por. Lorenzi darujeta Anica in Marino Kralj 20.000 lir za SK Kras.
Giorgia Sancin daruje 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Za popravilo Ljudskega doma v Trebčah daruje Ivan Malalan (Trebče 224)
200.000	lir za SKD Primorec.
Namesto cvetja na grob Milka Škabarja daruje Marija Križman 15.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Štrekelj daruje 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
25. 1. 1990
menjalnica
TUJE VALUTE	FIXING 1 	 MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING : MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar .		 1256,400	1245.—	Japonski jen 		8,659	8,400
Nemška marka .		 743,850	742,—	Švicarski frank			842,930	837,—
Francoski frank		 218,960	217,—	Avstrijski šiling		105,679	105,200
Holandski florint ... 660,190		657,—	Norveška krona		192,500	190,—
Belgijski frank		 35,566	35,200	Švedska krona		204,850	201 —
Funt šterling ..		 2079,500	2050 —	Portugalski eskudo .	8,443	8 —
Irski šterling ..		 1968,950	1950,—	Španska peseta 		11,471	11.—
Danska krona .		 192,280	190.—	Avstralski dolar		957,250	910 —
Grška drahma.			7,967	7,500	Jugoslov. dinar 		—	102.—
Kanadski dolar		 1058,350	1025,—	ECU		1514,250	
liifiul					
rTT»01/*
Celoletna
Mesečna
192.000 lir
20.000 lir
.□ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka.
□	Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
□	Naročnino lahko poravnate:
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
—	pri raznašalcih časopisa
—	preko pošte na t/m ZTT št. 13512348
—	in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika.
filmske premiere_______________io,.,2„n
Jubilejni
festival
popevke
RIM — Festival je bil predstavljen, 'skrivnosti so pa ostale. To je zaključek včerajšnje tiskovne konference v Rimu, kjer je prireditelj festivala italijanske popevske Adriano Aragozzini skupno s predstavniki prve televizijske mreže RAI in sanremskim županom predstavil 40. izdajo izložbe italijanske lahke glasbe. Prireditelj in sponsorji so v bistvu ponovili to, kar je bilo že znano: da bo festival v palači cvetja, da bo tokrat prisoten orkester, ki bo izvajal glasbo v živo, da bo na festivalu sodelovali 20 uveljavljenih italijanskih pevcev in 16 novincev. Niso pa povedali imen tujih gostov (pogajajo se baje z Rodom Stewartom, Tino Turner in Cher) in voditeljev ter napovedovalcev. Razkrita je bila ena sama majhna skrivnost: siglo festivala, ki bo od 28. februarja do 3. marca, bo pel Claudio Baglioni.
Sicer pa je bilo na predstavitvi veliko govora o prireditvi sami kot tudi o spremljevalnih pobudah. Poleg festivala bodo namreč letos priredili še »Sanremo International«, ki bo od 21. do 24. februarja s sodelovanjem italijanskih in mednarodnih zvezdnikov, ter »Sanremo v svobodi«. Prireditev z visokodonečim in zahtevnim imenom je namenjena predvsem vzhodnoevropskim glasbenikom, ki bodo lahko svobodno nastopili v mestu cvetja. Izkupiček pa bo Carita Internationalis kot soprireditelj pobude namenila podpori ljudke kulture zastopanih držav. Končno bo še »Sanremo in the VVorld«, se pravi turneja italijanskih popevkarjev po evropskih in izvenev-ropskih državah.
Italijanski pevci bodo vse pesmi izvajali v živo. Med najboljše pa so letos sprejeli Marcello in Giannija Bello, Eugenia Bennata, Tonyja Esposita, Leno Biolcati, Caterino Caselli, Chris-tino, Tota Cotugna, Grazio Di Miche-le, Peppina Di Caprija, Riccarda Fogli-ja, Sandra Giacobbeja, Manga, Mio Martini, Milvo Amedea Minghija, skupini Pooh in I Ricchi e poveri, Mina Reitana in Francesca Salvija.
Rak zahteva žrtve tudi v »soap operah«
VVASHINGTON V nanizanke se redkokdaj vrine smrt, pa tudi ko pokuka, črna gospa največkrat odnese s seboj »zlobneža«, tako da »dobri« lahko v miru srebajo iz polne kupe sreče. Zapletljaje v zgodbi in »bolečine« naj-večkra povzroča ljubezen z malo in veliko začetnico. Tak pristop k pripovedi se je še bolj uveljavil v posebnih nanizankah, tako imenovanih »soap operah«, v katerih je dogajanje, po domače rečeno, močno pocukrano..
Tudi zaradi tega je v ameriški javnosti in množičnih občilih izzvalo precejšnje iznenadenje dejstvo, da je v ta svet vstopil nov protagonist: rak. »Bolezen stoletja« je napadla (seveda samo v televizijski pripovedi) Nancy, glavno osebnost nanizanke »Thirtyso-mething«, ki jo ameriška televizijska mreža ABC namenja ciljni publiki tridesetletnih yuppiev.
Gledalci so kar osupli, ko so, prvič v zgodovini ameriške televizije, videli, da se mora mlada in življenja polna Nancy, ki je po poklicu ilustratorka otroških knjig, spoprijeti s smrtnim sovražnikom. Producenti sicer niso še sklenili, ali bo Nancy zmagala v usodni bitki, ali pa bo podlegla raku. »Thi-tysomething,« pravijo, »se bo nadaljevala in v nanizanki se bosta resnični in izmišljeni svet prepletala kot v kitajskih škatlicah. Vse je lahko obenem resnično ali izmišljeno.«
Avtorji nanizanke trdijo, da so že od samega začetka pomislili na možnost, da bi se protagonistka morala soočiti z boleznijo in morda tudi umreti, ker naj bi tudi »soap opera« v svoji namiš-Ijenosti odslikavala življenje.
Zlobni jeziki pa ponujajo drugačno razlago za presenetljivo izbiro. Po njihovi oceni naj bi bila nenavadna izbira predvsem reklamna poteza. »Thir-tysomething« je namreč že tri leta na ekranih in občinstvo naj bi se je postopno naveličalo, avtorji pa naj bi z skušali spet pritegniti zanimanje gledalcev s tem, da so v nanizanko vnesli novega zastrahujočega protagonista.
Če je na naše kraje legla megla, bo iz Milana najbrž kmalu (tako trdijo deželni distributerji) prikapalo tudi nekaj dobrih filmov. Med temi izstopa Greenewayevo delo, ki je že na programu, Kuhar, tat, njegova žena in njen ljubimec. (Naj bralce opozorim, da je iz angleškega naslova mogoče
točno določiti, čigava je žena in čigav je ljubimec, kar pa je v italijanskem prevodu zdaleč bolj komplicirana ugotovitev).
Morda bo koga motila osnovna tema filma, saj je govor o neolikanem, vulgarnem in nadvse odvratnem tatu in njegovi nekoliko prikupnejši ženi.
Par bo s skupinico družinskih prijateljev (same prostitutke, lopovi in druge »smeti« sodobne družbe) redno hodil na večerjo v neko ekskluzivno restavracijo, v katero bo zahajal tudi nadVse šarmanten moški. V tega lepotca se bo po predjedi in ob prikuhi zaljubila žena tatinskega capina.
Nesrečnima ljubimcema, ki se bosta lahko videvala le v restavraciji, bo priskočil na pomoč kuhar, ki jima bo pomagal, ko bosta hotela ostati vsaj nekaj minut sama. Stranišče, pa naj bo še tako elegantne restavracije, je vendar le stranišče, a kljub temu bi ljubimca prav rada ostala pri tem. Zal jima bo račune prekrižal grobijan, ki si ga je dama izbrala za življenjskega sopotnika.
Prevarani mož bo namreč poklal ženinega ljubimca, gospa pa bo svojo globoko žalost kmalu nadomestila z ihto in načrtovanjem novega umora, tokrat z ljudožerskim zaključkom. Kuharji so vendar tudi zato, da nam pripravijo sleherno jed...
Greenaway se je kot »režiser« tokrat res izkazal, predvsem zato, ker je na platno postavil nekaj življenjskih resnic brez slehernega olepševanja ali dodatkov, ki so običajno razpoznavni znak večine filmskih dramatizacij. Ljudje smo pač taki in drugačni, lahko torej tudi odvratni, nam razlaga Gree-naway, ki je že v svojih prejšnjih filmih raziskoval človekove slabosti in jih pridno beležil na 35-milimetrski trak.
Režiser pa nam je s filmom Kuhar, tat, njegova žena in njen ljubimec dokazal tudi, da se lahko prišteva med redke mojstre povojne evropske kinematografije. Po prvih korakih v svetu Risarjeve pogodbe je Greenaway stopil na pot, ki ga je privedla do tokratne čiste vaje v slogu. Njegov zadnji film bi morali vrteti študentom režije, saj je gre za pravi ples filmske kamere in za dokaj poučno prikazovanje ubranega ekipnega dela, v katerem je scenografija prav tako pomembna kot razsvetljava, kostumi, maska in triki.
L

il iir*

današnji televizijski in radijski sporedi
m ..

I 11
	
	

I!
pg:;; ::
lllllililiill
j____£ RAI 1
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Creature grandi e piccole
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Occhio al bi-glietto
14.10	Tam Tam Village
15.00	Oddaja o kulturi: L'A-guilone
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in vesti
18.05	Aktualno: Italia ore 6
18.40	Kviz: Lascia o raddop-pia?
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Nata libera (pust., ZDA 1966, r. James Hill, i. Virginia McKenna)
22.05	Aktualno: Za kulisami filma Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi
22.35	Dnevnik
22.45	Aktualno: Aspettando Sanremo
23.30	Koncert: Zucchero - Un uomo in blues
24.00	Dnevnik in vreme
0.15 Mezzanotte e dintorni
0.35 Otroški laboratorij
|	4[ RAI 2________________
7.00	Variete: Patatrac, nanizanka in risanke
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Tečaj angleščine in francoščine
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	TV igri: Lamore e una cosa meravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf
17.00	Kratke vesti
17.05	Iz parlamenta
17.10	Rubrika: Tutto sul due
18.20	Športne vesti
18.35	Nanizanka: Miami Vice
19.30	Rubrika: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Variete: ...e saranno fa-mosi (vodi Raffaella Carta)
22.40	Dnevnik - nocoj
22.50	Oddaja o aktualnostih: Diogenes
23.50	Dnevnik, vreme in horoskop
0.20 Film: La donna del rit-ratto (dram., ZDA 1944, r. F. Lang, i. Joan Ben-nett, Raymond Massey)
|	RAI 3_______________
10.00	Tenis: Italija-Avstrija (prenos iz Rima)
12.00	Gledališka predstava: LTppocampo (Sergio Pugliese, r. Franco Enri-quez, v parterju s kritiki in protagonisti Laura Lattuada)
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarna oddaja: Aladinova svetilka
15.30	Tenis: Italija-Avstrija (prenos iz Rima)
16.55	Odprti prostor
17.15	Nan.: I mostri - II cugi-no lupo mannaro, 17.45 Vita da strega
18.10	Dok. oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon V
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu
20.25	Una cartolina spedita da Andrea Barbato
20.30	Aktualnosti: Chi Tha visto?
22.00	Dnevnik
22.05	Oddaja o ženskah: Harem (2. niz)
23.05	Pubblimania
23.45	Nočni dnevnik
24.00	Pred 20 leti
TV Ljubljana 1	|
9.00	Zimski počitniški spored. 9.35 Ljubezenske zgodbe, 10.15 Kam, kje, kako med počitnicami,
10.20	nan. Sokoli (10. del), 10.45 dok. Prestopanje, vmes risanke
12.05	Mozaik. V hribih se dela dan, 12.35 nad. Domovina (zadnji del)
14.55	Teleski 90
15.25	Svet na zaslonu
15.55	Žarišče (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.45	Mozaik. Tednik (pon.)
17.45	SP v smučanju: smuk iz St.Caterine (posnetek)
18.20	Spored za otroke in mlade: Pojdi nekam, ne ve se kam, 18.15 nad. Pika Nogavička (19. del), 18.40 Otroci glasbe
19.00	Risanka in TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik, vreme in Zrcalo tedna
20.20	Dok.: Nafta (4. del)
21.20	Nanizanka: Ulice San Francisca (zadnji del)
22.10	Dnevnik, šport in vreme
22.30	Ex libris: Jazz ples
23.25	Film: Satyricon (zgod., It. 1969, r. F. Fellini)
TV Koper___________
13.30	TVD Novice
13.45	Teniški turnir Austra-lian Open: moški polfinale (iz Melbourna, vodijo Rino Tommasi, Gi-anni Clerici in Ubaldo Scanagatta)
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke Box - zgodovina športa
20.30	Teniški turnir Austra-lian Open: moški polfinale (iz Melbourna, vodijo Rino Tommasi, Gi-anni Clerici in Ubaldo Scanagatta)
TV Ljubljana 2
17.55	Regionalni programi TV Ljubljana - Studio Maribor
19.00	Glasbena oddaja: 20 let Ptujskega festivala (pon.)
19.30	Dnevnik
19.55	TV Okno
20.00	Žarišče
20.30	Človek in glasba (ponovitev 1. dela)
21.20	Poskusni satelitski prenosi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Blues;
12.00	Iz filmskega sveta; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Revija ZCPZ; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Narišimo pravljico!; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip;
16.00	Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (19. del); 17.25 Mladi val: Radio za vas - vi in radio; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno.
[T CANALE 5
7.30	Nanizanke: Fantasilan-dia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-pie
15.00	Aktualna oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	CanaleSzavas
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00
. O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45 _	Tramoglieemarito
«125 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio .,	in Raffaele Pišu)
6-35 Film: Scuola di ladri (kom., It. 1986, r. Neri Pa-renti, i. Paolo Villaggio, Lino Banfi, Massimo Bol-5	di, Enrico M. Salerno)
4.30	Rubrika: Rivediamoli ■00 Variete: Maurizio Co-
stanzo Show ■55 Striscia la notizia 1-10 Nanizanki: Lou Grant,
2.10	Bonanza
RETE 4_______________
8.00	Nan.: II Virginiano
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore - Eternamente tua
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.35	Topazio, 15.25 La valle dei pini, 16.00 Ve-ronica, il volto dell amo-re, 17.00 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d'amore
18.30	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Gourmet da uccidere
20.30	Film: Femmina folle (dram., ZDA 1945, r. John M. Stahl, i. Gene Tier-ney, Cornel Wilde)
22.35	Filmski tednik: Ciak
23.25	Rubrika: Veliki golf
0.25 Film: La strada di časa (dram., ZDA, r. Delbert Mann, i. Sally Field, Wil-liam Hurt)
2.25	Nanizanka: Dragnet - La societa ideale
ITALIA 1______________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nanizanke: SuperVicky,
9.00	Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - Dietro a un disco d'oro, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York - Rose rosso sangup, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	Glasbena oddaja: Dee-Jay Television
15.20	Italijanske smešnice
15.30	Nanizanka: Batman
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Arnold, 18.35 A-Team - Cowboy Goer-ge, 19.301 Robinson
20.00	Risanka: Denver
20.30	Film: Incontri ravvicina-ti del terzo tipo (fant., ZDA 1977, r. Steve Spielberg, i. Richard Dreyfuss, Francois Truffaut)
23.05	Športna rubrika: Calcio-mania (vodita Cesare Cadeo in Paola Perego) 0.05 Variete: Playboy Show
1.15	Košarka:	prvenstvo
NBA, Chicago-Charlotte
OPEON________________
12.30	Nam: Good Times
13.00	Otroški variete: Sugar
15.00	Nadaljevanke: Avenida Paulista, 16.00 Pasiones,
17.00	Mariana, il diritto di nascere
18.00	Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo
18.30	Dok.: Človek in zemlja
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Variete: Sportacus
20.35	Film: American Dreamer
(kom., ZDA 1984, r. Rick Rosenthal, i. Tom Conti, JoBeth Williams)
22.45	Rubrika: Forza Italia 0.30 Variete: Sportacus
TMC___________________
9.30	Nadaljevanka: Adamo contro Eva
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.: Terre sconfinate
11.30	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasba: Clip clip
15.00	Risanke in nan. Segni particolari - genio
16.00	Film: I pirati dell aria (pust., ZDA 1986, r. C. Eg-gleson, i. J. Hargreaves)
18.00	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nanizanka: Matlock
21.30	Rubrika o nogometu
22.50	Vesti in šport, vmes ženski smuk (povzetki)
24.00	Film: L ape regina (kom., It. 1963, r. Marco Ferreri, i. Ugo Tognazzi, Marina Vlady)
TELEFRIULI_____________
12.00	II salotto di Franca
12.30	Nanizanka: Detective in pantofole
13.00	Dnevnik
13.30	Nad.: Vida de mi vida
15.30	Musič box
17.15	Nad.: Diciotfanni, Versi-lia 1966,18.00 Cristal
19.00	Vesti
19.00	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Zelena dežela
20.30	TV film: A viso coperto (dram., It. 1985, r. G. Al-bano, 2. del)
22.00	Nanizanka: Il grande te-atro del West
22.30	Tednik: Tigi 7
23.00	Nan.: Orson Welles
23.30	Dnevnik
0.10 Rubrika: Il salotto di Franca
1.10	Vesti: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
17.00	Dinar na dinar; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje;
19.00	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori o italijanščini;
11.30	Jtaliana; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke v živo; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU;
17.00	Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Operete.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
Družabnost je ena redkih pobud naših rojakov
Krminski Slovenci so se zbrali na tretjem prijateljskem srečanju
V nedeljo, 25. februarja pustni sprevod v Gorici
Marljivo se pripravljajo tudi pri KD Skala
Izredno veliko Slovencev s Krmin-skega, ki so se v sredo zvečer zbrali v Sirkovi restavraciji na Subidi, je tudi letos potrdilo željo in potrebo po družabnosti in medsebojnem snidenju. Na žalost pa je to ena redkih priložnosti, ko se Slovenci z zahodnega predela Goriške srečajo. Še pred leti so v kr-minskem gledališču prirejali tradicionalne kulturne večere, na katerih so nastopale skupine iz Trsta in Gorice, za organizacijo pa so poskrbeli domačini sami.
S časom pa so ti večeri usahnili. Joško Sirk, priznani gostilničar, sicer član Krožka briške mladine, ugotavlja, da je tudi to pobudo »načela« politična logika, ki je dokaj škodljivo vplivala na domače prebivalstvo. Skušalo se je namreč deliti krminske Slovence in pri tem pozabljalo na bistvo stvari. To so tudi glavni razlogi, zaradi katerih so se sami Krminčani odločili, da bodo s takim načinom »kulturnega dela« prenehali, saj ni vodil nikamor.
Da bi vsaj delno premostili mrtvilo so se pri Krožku briške mladine pred tremi leti odločili, da bodo pripravili družabni večer za vse Slovence na Kr-minskem, brez vsakega političnega ali kakega drugega predznaka. Že prvi poiskus je popolnoma uspel, saj se je pri Sirkovih zbralo izredno veliko ljudi. Srečanja potekajo brez vsakršnih nagovorov in to prav v želji, da bi ne ponovno zavladale kvarne politične razprtije.
»Da smo lahko pripravili take večere,« nam je dejal Joško Sirk, »se moramo zahvaliti domačim vinogradnikom,
Za danes popoldne napovedano srečanje med bivšim predsednikom demokristjanske internacionale Fla-miniom Piccolijem in predsednikom Slovenskih krščanskih demokratov Lojzetom Peterlejem je odgodeno za nedoločen čas. Tako so sporočili iz občinskega in pokrajinskega vodstva krščanske demokracije v Gorici. Odgoditev je v zvezi s težavami
Abonmajska sezona italijanskega gledališča se nagiba v drugo polovico. Danes ob 20.30 bo v Verdijevi dvorani na sporedu sedmo odrsko delo v letošnji sezoni, Thorntona Wilderja Naše mesto.
Zgodbo o življenju dveh družin v mestecu Grover s Corners, ki je obenem zgodba o življenju vseh prebivalcev, bodo pripovedovali člani gledališke skupine "Teatro delle
podjetnikom, obrtnikom in trgovcem, ki so nam priskočili na pomoč. Razumevanje za naše pobude so pokazali v bistvu vsi slovenski Krminčani, saj na teh družabnih večerih zbiramo prispevke za uresničitev nekaterih načrtov. Povedati pa moram, da razpolagamo le z denarjem nabranim na teh večerih, saj nimamo nikakršne pomoči ne od krminske Občine kakor tudi ne od slovenskih organizacij.
Z denarjem, ki smo ga doslej zbrali, smo kupili televizijo, videoregistrator
v katerih se je znašla vladna koalicija in posebej še s spori znotraj krščanske demokracije.
Piccoli in Peterle naj bi danes popoldne govorila na shodu v dvorani P. Cocolin, Peterle pa je imel za 15. uro napovedano srečanje z novinarji. Tako zborovanje, kakor srečanje z novinarji je odgodeno za nedoločen čas.
Arti" v režiji Ermanna Olmija, sicer znanega filmskega režiserja. Sceno je zasnoval Gerardo Lizza, medtem ko v glavnih vlogah nastopajo predvsem mladi in mlajši igralci Ginella Bertacchi, Giorgio Colangeli, Gian-carlo Cortesi, Roberto Pescara.
Predstava je v okviru abonmaja, vendar so na razpolago tudi proste vstopnice in sicer v turističnem uradu Appiani.
in vrsto drugih pripomočkov za domačo osnovno šolo, lani pa smo kupili tudi klavir, ki služi glasbenemu pouku, ki se odvija v gornjih prostorih šolskega poslopja na Plešivem, kjer se ob petkih in sobotah zbira kakih petnajst otrok.
Z letošnjo nabirko računamo, da bomo olepšali okolico plešivske šole ter uredili zunanjo razsvetljavo cerkve na Subidi.« (pr)
Na sliki: pogled na tradicionalno srečanje na Plešivem. (Foto Pavšič)
Od ponedeljka bodo upravičenci lahko dvignili nakaznice za gorivo proste cone, za prvi letošnji kontingent. Za upravičence, ki imajo stalno bivališče na območju občin Gorica, Sovodnje in Števerjan bodo nakaznice na razpolago v uradih Italijanskega avtomobilskega kluba, na Tržaški cesti 171.
Običajno je prve dni zmeraj velik naval pred okenci. Ravnateljstvo kluba obvešča, da je mogoče z dobro voljo in medsebojnim sodelovanjem marsikatero težavo in nesporazum preprečiti, ali vsaj zmanjšati. S ciljem ažurnejšega poslovanja so zato v uradu ACI na Tržaški cesti uvedli naslednji urnik: vsak delavnik od 8. do 9. ure, vključno ob sobotah, sprejemajo prošnje za dodelitev bencina za nova vozila, vsak delavnik od 9. do 12. ure pa bodo delili nakaznice.
Vsak upravičenec naj ima s sabo vozniško knjižico in potrdilo o plačani zavarovalnini.
Sovodenjska poje
Kulturno društvo Sovodnje vabi drevi na sedmo revijo domačih pevskih zborov Sovodenjska poje. V Kulturnem domu v Sovodnjah bo ob 20.30 nastopilo sedem domačih skupin, kot gost pa moški pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine.
Od novega leta do pusta se svet hitreje vrti, so pogruntali že v starih časih. Morda bo res držalo. Niti mesec dni ni več do pusta in do prireditev, ki so s tem starodavnim praznovanjem tako ali drugače povezane.
Da se omejimo na Gorico, naj povemo, da pustni sprevod bo, kljub temu da so težave z denarjem. Organizacijo in koordinacijo sta si tudi letos prevzela Center za ovrednotenje kulturnega izročila v Podturnu in odbor, ki nastopa pod pomenljivim imenom "Pust mladih - Carnevale giovane". Po vesteh, ki so doslej prišle v javnost, bomo med letošnjim pustnim sprevodom lahko videli tudi konje. Porodila se je namreč zamisel, da bi tudi v Gorici, med raznimi rajoni, pripravili tekmovanje podobno tistemu v Sieni. To naj bi se odvijalo v soboto, 24. februarja, naslednjega dne pa bo po goriških ulicah tradicionalni pustni sprevod.
Lani je v sprevodu sodelovalo, tudi zahvaljujoč lepemu vremenu, štirin-dvajset skupin. Še več jih pričakujejo letos.
Program za letos ne predvideva bistvenih sprememb. Udeleženci bodo mimohod zaključili na Travniku, kjer bo razglasitev zmagovalcev, oziroma podelitev priznanj najboljšim skupinam.
Na lanski manifestaciji sta sodelovali tudi skupini iz Gabrij in Števerja-na. Gabrci se vneto pripravljajo tudi za letošnji pust, za Števerjance pa nimamo nobenega sporočila. Sicer smo zaman vrtali v odbornike KD Skala, da bi nam izdali skrivnost, kako bo
Od sedmih domačih zborov so kar trije otroški, oziroma mladinski, kar je porok, da se bo sicer bogata zborovska tradicija nadaljevala. Poleg najmlajših bodo nastopili mešani pevski zbor Rupa-Peč, ženski zbor iz Sovodenj, moški pevski zbor Skala in Sovodenjska dekleta.
Kekec - Triglav
Sredi največje poletne pripeke je nekaj deset Novogoričanov, Bricev in tudi zamejcev vzelo pot pod noge in se odpravilo na zahteven planinski pohod od Kekca do Triglava. Mimogrede so napravili še ovinek do Štever-jana in se nato na Humu spet vrnili na jugoslovansko ozemlje. Od tedaj je minilo že pol leta, vendar bo spomin na podvig vnovič zaživel drevi ob 20.30 ko bodo v dvorani na Bukovju predvajali diapozitive s štiridnevnega pohoda.
Občinska seja
Občinski svet v Doberdobu se bo danes ob 15.30 sestal na redni seji. Svetovalce čaka dokaj obsežen dnevni red. Kar sedem točk zadeva pooblastilo županu da zaprosi za deželne prispevke. Svetovalci bodo nadalje odločali o pristopu Občine v pokrajinski konzorcij za rehabilitacijo ter o nekaterih drugih vprašanjih.
izgledal njihov alegorični voz, vendar zaman. Po dobrih uvrstitvah in priznanjih prejšnjih let, želijo obdržati ugled in se kajpak, bojijo konkurence, ali, kakor se temu pravi, da bi jim kdo ne ukradel ideje. Sicer pa že lep čas pridno delajo, seveda v glavnem ob večerih.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Tennessee Williams
Tetovirana roža
Režija MARIO URŠIČ
V	ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30
— Abonma RED A
V	torek, 30. t. m., ob 20.30 —
Abonma RED B
Za ponedeljkovo predstavo vozi avtobus po običajnem voznem redu.
razne prireditve
V župnijski dvorani v Doberdobu bo jutri ob 20. uri nastopil dramski odsek PD Štandrež s komedijo J. S. Popoviča Jara meščanka. Gostovanje prireja SKD Hrast.
razna obvestila
Na območju sovodenjske občine bo
jutri, 27. t. m., redna akcija pobiranja odpadnega papirja in drugega materiala. Občani naj papir, povezan v svežnje postavijo na pločnike, oziroma ulice, v bližini vhoda. Priporoča se, da to storijo že zgodaj zjutraj.
kino
Gorica
CORS018.00-22.00 »Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi«.
VERDI 20.30 Gledališka predstava. Jutri 17.30 — 22.00 »Seduzione pericolosa«. Prepovedan mladini špod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Super vogliose di maschi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00-22.00 »II prete bello«.
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »Sorvegliato speciale«.
Nova Gorica
SOČA - Nova Gorica 18.00-20.00 »Operacija Banzai«.
Filmsko gledališče (v mali dvorani) ob 18.15 in 20.15 »Smrt lepih src«.
SVOBODA - Šempeter 20.00 »Plesalci prve vrste«. Ob 22. uri »Nebeške lisice«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna v Štandrežu — Ul. S. Michele — Tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo — Ul. prvega maja 94 — Tel. 790338.

048t-387333 NEPOSREDNA ZVEZA
presti mm
S klicem na to številko boš dobil katerokoli pojasnilo v zvezi s posojili PRESTIAUTO
33 Banca Agricola 3 Kmečka banka Gorica
FURL07/1
FURLANI PAPILLON
oblačila	oblačila casual
Korzo Verdi 107	GORICA	Ul. Morelli 32
VELIKA RAZPRODAJA ZIMSKIH ARTIKLOV ZARADI IZPRAZNITVE SKLADIŠČA
Srečanje Piccoli - Peterle je bilo zaenkrat prenešeno
Od ponedeljka bencinski boni Obvestilo avtomobilskega kluba
Naše mesto T. Wilderja v režiji Ermanna Olmija

BIGOT

NAZDRAVIMO SKUPAJ!
TRŽIČ - Ul. Boito 59
MARIANO DEL FRIULI - Ul. Mazzini 164 GORICA-Drev. Trieste 157
PRAZNUJ Z NAMI V PETEK IN SOBOTO V GORICI, MARIANU ALI V TRŽIČU. NAZDRAVILI BOMO NOVIM AVTOMOBILOM ALFA ROMEO 33. MED PRVIMI BOŠ LAHKO VIDEL IN OTIPAL VSE PODROBNOSTI NOVIH 33, OD ENOSTAVNEGA IN BLEŠČEČEGA 33 1.3, DO ŠPORT WAGON-A, KI JE SPOSOBEN VELIKIH DOSEŽKOV.
NOVI
•••v	_____
lil


ii

ul
____p
o
o
5
£

Pogovor z režiserjem »Tetovirane rože« Mariom Uršičem
Ne veijamem več v ostro ideologizirane predstave
Slovenski avtorji v tujih jezikih
V Kulturnem domu bo drevi nova premiera Slovenskega stalnega gledališča. Kot običajno se na dan premiere pogovarjamo z režiserjem, tokrat Mariom Uršičem, ki je oblikoval »Tetovirano rožo« Tennesseeja Williamsa. Moram reči, da so pogovori z našimi gledališkimi ustvarjalci vedno zanimivi in zdi se mi, da je tudi ta potekal v smeri odkrivanja novega.
Dokaj nenavadno je, da je ta čas v Trstu prava poplava uprizoritev ameriških dramatikov (in še nekaj jih bo sledilo). Ali je njihovo sporočilo tako, da se vključuje v psihologijo sodobnega sveta (gre namreč za moderne pisatelje)? Je opredeljujoče za nas in Evropo kljub različnim kulturnim izhodiščem?
Odg.: Odgovor lahko oblikujem na več ravneh. Vsebinski krogi ameriške dramatike so danes prisotni v celi Evropi. V času, ko se razkrajajo in izgubljajo razni izmi, ko se krhajo ideologije in se ljudje znajdejo v nekakšni praznini, se mi zdi, da je spomin na ameriško dramatiko štiridesetih in petdesetih let vezan na neke korenine in davno preteklost, ki sloni na problemih malega človeka, vprašanjih čustva in, podčrtujem, vprašanju osebne sreče. Zdi se mi, da se prav ti problemi danes dotikajo velike večine ljudi.
Iskanje sreče. Vprašanje je prisotno tudi pri Williamsu. A mimo tega se mi dozdeva, da ljudje danes izgubljamo v medsebojnih odnosih toplino, da ne znamo vzpostavljati odnosov. Ta samota je tudi v VVilliamsovi dramatiki in v njegovi »Tetovirani roži«. Zanimivo delo, ki najbrž vsiljuje razmišljanje o tem, zakaj smo taki.
Odg.: Tudi v gledališču je nemara tako, da se problem sreče lahko razširi na več nivojev. Raven dramaturške izbire, ki pomeni srečo, da delaš zanimivo stvar, potem, da osrečiš ljudi, ki to igrajo in ker je sreča nalezljiva upaš, da bo gledanje določene »Štorje« ugajalo tudi občinstvu. Seveda, vprašanje in odgovor bi še pred leti ocenjevali kot podcenjevanje raznih teatroloških smeri, hotenj in sporočil, ki morajo v gledališču vendarle voditi določena razmišljanja. Danes, v devetdesetih letih pa se znajdem v položaju, ko razmišljam predvsem (pa naj zveni egoistično) o sreči delanja zadev, ki so ti v teatru všeč in ne tistih, ki te sploh ne zanimajo. Skratka, idejo sreče je mogoče razširiti tudi na drugačne dimenzije. To je stvar kateregakoli človeka, ki opravlja neki poklic, torej vprašanje zadovoljstva, potešenosti, možnosti izražanja tistega, kar kdo želi povedati. In sedaj še nekaj o »Tetovirani roži«, katere prednost je tudi zdajšnja srečna zasedba v gledališču: Cahari-jeva, Cavazza, Počkajeva in drugi so zadostna ga-
Režiser Mario Uršič	(Foto Križmančič)
rancija za umetniški naboj predstave. Skratka, zdi se mi, da je v našem primeru zasedba zelo posrečena. Kljub temu bi se znalo zgoditi, da bo marsikateri gledalec pomislil na film in mogoče na vlogo, ki jo je odigrala Anna Magnani. Mi smo se skušali temu izogniti in povsem smo opustili sicilijanski kolorit, eliminirali smo jezikovno mešanico, saj se lahko delo prenese v manj specifični svet, v objektivno območje. Po drugi strani moram podčrtati še to: vloga (Serafine op. pisca) mora biti v igralki sami. Zato je prav gotovo predstava, ki jo delam, »drugačna«, drugačna v nabojih, barvah, liričnih počutjih, furiosih in nežnejših tonih. Vedno pa se moramo zavedati, da daje pečat »Tetovirani roži« igralka.
Torej Williamsov ženski svet, njegov odnos do njega.
Odg.: Williamsove ženske, ženski liki, so dragocena sestavina dramatike ameriškega pisatelja. Sam ne bi dajal nekih dokončnih ali vsevednih tez o tem svetu, lahko govorim konkretno iz dela:
če se soočam z neko ideologijo in zahtevam od igralke, da gre proti svoji naravi, zahtevam od nje ideološko branje in tako razumevanje teksta; ali pa: delam predstavo kot orkestracijo zvokov, gibov, energij, ki se mi sproščajo na odru in pustim igralki, da sama opiše občutek ženske samote. Izbral sem drugo pot, tudi zaradi tega, ker ne verjamem več v ostro ideologizirane predstave.
Kljub masi ljudi na svetu, je samota posameznika vendarle izpostavljena?
Odg.: Prav gotovo. Tega se v resnici najbolj zaveš v trenutku, ko sediš denimo ob vzglavju umirajočega človeka. Zaveš se, da so vse besede, ki mu jih nudiš, nezadostne, ker obstaja on sam s smrtjo. Žalosten občutek imam, da je samota prav to vzglavje. Besede se izgubljajo... A pustiva to, saj bi lahko izpadel še kot pesimist. Recipio raje tako tej samoti: je eno izmed človekovih stanj.
A je samota slovenska specifika?
Odg.: Ne vem, če je to sploh res. Ta krilatica se je najbrž udomačila kot nekakšna šala ali spada celo v folkloro. A dodal bi še to: samota je kot občutek praznine, ki je v vsakem človeku. Pasoli-ni pravi, da gre za polne praznine, ki jih ne opremljamo z novimi elementi. A tudi za to trditev nisem popolnoma prepričan, saj človek konec koncev spet ni tako sam. Tudi midva sva se recimo sedaj srečala ob tej mizi in se pogovarjava.
In nasilje? Nasilje in VVilliams?
Odg.: Nasilje je velikokrat neopazno, je najbrž tudi v gesti, ki boža, v pogledu, nasmeh na ustnicah, v ustaljenih ritualih, ki se stalno obnavljajo. V »Tetovirani roži« ne uporabljamo vidnega nasilja, vse je na ravni tople domačnosti, ki pa je seveda nasilna, kot je lahko nasilna Serafina v svoji maščevalnosti.
Najbrž je nesmiselno režiserja vprašati sledeče: Kako si bil in si zadovoljen s procesom nastajanja predstave?
Odg.: Zadnje čase se držim sistema, da oblikujem predstavo pri mizi. Tu potegnem črte, razmišljanja, uprizoritev skratka »tempiram«. Z igralci smo tudi šli dokaj gladko v delo, težave pa so seveda bile, in sicer dvojnega značaja: na eni strani problem odra in dvorane, ki ne dovoljujeta intimne igre, »igre, ki ni igra«, kar pa nam je mogoče vendarle uspelo uresničiti, po drugi strani pa element igralca samega, ki je prisiljen na razmere tega odra. Pa niti časa ni bilo preveliko, da bi lahko delo za neko obdobje »sedelo« v nas. Kljub temu moram reči, da sem z opravljenim kar zadovoljen in upam, da bodo to naše zadovoljstvo delili tudi gledalci.
Razgovor zapisal MARIJ ČUK
Že nekaj časa raste v Evropi in svetu zanimanje za slovensko književnost, v kateri je seveda ustrezno zastopana tudi literatura izpod peresa zamejskih ustvarjalcev. Velike mednarodne prireditve, kot sta na primer Vilenica in blejsko srečanje PEN, uzaveščajo v mednarodni javnosti vedenje o nas, pa tudi založniške hiše (med temi v prvi vrsti ZTT iz Trsta, Drava in Wieser iz Celovca) so v zadnjem času naredile marsikaj za širjenje slovenske književnosti v tujih okoljih, pri čemer gre seveda opozoriti še na znaten delež, ki ga ima pri tem Društvo slovenskih pisateljev.
Vendar pobude ne prihajajo samo iz slovenskega prostora. V Antver-pnu (Belgija) izhaja na primer literarna revija Kreatief (v flamščini), ki je pred kratkim posvetila celotno številko slovenskemu umetniškemu oblikovanju. Številka je smotrno oblikovana, saj objavlja uvodoma daljši prispevek Raymonda Detreza s sintetičnim prikazom razvoja slovenske zgodovine in literature, nato eseje Helge Glušič (proza), Janeza Vrečka (poezija) in Milčka Komelja (likovna in kiparska umetnost). Eseji so seveda opremljeni še z objavo-iz-borom iz del nekaterih avtorjev, ki jih je v flamščino prevedel Ray-mond Detrez. Med pesniki je zastopan tudi Aleksij Pregare, ki mu je flamski poznavalec naše književnosti prevedel in objavil dve pesmi (opremljeni tudi z biografskimi podatki o avtorju). Med slikarji pa je zastopan Lojze Spacal oziroma objavljena je ena njegova grafika, ki jo je mojster ustvaril leta 1962. Treba je reči, da je revija Kreatif lepo grafično opremljena in da igra v belgijskem kulturnem prostoru vidno vlogo, tako da pomeni objava v njej kar opazno dejanje.
Ko smo že pri prevodni literaturi, naj opozorimo še na enega našega avtorja (kot smo v prejšnjih mesecih na vse, ki so jih prevedli v tuje jezike). Gre za Marija Čuka, katerega širši izbor iz njegove poezije je te dni izšel v banjaluškem Glasu. Prevod v srbohrvaščino je opravil bosanski književnik Zdravko Kecman, ki je objavo opremil še s podatki o avtorju.
S sedanjo razstavo v galeriji Cartesius
Slikar Cemi-goi ponovno v Trstu
Po obilnih štirih letih se slikar Cla-udio Cerni-goi ponovno predstavlja svoji tržaški publiki. V galeriji Cartesius je pripravil samostojno razstavo, Pa kateri je dal na ogled izključno nova dela. Ker so bile v zadnjih dveh desetletjih njegove razstave sicer redne, vendar pa ne kdo ve kako pogostne, ga je širša tržaška publika verjetno nekoliko izgubila iz vida. Zato se bomo najprej ustavili za trenutek pri njegovi dosedanji življenjski poti.
Dunaju, od koder pa se je pozneje odpravil na študijsko potovanje širom po Evropi. Na tem potovanju se je najdalj zadržal v Parizu, pozneje v Stockholmu, Rimu in drugod. V Stockholm se je kasneje spet vrnil, vendar mu hladni sever ni prijal. Zato se je vrnil na Jug. Najprej je preizkušal srečo v Brescii, nato v Milanu. Končno ga je domotožje pripeljalo spet domov, v Trst, kjer je v slabih dveh desetletjih pripravil sedem samostojnih razstav. Toda Claudio Cerni-goi
rQzi'i^ar tJerni-goi, ki se podpisuje z n*nlenjenim priimkom zato, da bi ga 4v ZameniaJ' s pokojnim mojstrom s]j§Ustom Černigojem, je začel svojo “arsko pot na ljubljanski šoli za v sr<ubn0 umetn°st, kjer je tudi prišel kin S Pozneje zelo znanim tržaškim jJf'rJ,ern Orestejem Deguelom, ki se za ,. ai šolal na ljubljanski akademiji LiuhrOV9° umetnost. Toda šolanje v četpi!ani. Ie za Cerni-goia le za-Po i, aJ' bolje odskočna deska, kajti 'UPljani je šolanje nadaljeval na
je doslej razstavljal tudi še na Dunaju, v Parizu, Pragi, Rimu, Milanu in drugod. Že leta 1950, torej še zelo mlad, je bil povabljen k sodelovanju na beneškem bienalu.
In vendar »mu sreča ni bila naklonjena«, kakor je v soboto na odprtju razstave v svojem nagovoru rekel umetnostni kritik prof. Enzo Santese. Ob tem bi lahko tudi rekli, da mojstra Trst ni razumel ali bolje ni hotel razumeti, »čeprav je bil med najbolj zanimivimi mojstri tržaškega področja«,
kot je tudi rekel prof. Santese. Morda je k temu prispevalo dejstvo, da Cerni-goi ni hotel ustvarjati tega, kar bi publiki ugajalo.
Na sedanji razstavi se mojster predstavlja povsem prenovljen, pa čeprav je tudi v teh delih vsa značilnost Cerni-goieve likovne ustvarjalnosti. Posebno je to očitno v mojstrovih človeških likih, ki so tokrat sodobno izraženi, hkrati pa sorodni vsem njegovim likom izpred dvajset ali celo trideset let. Morda je mojster sedaj tudi bolj čitljiv, dojemljiv, posebno v delih, kjer se motivno ponavlja, ko ob samem sebi kot slikarju ali koreografu prikazuje model ali baletko. Kot novost v njegovih delih so tudi nekakšni diptihi, vendar ne slika ob sliki, pač pa slika nad sliko in to tudi dela, ki se vsebinsko ne ujemajo, saj imamo n.pr. v gornjem delu diptiha ležečo golo žensko, na spodnjem pa prav preprosto pokrajino. Čeprav je na razstavi največ del s človeško podobo, je med njimi tudi nekaj krajin.
Tokrat je Cerni-goi pripravil za razstavo 26 del, ki se na prvi pogled zdijo olja, posebno zaradi močnih vendar pa ne živih barv. Toda v bistvu gre za mešano tehniko, v kateri prevladuje tempera.
Zanimiva razstava bo trajala do 1. februarja, (fre)
Koncertna dejavnost GM
Na zadnjem abonmajskem koncertu Glasbene matice v tržaškem Kulturnem domu so nastopile Jasna Corrado Merlak'(harfa), Neva Merlak (klavir) in Olga Gracelj (sopran). Koncert je občinstvo toplo sprejelo. (Foto Magajna)
»Ramovš Consort« in »415 International« imela uspeh
Turneji dveh ansamblov za staro glasbo
V sredini decembra 1989 je ansambel za staro glasbo »Ramovš Consort« v zasedbi Barbara Flajs (mezzosopran), Klemen Ramovš (kljunasta flavta) in Andrej Misson (čembalo) imel zelo odmevno turnejo po Sovjetski zvezi. Gostoval je v Rusiji, Ukrajini in Moldaviji s programom baročnih sonat in kantat sledečih avtorjev: G. F. Handla, W. Crofta, A. Corellija, J. S. Bacha, J. H. Romana in J. Chr. Pepuscha.
Turneja je potekala z odbranim okusom tako koncertnih dvoran in publike kot tudi brez najmanjših zaplet-Ijajev. Organizirala sta jo ljubljanski Festival in Goskon-cert iz Moskve.
Omenimo naj ob tem velike zasluge našega slovenskega umetnika Klemena Ramovša, ki jih ima na področju oživljanja izvirne baročne glasbe. Tudi poleti je v Radovljici vsako leto organiziran mednarodni festival za
baročno glasbo. Nadalje sodeluje Ramovš tudi v ansamblu za staro glasbo »415 International«.
Ansambel »415 International« je imel v času od 12. do 18. novembra 1989 tudi zelo uspešno turnejo. Gostovali so v petih evropskih državah in imeli šest koncertov (Celovec, Gradec, Ljubljana, Pariz, Maastricht - Holandska, Maasmecheln - Belgija). Nastopajoči glasbeniki so bili Klemen Ramovš, Ljubljana/Slovenija ( kljunasta flavta), Paolo Faldi, Genova/Italija (kljunasta flavta in baročna oboa), Thomas Fritzsch, Zwickau/DDR (baročni vilončelo) in dr. Franc Zebinger, Graz/Avstrij a (čembalo).
Povemo lahko, da so bili skupni nastopi teh umetnikov tudi pri kritiki in strokovnjakih lepo sprejeti, kar jim bo gotovo velika vzpodbuda za nadaljnje ustvarjanje. Gre pa tudi za lepe afirmacije stare glasbe, ki je ponekod neupravičeno zapostavljena.
ADA KLINKON
V finalnem delu košarkarskega pokala prvakov
Na teniškem prvenstvu Avstralije
Prvi poraz Jugoplastike
V šestem kolu finalnega dela košarkarskega pokala prvakov je splitska Jugoplastika prvič doživela poraz.
JUGOPLASTIKA - ARIS 85:89 (43:51)
JUGOPLASTIKA: Sretenovič 3, Pe-rasovič 13, Pavičevič, Kukoč 12, Sobin 4, Naumoski, Tabak. 2, Ivanovič 31, Radja 20, Naglič 5.
ARIS: Lipiridis 7, Vannakis 10, Galis 38, Jones 23, Romanidis, Filipou 4, Katsoulis, Doksakis, Vrankovič 7.
SODNIKA: Sanchis (Šp.) in Gerrard (VB). GLEDALCEV: 7.000; PON: Ivanovič (38), Kukoč (40).
SPLIT Spličani so sinoči igrali pod svojim renomejem, zlasti v prvem polčasu, ko je zadovoljil le Ivanovič, v prvih minutah pa Radja, medtem ko Kukoč v tem delu ni dosegel niti ene točke, tudi zato, ker ga je odlično pokrival temnopolti Jones. V začetku drugega polčasa je Jugoplastika hitro nadoknadila zaostanek. Kukoč je trikrat zapored uspešno metal za tri točke in evropski prvaki so povedli, vendar ni njihova prednost nikoli znašala
več kot pet točk. V končnici se je razigral neustavljivi Galis.
MAKABI - PHILIPS 88:76 (41:40)
MAKABI: Sims 5, Daniel 4, Mercer 6, Lipin 2, Jamchy 11, Magee 39, Cohen, Barlow 21.
PHILIPS: Aldi 2, Pittis 2, D'Antoni 6, Cureton 15, Meneghin 4, Riva 27, Mo-tecchi, McAdoo 20.
SODNIKA: Davidov (SZ); Sancha (Šp.). PM: Makabi 13:18, Philips 16:20; PON: Meneghin in Magee (35); TRI TOČKE: Makabi 6:1 3 (Magee 4, Jam-chy 2), Philips 6:19 (Riva 4, D'Atoni 2).
TEL AVIV — Milančani so izgubili lepo priložnost, da bi kot Limoges in Barcelona zmagali v Tel Avivu. Junak srečanja je bil ameriški center Izraelcev Magee, ki je sam prekosil vse Milančane. Dosegel je kar 39 točk (v metih 13:19 in 4:4 v metih za tri točke) in 16 skokov, dokler ga ni štiri minute pred koncem sodnik poslal na klop z Meneghinomzaradi medsebojnega obračunavanja. Toda tedaj je bilo za Phi-
lips že prepozno. Odločilno prednost so si namreč gostitelji nabrali že v začetku drugega polčasa. Nič ni pomagala odlična igra Rive in McAdooja, ki sta lahko le omilila razsežnosti poraza, kateremu je botrovala tudi slaba obramba.
OSTALA IZIDA 6. KOLA
Barcelona - Limoges 72:63, Den Hel-der - Lech Poznan 83:71.
Jugoplastika	LESTVICA 6 5 1			520:455 10	
Limoges	6	4	2	537:447	8
Barcelona	6	4	2	555:507	8
Aris	6	4	2	549:540	8
Makabi	6	3	3	484:483	6
Philips	6	3	3	462:532	6
Den Helder	6	1	5	505:562	2
Lech	6	0	6	491:629	0
PRIHODNJE KOLO (1. 2.)
Lech Poznan - Jugoplastika; Philips
-	Limoges; Aris - Makabi; Den Helder
-	Barcelona.
Finale Graf - Fernandez
MELBOURNE — V ženskem finalu mednarodnega teniškega prvenstva Avstralije se bosta pomerili Zahodna Nemka Steffi Graf (nosilka 1. skupine) in Američanka Mary Joe Fernandez (6. skupina).
Grafova je v polfinalu s 6:3, 3:6, 6:4 premagala Čehoslovakinjo Heleno Su-kovo (4. skupina), Fernadnezova pa s 6:2, 6:1 Zahodno Nemko Claudio Porvrik.
Čeprav Grafova na poti do finala ni igrala najbolje in se je morala kar precej namučiti, ostaja nesporna favoritinja. Fernandezovo je doslej srečala že trikrat in je vsakič zmagala. Včerajšnji gladek uspeh Fernadezove pa ne sme varati. Porwikova se je do polfinala prebila samo zato, ker je morala Sabatinije-va' (2. supina) odstopiti zaradi poškodbe.
Polfinale moških dvojic: Co-nell/Michibata (Kan.) - Leach/ Pugh (ZDA) 3:6, 6:3, 6:1, 2:6, 6:3; Aldrich/Vis-ser (J. Afr.) - Borad (J. Afr.)/Muller (ZDA) 7:6, 7:6, 7*5.
Na sliki (AP): Stelli Graf
Na rallyju Montecarla za SP
Goriški motociklist Franco Zotti o rallyju Pariz-Dakar
Slavje Lancie z Auriolom
MONTECARLO — Vozilo vrste lancia delta je petič zapored zmagalo na rallyju Montecarla, ki šteje kot prva letošnja preizkušnja za svetovno prvenstvo in je najbolj znano zimsko tekmovanja za serijska vozila. Po dolgem boju je Francoz Didier Auriol v zadnjem dnevu ugnal Španca Carlosa Sainza na toyoti celica in mu na končnem vrstnem redu zadal 52'' zaostanka. Slavje Lancie sta s tretjim in četrtim mestom dopolnila še svetovni prvak Italijan Biasion in njegov rojak Cerrato.
Pred začetkom zadnje etape je imel Auriol le štiri sekunde prednosti pred Sainzom, ki je po prvi posebni vožnji celo povedel z minimalno prednostjo. Izid dvoboja je bil negotov vse do četrte posebne vožnje, ko je razigrani Auriol odločneje pritisnil na plin in vzpostavil večjo prednost. Peto preizkušnjo je dobil Biasion.
Končni vrstni red: 1. Auriol/Ocčelli (lancia martini delta 16V) 5.56'522. Sa-inz/Moya (toyota celica GT4) po 52"; 3. Biasion/Siviero (lancia martini) 3'39"; 4. Cerrato/Cerri 7'51"; 5. Schwarz/Wicha (toyota celica) 9T2".
Skupna lestvica pilotov: L Auriol (Fr.) 20, 2. Sainz (Šp.) 15, 3. Biasion (It.) 12, 4. Cerrato (It.) 10, 5. Schwartz (ZRN) 8, 6. Saby (Fr.) 6, 7. Ericsson (Šve.) 4, 8. Salo-nen (Fin.) 3, Delecour (Fr.) 2.
Danes smuka za SP
VAL DTSERE — Na včerajšnjih poskusnih spustih za današnji moški smuk za SP (Rai 3 ob 10.55) je bil s
časom T53"71 presenetljivo najhitrejši Francoz Christophe Pie, ki je presenetil vso elito. Dobro sta se odrezala Italijana Vitalini in Perathoner s sedmim in devetim časom. Ženske se bodo v smuku pomerile v kraju Santa Cateri-na Valfurva (Rai 3 ob 9.55).
Roma v polfinalu
MILAN V polfinale italijanskega nogometnega pokala se je poleg Ju-ventusa, Milana in Napolija uvrstila Roma. Tako je določil žreb med rimskim društvom in Interjem na sedežu združenja poklicnih društev. Do balo-taže je prišlo, ker sta po četrtfinalnem delu obe ekipi imeli enako število točk in enako razliko v zadetkih. Žrebali so tudi vrstni red prvih polfinalov, izid pa je bil takšen:
31. januarja (ob 14.30): Juventus -Roma; Milan - Napoli. Povratni tekmi bosta 14. februarja.
San Benedetto za Persijevo
GORICA Košarkarji San Bene-detta bodo 1. februarja v Gorici odigrali prijateljsko tekmo z ameriškim moštvom VVorld Basket Bali League (vodi ga nepozabni Bob Morse). Dobiček tekme bodo namenili za pomoč nekdanji tržiški košarkarici Nicoletti Persijevi (137 nastopov za reprezentanco), ki je zdaj prikovana na invalidskem vozičku.
Deželni kros Bora Infordata
V nedeljo dopoldan bo AD Bor Infordata priredilo v Zgoniku tekmovanje v krosu, ki bo veljalo za ekipno deželno prvenstvo. Tekmovali bodo člani in mladinci, moški in ženske, in sicer na progah od 9 tisoč m za člane do 3.500 m za mladinke. Deželno ekipno prvenstvo v krosu se odvija v štirih različnih etapah: nedeljska bo druga na vrsti. Predviden je nastop vseh najboljših tekačev iz dežele. Med moškimi naj omenimo Furlana Dal Gobba, ki ima osebni rekord 13'56" na 5.000 m in 3'45" na 1.500 m, ter med dekleti Marzio Gazzetto, ki je lani že nastopila z državno reprezentanco v teku na 1.500 m, kjer ima najboljši čas 4T6"56. Na startu bo med članicami tudi domačinka Silvana Trampuž iz Gabrovca, ki spada v sam vrh deželne atletike. Posebno se odlikuje v teku na 10.000 m, kjer je tudi deželna prvakinja. Progo so organizatorji uredili po travnikih pod občinskim športnim centrom. Vsak krog bo meril približno 2 km, možna pa bo tudi krajša varianta za doseganje predvidenih razdalj. S tem tekmovanjem se dejansko vrača v tržaško pokrajino organizacija zimskih krosov, ki se je, delno zaradi nedovzetnosti tržaških klubov do organizacije, in delno tudi zaradi neprimernih terenov, v zadnjih letih preselila v celoti na prostrana in ravninska furlanska polja. Prvi start bo ob 11. uri, predvideva se udeležba okoli 100 atletov in atletinj. (KB)
Špageti kot fata morgana
Goričan Franco Zotti, 30 let, član Primotor kluba, se je rallyja Pariz -Dakar udeležil letos že tretjič, drugič pa je tudi prišel do cilja. Bil je odličen 23, Na končni lestvici za motorje in prvi v ločeni razvrstitvi zasebnih motorjev s preko 600 kubičnimi centimetri.
»Pogoji za nastop na dirki so se uresničili v zadnjem trenutku,« nam je povedal Franco. »Problemov, ki so se pred in med dirko pojavili, je bilo tisoč in več. Če tekmuješ v lastni režiji, pomeni vsaka nevšečnost veliko izgubo časa in potrato živčne moči.«
Kako si se ti kretal v karavani?
»Brez dvoma je letošnji nastop slonel na izkušnjah dveh prejšnjih dirk. Vsak večer pa sem le moral pregledovati in popravljati moj suzuki 800 dr. Da sem prišel do cilja si štejem v veliko zadoščenje. Žal sem imel tudi nevšečnosti z zdravjem. Hrana je bila namreč zelo slaba. Tri dni sem vozil tudi z visoko temperaturo.«
Kako se lahko vzdrži na motorju po toliko ur na dan?
»Vzdržati je treba. Za amaterja kot sem jaz, je bistveno priti do cilja. Razdalje nalagajo po 7 do 12 ur vožnje. Startaš ob zori, za predhodne premike pa še ponoči. Po cilju nekaj poješ. Čaka te delo na motorju in spiš v glavnem slabo in tudi malo. Jemal sem vitamine, v glavnem pa sem živel ob kruhu in sirčkih. Shujšal sem za 15 kg. Krožnik špagetov je bil prava fata morgana.«
Je saharska karavana tudi priložnost za družabnost ali bogatenje notranjosti?
»Predvsem je preizkušnja s samim seboj. Med potjo že pomagaš komu, ki se sam ne more izvleči izpod težkega motorja ali mu pomagaš izvleči vozilo iz sipine. Ne moreš pa tvegati na primer bencina, ker bi nato sam ostal brez njega. Prevelike solidarnosti pa ni in nanjo tudi težko misliš, ker imaš vedno toliko skrbi in dela.«
Si med potjo doživel kaj posebnega ali dramatičnega?
»Kot skoraj vsi sem nekajkrat zašel. Pri tem ti pomaga delno kompas, delno pa tudi piloti, ki vozijo s teboj v skupini. Razlike na cilju se večkrat merijo v sekundah. Te nastajajo v končnih naletih, ker so prej piloti potovali skupaj. Vsak se namreč boji, da bi zgrešil pot, medtem ko bi njegov nasprotnik izbral pravilno smer. Take napake bi lahko pomenile časovne razlike več desetin minut.
Zgodilo se je tudi, da so nam v neki vasi napeli čez progo vrv, z očitnim namenom, da bi nas oropali. Uspelo nam je, da smo jih odločno nagnali. Proga je bila letos speljana po zelo težavnem terenu, ki je terjal veliko zbranost. Veliko puščave je namreč kamnite ali pa vsaj posute š kamni. So pa bile na razpolago tudi gladke brezmejne ravnine s trdo peščeno podlago, kjer se lahko vozi po 140 in več kilometrov na uro. Tu se lahko sprostiš telesno in duševno.«
Obvezno vprašanje. Na rally tudi prihodnjič?
»Ne! Vsaj brez odločilne zunanje podpore ne. Seveda je moj sen postati uradni pilot kake hiše. Mislim, da bom moral sedaj ponovno začeti kot šofer kamionov, čeprav sem s 23. mestom dokazal, da nekaj veljam.«
Na sliki: Zottiju so ob vrnitvi pripravili prisrčen sprejem.
BRUNO KRIŽMAN
ZSSDI
POSVET O TELESNI KULTURI
KtlTUtNl
BOM
Kakšne perspektive, kakšna vsebinska zasnova, kakšna struktura slovenske telesne kulture v Italiji.
GORICA - KULTURNI DOM: v nedeljo, 28. 1. 1990, ob 9. uri.
ŠE POSEBEJ POZIVAMO NA PRISOTNOST ODBORNIKE IN TRENERJE NAŠIH DRUŠTEV
naše šesterke v pokrajinskih prvenstvih - naše šesterke v pokrajinskih prvenstvih
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Agorest je po treh zaporednih zmagah naletel na prvo zapreko. Na svoji poti je namreč srečala nepremagano ekipo Mosse. Soča pa je zmagala.
IZIDI 5. KOLA: Svag Dizorz - Soča 1:3, Agorest - Mossa 0:3, Farra - Azzur-ra 3:1, Fincantieri - Grado 3:1, ACLI Ronchi - Šale Sicilia 3:2, Libertas Cor-mons - Villesse 3:0.
LESTVICA: Mossa 10, Libertas Cor-mons 8, Agorest, ACLI Ronchi, Azzur-ra, Farra in Fincantieri 6, Soča Cassa di rispormio di Gorizia 4, Pall. Grado in Svag Dizorz 2, Gorridoni Šale Sicilia in Libertas Villesse 0.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Po drugem kolu sta se povzpeli na vrh lestvice Caldini, ki je odpravil Sočo, in Grado, ki je* zmagal v gosteh. Naše šesterke so tokrat igrale s spremenljivo srečo.
IZIDI 2. KOLA: Armonia e Salute -Grado 2:3, Libertas Cormons - ACLI Ronchi 3:0, Staranzano - Naš prapor 2:3, Soča Sobema - Caldini 1:3.
LESTVICA: Caldini in Pallavolo Grado 4, 01ympia, Staranzano, Naš prapor, Soča Sobema in Libertas Cor-
mons 2, ACLI Ronchi, Armonie e Salute in Intrepida 0.
2. ŽENSKA DIVIZIJA
Začela se je tudi 2. divizija. Od slovenskih ekip se je prijavila le 01ym-pia, ki je v prvem kolu zmagala.
IZIDI 1. KOLA: Morarese - 01ympia 1:3, Šanson - ACLI Ronchi 3:0, Villac-her Bier - Libertas Gorizia n.o. Počivala je ekipa Sagrada.
LESTVICA: 01ympia in Šanson 2, ACLI Ronchi, Libertas Gorizia, Morarese, Villacher Bier in Sagrado 0.
UNDER 18 ŽENSKE
Kot smo že pisali si je pravico do polfinala priborila tudi Soča, ki pa je proti ekipi Fesco Discount dvakrat gladko izgubila.
IZIDI: Fresco Discount - Soča 3:0, 3:0 Mossa - Villacher Bier 2:3, 1:3.
V	finalu za pokrajinski naslov se bosta pomerili Villacher Bier in Fresco Discount.
UNDER 16 ŽENSKE
A SKUPINA
V	tej skupini Soča Gostilna Devetak niza zmage in nima tekmecev.
IZIDI 5. KOLA: Villacher Bier - So-teco Torriana n.o., Svag Dizorz - Peli. Meri 2:3, Libertas Gorizia - Fresco Discount 1:3, Soča - Pallavolo Grado 3:0.
IZIDI 6. KOLA: Pall. Grado - Villacher Bier 0:3, Peli. Meri - Soča 1:3, Fresco Discount - Svag Dizorz 1:3, Torriana - Libertas Gorizia 3:0.
LESTVICA: Soča Gostilna Devetak 12, Villacher Bier 8, Pall. Grado, Peli. Meri in Soteco Torriana 6, Libertas Gorizia 4, Svag Dizorz 2, Fresco Discount 0.
B SKUPINA
Slovenskima predstavnicama ne gre preveč dobro. Agorest je proti Farri osvojil le set, 01ympia pa je prepustila točke šele po tie-breaku. Na vrh lestvice je prišel Fresco Discount, ki je izkoristil počitek Šansona.
IZIDI 5. KOLA: Villesse - Fresco Discount 1:3, 01ympia - Pieris 2:3, Farra - Agorest 3:1.
LESTVICA: Fresco Discount 8, Šanson 6, Pieris in 01ympia 4, Agorest, Farra in Villesse 2.
UNDER 13 ŽENSKE
Vodeči Sagrado je že skoraj nedosegljiv. Od slovenskih ekip je zmagala le Soča, Dom Robo in 01ympia pa sta potegnili krajši konec.
IZIDI 10. KOLA: Soča - Intrepida 2:1, Torriana - Dom Robo 3:0, Pro Ro-mans - ACLI Ronchi 3:0, Pieris - Sagrado n.o., Staranzano - 01ympia 2:1.
LESTVICA: Sagrado 26, Pro Romans 18, Intrepida, Soča, 01ympia in Staranzano 16, ACLI Ronchi 11, Torriana 10, Dom Robo 7, Pieris 5.
UNDER 13 MOŠKI
Kot smo že pisali se je vpisalo samo pet ekip in kar tri od teh so slovenske. Po dveh kolih je Soča na solidnem prvem mestu, Val ni začel še prav spodbudno, 01ympia pa mora še pokazati, kaj velja.
DOSEDANJI IZIDI: ACLI Ronchi -Val 2:1, Val - Soča 0:3, Torriana - ACLI Ronchi 0:3, Soča - Torriana 3:0.
LESTVICA: Soča 6, ACLI Ronchi 5, OK Val 1, 01ympia in Torriana 0. (MJ) SOČA SOBEMA - TORRIANA 3:0
(15:3, 15il, 15:5)
SOČA: Tommasi, Matej, Matjaž, Marko in S. Černič, Soban, Perkon, Mucci, Devetak.
Dečki Soče so stopili na igrišče prepričani v zmago. Pozna se jim, da vestno trenirajo in da so v vseh elementih odbojke zelo dobri. Ker ni Torriana dajala večjih preglavic, je trener Jelavič preizkusil prav vse igralce.
(Marko Černič)
Na Tržaškem
UNDER 16 ŽENSKE BREG - VIRTUS	2:3
(15:11, 11:15, 15:8, 3:15, 8:15)
BREG: Kosmač, Pettirosso, Bandi, Bastia, Cadenaro, Laurica, Federica in Martina Sancin, Alenka in Sonja Mauri.
Brežanke so kljub svoji najboljši tekmi izgubile. Igrale so borbeno in zagrizeno, žal so v tie-breaku nekoliko popustile. (Bandi)
obvestili
ŠD POLET
vabi na redni letni občni zbor, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah v sredo, 31. januarja, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila, razprava in volitve novega odbora. Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva.
ŠD BREG
SMUČARSKI ODSEK obvešča, da izlet v nedeljo, 28. t. m-, zaradi bolezni članov odpade in da bo vpisovanje za nadaljnje izlete v Sappa* do v ponedeljek in torek od 20. do 21-ure v telovadnici v Dolini.
Jutri v košarkarskem prvenstvu D lige
Bor Radenska upa v pregovor: bo tudi v tretjič šlo rado?
Morda se je le začela uspešna borova serija. Borovi košarkarji so namreč v prvenstvu D lige osvojili dve zaporedni zmagi, v zadnjem kolu prvega dela doma proti Arditi in v prvem kolu povratnega dela kar v gosteh proti Sacileju. Jutri pa se bodo naši košarkarji spoprijeli z Inter-jem 1904, ki je v minulem kolu doma izgubil proti ekipi iz San Danieleja.
»Upajmo, da ta serija dveh zmag ne bo le začasna in da bomo po tej uspešni poti nadaljevali v drugem delu prvenstva,« nam je dejal borov trener Andrej Žagar pred jutrišnjo domačo tekmo z Interjem 1904.
»Nismo več zadnji na lestvici in če bomo jutri premagali Inter 1904, se bomo pridružili še kaki ekipi na lestvici z 10 točkami. Sedaj pa ostaja druga bojazen in sicer ta, da ne bi fantje malce popustili. Treba bo igrati na vsaki tekmi s polno paro. Ne popustiti!«
V	prvem delu prvenstva so borovci proti Interju 1904 visoko izgubili...
»Igrali smo v nedeljo zjutraj v športni palači. Fantje niso bili vajeni ne ure in niti dvorane, pa tudi sodnika nam nista bila preveč naklonjena in tako so visoko izgubili. Moram pa priznati, da nam je takrat conska obramba delala velike težave. In prav te conske obrambe se bojim tudi na sobotnem srečanju. Nasprotnike moramo presenetiti s protinapadi, s hitro igro, da nam ne pravočasno postavijo te obrambe,« je še pristavil Žagar.
V	boroven taboru so vsi zdravi in seveda si želijo tretjega zaporednega para točk, ki bi bil vsekakor dobrodošel v boju za ostanek v ligi. Tekma Bor Ra-
denska - Inter 1904 bo jutri v telovadnici Doma Ervatti s pričetkom ob 18.30. (B. L.)
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
V	zadnjem kolu prvega dela promocijskega prvenstva na Tržaškem, bosta naša predstavnika Cicibona in Konto-vel Electronic Shop pred lažjo nalogo. Cicibonaši se bodo v nedeljo spoprijeli ž ekipo Radio 4, Kontovelci pa jutri doma z Libertasom. Oba nasprotnika naših ekip imata po 8 točk.
DOM PROTI GRADEŽU
Brumnovi varovanci bodo jutri gostili močno ekipo Gradeža, ki je v sedmih srečanjih kar štirikrat zmagala in zaseda z osmimi točkami trenutno četrto mesto na skupni lestvici. Domovci so v prejšnjem kolu odigrali eno boljših letošnjih tekem, saj so bili nasprotnikom Petrolifere enakovredni vse do poslednjih minut srečanja. Šibka točka je še vedno napad, kjer strelci večkrat ne znajo doseči prepotrebnih košev in morajo zato nasprotnika vedno zasledovati. V obrambi niso igrali najbolje, saj so dopuščali nasprotnikom, da so v napadu polovili preveliko število odbitih žog. Igralci iz Gradeža v prejšnjem kolu niso igrali zaradi odostnos-ti sodniškega para.
V	jutrišnjem srečanju so gostje nedvomno favoriti, vendar prepričani smo, da se bo belo-rdečim le končno
posrečilo premagati nasprotnika. Naši bodo nastopili v popolni postavi, srečanje pa bo v telovadnici Kulturnega doma ob 18. uri. (af)
DRŽAVNI MLADINCI
BOR RADENSKA -
DON BOSCO	93:98 (43:50)
BOR RADENSKA: Kocman, Debe-Ijuh 13 (1:1), Bajc 41 (2:3), Nardini 3 (0:1), Simonič 9 (1:1), Arena 8 (0:1), Per-tot 5, Smotlak 10 (0:1), Paulica 4.
PON: Smotlak (38. min.). 3 TOČKE: Bajc, Nardini in Pertot 1.
PM: Bor Radenska 4:8. Don Bosco 21:28. ON: Bor 21, Don Bosco 14.
V torek so borovci doživeli poraz na domačih tleh proti okrnjenemu moštvu Don Bosca, ki je nastopil brez odličnega Varisana in Ušaja. Gostje so že na začetku povedli in so vodili vse do 11. min., ko jih je Bor Radenska z delnim izidom 9:0 dohitel in prehitel. Tokrat sta si bili ekipi enakovredni. Gostje so igrali consko obrambo, proti kateri je razpoloženi Bajc dobro in natančno zadeval. Naši pa so igrali obrambo mož moža skozi vso tekmo. V končnici prvega dela srečanja je Salezijancem uspelo najprej nadoknaditi zaostanek in nato tudi preiti v vodstvo za 7 točk. V drugem delu so se gostje z obrambo mož moža odlepili od nasprotnikov (18 točk prednosti - 75:57). Borovci so reagirali, a bilo je že prepozno.
Živahna dejavnost bazoviških lokostrelcev
Tri deželni naslovi za Zarjo
Lokostrelski odsek bazoviške Zarje je v nedeljo opravil v Spilimbergu svojo drugo letošnjo tekmovalno obveznost. Ob isti priliki so tudi proglasili deželne prvake za leto 1989. Med temi so bili tudi trije predstavniki Zarje.
Med mladinkami je osvojila naslov Tamara Ražem, med naraščajniki Bogdan Stopar, med najmlajšimi pa Katja kažem. Igor Bole je med istinktivci dosegel tretje mesto.
Z razliko od večine drugih športnih
Zvrsti so naslovi v lokostrelstvu dodeljeni na podlagi rezultatov iz izbranih prireditev v teku cele sezone.
Zarjani so bili uspešni tudi v Spi-iimbergu, kjer so nastopali za trofejo fCitta del mosaico«. Med najmlajšimi je bila Katja Ražem prva, v 3. katego-riji pa se je Aleksander Ražem uvrstil ha 2., Stojan Ražem pa na 3. mesto. Drugi je bil tudi Igor Bole med istink-tivci (lok brez dodatne opreme za ciljanje), medtem ko sta bila Bogdan
Stopar (mladinci) in Marko Metlika (dečki) tretja. Za Metliko je bil nedeljski nastop sploh prvo tekmovanje. Isto je veljalo tudi za Morena Granzotta, ki se je med dečki uvrstil na 4. mesto.
Teden dni prej so zarjani uspešno nastopili tudi v Krminu z zmagama Tamare iS Katje Ražem ter z ekipnim 3. mestom.
Kot tekmovalni šport je lokostrelstvo stvar maloštevilnih. »Morda tudi zaradi pomanjkanja reklame,« pravi Stojan Ražem, ki je skupaj z Aleksandrom duša tega Zarjinega odseka. »Skušali bomo organizirati ekipo srednješolcev za nastop na mladinskih igrah. Stvar pa ne bo lahka, ker ni na razpolago veliko kandidatov. Nekateri že itak igrajo nogomet.«
Ekipni nastop in morebiten uspeh bi nedvomno predstavljala trenutek propagande za lokostrelstvo.
»Vsekakor vadba ni tako enostavna. Pozimi prihajajo mladi iz šole prepoz-
no za trening na odprtem. Zaprte prostore je težko najti in še za nastope v tem delu,sezone moramo uporabljati čisto slučajne možnosti,« je še povedal Stojan Ražem.
Lokostrelci opravljajo vsa zimska tekmovanja iz razdalj 18 ali 25 metrov, kar pa je za vadbo na pokritem že zelo zahteven pogoj.
Program delovanja je že točno začrtan za celo sezono in predvideva poprečno dva nastopa na mesec. Sredi februarja bodo zarjani streljali v Oder-zu, v marcu pa jih čakajo tri preizkušnje v naši deželi. Aprila bo med drugim mednarodno tekmovanje vrste »hunter and field« v Ankaranu za alpski pokal. Predviden je nastop državnih reprezentanc in posameznikov. Obstajajo možnosti, da bi Tamara Ražem nastopila za italijansko vrsto, čeprav je ta lokostrelka zaradi šolskih obveznosti nekoliko izgubila stik z dogajanji v krogu reprezentance.
kb
Iz sveta naše telesne kulture
Se enkrat o posvetu o telesni kulturi
Oproščam se bralcem, ker se vračam na isto temo v sorazmerno kratkem času, a vendar je zame razvoj naše telesne kulture izredno važen in prav zaradi tega potreben globlje analize. Poleg tega je posvet na sporedu že to nedeljo.
Omenil sem že, da je posvet odprt vsem in da je namenjen vsem, ki sodelujejo pri ustvarjanju našega gibanja. Posebno bi bila dobrodošla prisotnost trenerjev, saj se odborniki prav dobro zavedajo svojih dolžnosti in odgovornosti.
Mnogokrat imamo skoraj občutek, da trenerji skrbijo le za tehnično plat moštva, kar jim sicer daje že dovolj skrbi — a da ne poznajo vseh ozadij, ki pogojujejo življenje društva. Vsak trener bi želel doseči največje uspehe: to je naravno, saj je to njegova poklicna zadolžitev. Tako gledanje na našo telesno kulturo smo mnogokrat opazili pri kadrih, ki niso zrasli v naših vrstah, ki so prišli iz drugih okolij. Nočem govoriti o njihovi strokovni sposobnosti, teh ne preverjam, ampak govorim o dojemanju razmer, v katerih delujejo. Predvsem se moramo zavedati, da je za nas važen sleherni otrok: tega dejstva ne smemo spregledati: smo številčno omejeni, a kar je bistvenejše, ne bi bilo pravilno in tudi ne pošteno, da bi sami odbijali otroka, ki morda ni tako nadarjen za telesno kulturo, a se vendar dobro znajde v našem krogu. Tudi to nalogo morajo izpolnjevati naša društva, predvsem s pomočjo trenerjev, ki morajo ustvariti v svoji skupini pogoje sožitja in medsebojnega spoštovanja. Zavedam se prav dobro, da so to dodatne skrbi za strokovnega vaditelja, a odmisliti take in slične probleme bi bilo nesmiselno. Med temami, ki jih bomo skupaj obravnavali, ni specifično podčrtan ta trenutek, morda ker smo smatrali, da je samoumeven ali ker je prisoten v sleherni naši izbiri, tako tehnične kot finančne narave. Med tem časom sem prisostvoval občnemu zboru slovenskega zdravniškega društva. Tu smo pričeli razgovor o povečanju zdravniške službe za vse naše športnike. Med prisotnimi zdravniki sem opazil zanimanje za to problematiko in sem prepričan, da se bo dalo rešiti mnogo problemov, logično postopoma. Preteklo nedeljo sem omenil, da je prav problematika zdravstvene službe še nedorečena, a vendar sedaj gledam z večjim optimizmom na možnosti na tem področju. Torej potrebno je sodelovanje, potrebni so konkretni razgovori, potrebna je izmenjava mnenj in pogledov na premike v naši družbi. Morda smo preveč zatopljeni v vsakodnevne probleme in nimamo časa ali potrpljenja, da bi razmišljali še o drugih perečih problemih. Zadeve skušamo reševati
zadnji trenutek in tako le zapiramo vrzeli, ki nastajajo v naši strehi.
Tak način dela nas ne bo peljal daleč. Potrebno je strogo načrtovanje naših potez; ne smemo slediti oblakom na nebu, ampak moramo pogledati stvarnosti v oči. Moramo prilagoditi naše delovanje — in to načrtno — na primer upadanju rojstev, zamisliti si moramo, kam bomo usmerili ali skušali usmeriti našo doraščajočo mladino. A vendar to lahko storimo le na podlagi številk, ki naj jih nudijo točni podatki, s katerimi lahko razpolagamo.
Zaradi sklopa teh vprašanj vabimo vse, ki skrbijo za našo telesno kulturo, da se zberejo v nedeljo v Gorici. Če drugega ne, bomo med prijatelji, vezala nas bo skupna želja za razvoj našega telesnokulturnega gibanja, ki smo ga zadali dobrih trideset let. Prepričan sem, da nismo končali z gradnjo, da moramo prehoditi še dolgo pot, oziroma moramo nadaljevati po poti, ki nima nikoli konca. Konec poti bi pomenil, da naša telesno kulturo ne obstoja več.
Tega čisto gotovo nočemo, saj smo se vsi skupaj preveč trudili. Ko zaidem na ta ali drugi občni zbor ali ko imam priložnost srečati ljudi, ki delujejo z društvi, vidim znance iz svojih mladih let. Tudi oni še vedno vztrajajo, torej, zakaj bi vrgli puško v koruzo. Ampak človek ni vseved in zaradi tega so potrebni posveti: potrebno je poslušati mnenja in poglede na sleherni problem. Morda se sami ne bomo strinjali z zastavljenimi tezami, a to še ne pomeni, da smo zgubili svoj čas. Lahko smo preverili lastne poglede, lahko bomo izrazili svoje mnenje in to je predvsem zaželjeno. Sleherni prispevek je dobrodošel. Saj ni treba pripraviti dolgih govorov, lahko le v skopih stavkih osvetlimo svoje stališče ali določeno problematiko; lahko tudi le nakažemo problem, a vendar bomo skušali skupaj dobiti rešitev.
Ponovno podčrtam, da posveti ne morejo reševati vseh problemov, ampak lahko nakažejo pot, kako naj jih rešimo. Izkušnje lahko služijo drugim, da ne ponavljajo istih napak, ki smo jih storili mi pri našem delovanju. Ne smemo se sramovati napak, ki smo jih v preteklosti morda naredili. Bili smo samouki, sami smo morali graditi našo stavbo in zaradi tega so nastale tudi nepredvidene napake. Torej sedaj, ko smo dozoreli, moramo primerjati naše izkušnje ali poglede, da bomo lahko hitreje napredovali, da ne bomo stopicali na istem mestu. Strpen in odkrit pogovor nam je potreben in to je priložnost, da pristopimo k takemu dogovarjanju.
ODO KALAN
danes igra za vas - danes igra za vas
Alex Štrekelj
totocalcio
Bologna - Cesena	1	2
Cremonese - Atalanta	X
Florentina - Napoli	1	X
H. Verona - Ascoli	2
Juventus - Inter	2
Lecce - Lazio	2
Milan - Genoa	1	X
Roma - Bari	1X2
Sampdoria - Udinese	1	X
Ancona - Torino	2
Reggina - Cagliari	1
Catania - Taranto	X
Siracusa - Casarano	1X2
lex Štrekelj (letnik 1954) je začel igrati nogomet z naraščajniki in mladinci flmorja, s katerimi je osvojil 3. mesto v pokrajinskem poprvenstvenem «kmovanju. V vlogi veznega igralca se je odlikoval predvsem z dobrim Pregledom nad igro in učinkovitim strelom izven kazenskega prostora. V Sezoni 1972/73 je nastopal v članski ekipi v vlogi branilca, potem ko je Pustil aktivni šport pa je bil več let koordinator mladinskega odseka Primorja. Prejšnji teden je Diego Petejan točno napovedal 8 izidov.
konjske dirke - konjske dirke
L Napoved za kasaško dirko v Pari-‘h je zelo tvegana. Gede (skupina 1) je , Yobri iormi in bi lahko ponovila lan-ki uspeh. V skupini 2 ima največ mož-°sti Tenor de Baune, ki je neporažen t dirk. V to skupino je vključen Durasi, dvakratni zmagovalec v 2^11.
IJvl. V Milanu (kasaška dirka) starta v dobri poziciji. D’-ima dober finiš, iz
Vcr?n (skupina 1) < * (skupina X)
• kni '!>KUPlna M ima aoner nnis, iz čepjhne 2 pa naj omenimo Ettora Mas, 3. ?y Starta iz druge vrste, rit L. Neaplju (kasaška dirka) je favo-
^flTl n f c Iz 11 n i « ;> Y ) NT i orr/-»Tra r»ai_
'esngj.rnian (skupina X). Njegova naj-, knj„ tekmeca sta Erecules Prad
1)	.	2) in Durissimo Ben (skupina
bre n, ^aiermu (kasaška dirka) ima do-
2)	- 2nia„ ostl Gibet Migliore (skupina križati Hu 01,1 bosta bržčas skušala pre-b°liši |-TiIodoro (skupina X) in vedno
5. vGentisin (skupina 1).
Grista] rlVhiu (kasaška dirka) štarta j® kljub ,la (skupina X) v drugi vrsti, a bosta In mu favorit. Njegova tekmeca ^ePinirn?s Paff (skupina 1) in kobila 'Co (skupina 2).
6. V Pizi (galop) bi lahko Ouiet Prince (skupina X) spet lahko zmagal. Seveda, če mu bosta to dovolila Glive Pen (skupina 1) in Nite Nite Lovissa skupina 2).
DIRKA TRIS
Naši favoriti: Furetto AC (21), Erino (22) in Flashdance (19). Dodatek za sis-temiste: Guelbo Sbarra (6), Euro PG (3), Diderot (13).
totip
1.	— prvi	1	2
	drugi	2	
2.	— prvi	1	
	drugi	X	2
3.	— prvi	X	
	drugi	1	2
4.	— prvi	2	
	drugi	1	X
5.	— prvi	X	
	drugi	1	2
6.	— prvi	X	2
	drugi	1	
3. kolo turnirja v minibasketu za Trofejo Jadran na Proseku
Borovci še naprej nepremagani
Tudi po 3. kolu turnirja v minibasketu za Trofejo Jadran za letnike 1978 in mlajše je Borova ekipa še naprej brez poraza na prvem mestu lestvice.
Čeprav so nastopili le v petih, so borovci v nedeljo na Proseku zasluženo premagali ekipo Doma, ki je tudi tokrat pokazala velik napredek. Domovci so sicer izgubili s 34 točkami razlike, na koncu tretje četrtine pa je bila razlika le 10 točk. V zadnjem delu srečanja pa so borovci, predvsem po zaslugi odličnega Devana Jagodica, ki je zelo dobro vodil igro svojih, poleg tega pa je bil s 36 točkami tudi na daleč najboljši strelec sre-
čanja, spet prevzeli vodstvo in visoko zmagali.
V prvem srečanju na sporedu med Kontovelci in sokolove! so po pričakovanju zmagali Kontovelci, pri katerih je bil najboljši strelec Boštjan Starc, medtem ko se je pri nabrežinskem moštvu predvsem izkazal Adam Pahor. Sicer pa je treba vse igralce pohvaliti za požrtvovalnost, saj sta zaradi gripe obe ekipi nastopili močno okrnjeni.
Najbolj izenačena je bila zadnja tekma na sporedu med Bregom in Poletom. Obe ekipi sta se požrtvovalno vrgli v boj, ki je bil zelo izenačen, kot kažejo
tudi izidi posameznih četrtin (Polet -Breg 8:7, 11:6, 10:8, 2:4). Naposled pa so le slavili zmago poletovci, ki so sedaj skupno s Kontovelci s štirimi točkami na drugem mestu lestvice.
IZIDI 3. KOLA
KONTOVEL - SOKOL	33:19
KONTOVEL: Bukavec 6, Puntar, Grilanc 4, Drasič 5, Starc 18, Bogateč.
SOKOL: Rebula 2, Masten, Štrekelj, Hrovatin, Pahor 17.
SODNIK: O. Pregare.
BOR - DOM	74:40
BOR: Jagodic 36, Kafol 7, Baitz 17, Furlan, Turk 14.
DOM: Devetak 20, Gej 10, Govi, Bres-ciani, Mužič 6, Morgut, Primožič 4, Co-zuccoli, Sošol.
SODNIK: V. Žiberna.
POLEG - BREG	31:25
POLET: Petaros 4, Senica 12, Milič, Brundula, Krt, Fonda, Rebecchi 2, Sosič 2, Lakovič 4, Taučer, Corbatti 7, Budal. SODNIKA: P. Žerjal in B. Lakovič. LESTVICA
Bor 6: Kontovel in Polet 4; Dom in Breg 2: Sokol 0.
PRIHODNJE KOLO (18. 2. v Nabrežini)
15.00: Breg - Sokol: 16.30: Dom - Polet; 18.00: Bor - Kontovel. (bi)
TURNIR ZINI & ROSENVVASSER
POLET - EGIDA	30:40
POLET: Petaros 8, Milič 2, Senica 4, Krt, Fonda, Rebecchi 2, Sosič 2, Lakovič 10, Corbatti 2, Taučer, Budal, Šturman.
Proti znatno višjim in starejšim nasprotnikom so Poletovi minikošarkarji v svojem prvem nastopu na tem turnirju zadovoljivo igrali. Našim je bila gotovo usodna prva četrtina, ko jih je zajela trema pred višjimi nasprotniki. Ta del tekme so namreč izgubili s 4:12. V drugi so naši zmagali s 6:2, v zadnjih dveh pa so tesno izgubili z 10:12 in 10:14. FOSCHIATTI A - BOR 91:40 (48:14) BOR: Omari, David Štokelj 6, Niko Što-kelj 2, Jagodic 18 (6:8), Perkovič 4 (0:2), Kafol 2, Turk 6, Furlan 2 (0:2).
V prvi tekmi tega turnirja so borovci izgubili proti telesno in tehnično boljšim domačinom, ki so tudi favoriti v tej skupini.
Naj omenimo še, da so borovci nastopili zelo okrnjeni. (U. A.)
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000,- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390,- din (3.900.000,- din), letno 780,- din (7.800.000,- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
M
petek, 26. januarja 1990
Njeno materinstvo je svojevrsten rekord za togi politični protokol
Predsednica pakistanske vlade Benazir Buto je že drugič mati
KARAČI - Pakistanska ministrska predsednica Benazir Buto (na sliki AP) je že v drugo postala mati. Včeraj se ji je namreč rodila deklica. Butova, ki je stara 36 let, ima že sina, ki se je rodil septembra 1988 prav v času, ko je bila volilna kampanja na višku. Poleg tega, da je Benazir Buto prva ženska na vodstvu vlade v islamski državi, je tudi prva, ki se je odločila za materinstvo kljub svoji pomembni in nelahki politični vlogi. Pakistan ima namreč 109 milijonov prebivalcev in doživlja težko politično in gospodarsko obdobje. Za islamske tradicije in železna pravila je bila ta izbira Butove precej trd grižljaj.
Benazir Buto se je pred tremi leti poročila s premožnim podjetnikom Zardarijem. Po smrti očeta Zulfikarja Buta, ki so ga po vojaškem udaru nejprej odstavili in nato obsodili na smrt, se je preselila v London, kjer je doštudirala politične vede. Takoj, ko se ji je ponudila priložnost, se je vrnila v domovino in se skupaj z materjo aktivno borila za odpravo vojaškega režima. To ji je tudi uspelo in na političnih volitvah je doživela nesporen uspeh. V prihodnjih mesecih jo bo, kot predvideva pakistanska ustava, nadomeščala mati, ki je sicer vice ministrski predsednik. Prav gotovo pa se bo Benazir prav kmalu vrnila na delo, saj je tudi v času nosečnosti do zadnjega opravljala svoje dolžnosti.
So to m marsovci?
Seveda ne. To so člani posebne enote, ki sodeluje z FBI pri iskanju posebno nevarnih in strupenih materialov. Tokrat so iskali strupene odpadke v Alabami	(Telefoto AP)
ZDA kritično ocenile delo izraelske vlade
MOSKVA — Po 23 letih sta Sovjetska zveza in Izrael ponovno navezala gospodarske stike. Do konca leta naj bi v Tel Avivu in v Moskvi odprli sovjetsko oziroma izraelsko trgovinsko zbornico, Izrael in SZ pa sta že podpisala precej obsežen paket gospodarskih sodelovanj, vključno z morebitno ustanovitvijo podjetij z mešanim kapitalom.
Postopno izboljšanje sovjetsko-izrael-skih diplomatskih odnosov pa je privedlo tudi do tega, da so se rahlo poslabšali odnosi med Izraelom in ZDA. Novo napetost so povzročili sovjetski Židje, ki zapuščajo SZ in se selijo v Izrael. Pentagon je ugotovil, da je izraelska vlada poskrbela za domove sovjetskih Židov, in sicer na zasedenih ozemljih.
Američani so izraelskim oblastem sporočili, da bodo ukinili finančno podporo državi, če bo ta še naprej naseljevala trdo krilo sovjetskih Židov na zasedena
ozemlja. Poleg tega pa so Američani hudi na izraelsko vlado, ker je ta še vedno v ozkem gospodarskem sodelovanju z Južno Afriko.
Pentagon je vsekakor izredno kritično ocenil izjavo izraelskega premiera Ša-mirja, ki je dejal, da je treba ob tako »masovni imigraciji poskrbeti tudi za veliki Izrael«. S tem je mislil na dejstvo, da je treba utrditi izraelske položaje na zasedenih ozemljih, Busheva administracija pa je nasprotnega mnenja. Večje število kolonov pomeni predvsem naraščanje napetosti na ozemlju, kjer je že tako v teku intifada.
Glasnik Bele hiše je nato dejal še, da bi morale tudi druge zahodne države bojkotirati Izrael, če bo krajevna vlada še vztrajala pri načrtnem in izzivalnem naseljevanju sovjetskih kolonov na ozemljih, ki so jih zasegli palestinskemu narodu.
Gradbeni delavci protestirajo: gradbišča so odločno prenevarna
RIM — Sindikat gradbenih delavcev CGIL je v Rimu priredil protestno manifestacijo zaradi naraščajočega števila nesreč na delu, do katerih je zadnje tedne prišlo večinoma na gradbiščih nogometnih štadionov, ki jih gradijo oziroma obnavljajo za svetovno nogometno prvenstvo. Delavci so protrestirali zaradi pomanjkanja varnostnih ukrepov in zaradi težkih pogojev. v katerih so primorani delati.
Prav med manifestacijo pa je rimski delavski inšpektorat odredil zaprtje gradbišča v nekem športnem objektu, saj-so tehniki ugotovili, da so delovne in varnostne razmere nesprejemljive. Delavci so namreč delali na več kot šest metrov visokih zidarskih odrih brez vsakršne zaščite. Poleg tega pa je gradbišče v neposredni bližini železniškega viadukta, kjer prav tako potekajo vzdrževalna dela, ki so še dodatno ogrožala delavce na štadionu.	i
V VB turizem za ljubimce
LONDON — V Veliki Britaniji je izbruhnil nov škandal, ki ga je izzvala britanska turistična ustanova. Državna ustanova je namreč organizirala niz dvodnevnih potovanj, ki so bili namenjeni parom ljubimcev. Tem je ustanova priskrbela celo lažno poročno potrdilo na ime gospoda in gospe Smith, s katerim je par lahko nadomestil dokumente, ki bi jih moral izročiti v hotelu. Tudi hoteli so posebne vrste, saj so čedni, a običajno na samem, daleč od mest ali vsekakor precej daleč od soprogov ali soprog.
Vsem, ki so kritizirali to ponudbo pa je ustanova odgovorila, da je akcija poslovno preveč uspešna, da bi se ji lahko odrekli.
Ciprska KP zavzela negativno stališče do svojih reformistov
NIKOZIJA — Tudi v ciprski konservativni komunistični partiji se nekaj premika, pa čeprav ni mogoče trditi, da v pozitivnem smislu. Dimitris Christofi-as, generalni sekretar partije Akela je na predlog petnajstih članov politbiroja sprožil disciplinski ukrep proti dvema ustanoviteljema stranke, Andreasu Fanti-su in Andreasu Ziartidesu. Politbiro ju je namreč obtožil, da sta javno spodbujala »večjo demokracijo« v notranjosti stranke. Vodstvo Akela ju bo zato razrešilo vsake dolžnosti.
Ciprska komunistična partija je bila do prihoda Gorbačova izrazito prosov-jetska in ima na otoku dokajšnjo politično težo. Poleg tega, da lahkjo računa na 30 odstotkov glasov, je na zadnjih predsedniških volitvah odločilno vplivalo na volilni izid. Fantis in Ziartides spadata v tako imenovano reformistično strujo, medtem ko je generalni tajnik Christofias neposredni naslednik pokojnega zgodovinskega liderja Papaioanuja. Slednji je politično »preživel« štiridesetletno obdobje od Stalina do Gorbačova. Že pred mesecem dni je vodstvo Akela disciplinsko ukrepalo proti bivšemu voditelju mladinskega gibanja Papapetrou, ki je prav tako izrazil potrebo po prožnejši liniji stranke. Kontestacije znotraj Akela so se začele že pred dvema letoma, potem ko je partijsko glasilo podprlo Gorbačovovo demokratično linijo.
Jugoslovanski sindikati o srbskem bojkotu Slovenije
LJUBLJANA — Zaradi gospodarske blokade Slovenije s strani Srbije, se je delež Slovenije v družbenem proizvodu Jugoslavije z 19 zmanjšal na dobrih 14 odstotkov. To je na včerajšnji seji predsedstva sveta zveze sindikatov Jugoslavije, na kateri so ponovno razpravljali o srbski blokadi, povedal predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik. Hkrati se je zaradi blokade družbeni proizvod v Sloveniji zmanjšal za poldrugi odstotek, če pa se bo blokada nadaljevala, bi se proizvod po ocenah strokovnjakov zmanjšal tudi do 5 odstotkov. Ravnik je tudi povedal, da srbska podjetja slovenskim dolgujejo 205 milijonov dolarjev, medtem ko je dolg slovenskih podjetij srbskim nekaj manj kot 3 milijone dolarjev.
Predsedstvo zveze sindikatov Jugoslavije je pozvalo vse člane organizacij zveznega sindikata, naj v svojih okoljih storijo vse, da čim-prej preneha ekonomska, politična, kulturna in druga blokada, da bi s tem nastali pogoji za reformske odnose, reševanja problema Kosova in napredek skupnega nastopanja na jugoslovanskem, evropskih in svetovnih tržiščih, (dd)
Češkoslovaški predsednik obiskal poljskega kolego
Vaclav Havel je bil včeraj na 12-urnem uradnem obisku pri poljskem kolegu Jaruzelskemu. Češkoslovaški predsednik je v Varšavi dejal, da bi se morale države Vzhodne Evrope zbrati na posebni konferenci o novi evropski integraciji, obenem pa je izrazil željo, da bi SZ čim prej umaknila svoje čete iz Češkoslovaške	(Telefoto AP)
Zaradi predrage naložbe in novih razmer na evropskem prizorišču
ZRN se že odpoveduje svojemu lovcu
BONN — Možnosti, da bo novo »evropsko« vojaško letalo Jager 90, še pred letom dni opevano kot letalo, s katerim bodo zahodnonemške letalske sile stopile v novo tisočletje, sploh kdaj postalo sestavni del zahodnonemške oborožitve, je vse manj. Spričo vse hujših kritik in zahtev, naj bi se gradnji letala odpovedali, je bonsko zunanje ministrstvo pravkar sporočilo, da bo na to temo že v kratkem organiziralo pogovor »v vladnem krogu«.
Ko se je zahodnonemška vlada pred poldrugim letom odločila za projekt, so ob podpisu sporazuma (v projektu sodelujejo še druge zahodnoevropske države NATO), so napovedali, da bo ZRN za razvoj letala odštela 5,85 milijarde mark, za nakup 200 lovskih letal pa še 16,5 milijarde mark. Vsaj za to vsoto je bilo že spočetka jasno, da je smešno nizka, med drugim tudi zato, ker v njej ni zajeta sicer v oboroževalni branži običajno vračunana inflacijska stopnja (dva do tri odstotke letno), ki zaradi dolžine samega izvajanja projekta znese lep pribitek na osnovno vsoto. Zaradi načrtov za izgradnjo novega lovskega letala so morali odložiti tudi nekatere posodobitvene načrte v prid kopenskim silam in pa mornarici. Projekt je bil sporen po politični plati zaradi pričakovanih sprememb v evropskem političnem ozračju, zaradi česar se mu je upirala socialnodemokratska opozicija, sami liberalci, ki so sicer v vladni koaliciji, pa so vanj privolili le z nejevoljo. Z novim razvojem na evropskem političnem prizorišču se zdaj od njega docela
odmikajo tudi liberalci, tako da jager 90 ne vnaša samo novih navzkrižij v vlado, marveč utegne postati tudi predvolilna tema, ki se bo Kohlovim krščanskim demokratom v naslednjih desetih mesecih še hudo otepala.
Lovskemu letalu namreč ne očitajo samo, da je celo za ZRN - ne glede na delitev stroškov z drugimi zahodnoevropskimi državami - predrago, marveč predvsem to, da se je znašlo v popolnem navzkrižju s šedanjimi prizadevanji Evrope, da skrči ofenzivne vojaške potenciale. Odtod pa tudi ugotovitev, da je letalo »tehnično sicer supermoderno, vendar pa politično v navzkrižju s svojim časom«. Ker se mu zdaj spričo volitev začenjajo odrekati celo nekateri krščan-skodemokratski politiki, je zelo verjetno, da bodo projektiranje nadaljevali, da pa ne bo nikoli postalo sestavni del zahodnonemške oborožitve. Smisel, samega projektiranja namreč ni gradnja letala, marveč subvencioniranje zahodnonemške in zahodnoevropske letalske industrije v njeni tekmi z ameriško. Spričo tega načina razmišljanja pa bi bilo dobro, če bi kak jugoslovanski republiški ali pa celo zvezni parlament pogledal pod prste jugoslovanskim generalnih1 zagovornikom podobnih projektov, zlasti še zato, ker s® tudi v ZRN krepi tisto krilo strokovnjakov, ki sodi, da b° nadzor nad zračnim prostorom v novih razmerah v Evrop vse manj in manj odvisen od letečih naprav s človeško posadko.	MARJAN SEDMAK