List 17.
Skušnje z Rigajskim lanam *).
Lansko spomlad že sim obljubil, v Novicah naznaniti, kako se mi je Rigajsko seme obneslo, pa še le letos obljubo spolnim, in to se mi toliko boljši zdi, ker imam letos dveletno skušnjo popisati.
Kupilv sim predlanskim 10 funtov semena pri Kovaču v Šiški, in ga vsejal 27. aprila na njivo, ki je bila po navadi za domači lan pripravljena, to je, na deteljše v puhlico, na ktero je bil poprejšnjo jesen gnoj navožen. Tri ali štiri dni poprej sim celo njivo na ploh ali plat izoral, po tem (27. aprila) vso njivo lepo prevleči dal in nar pred Rigajsko seme na dva ogona in pol vsejal. Na drugi kos njive vsejem pa domače seme, (njiva je 140 stopinj dolga), dam s pe-pelam celo njivo enakomerno poštupati, in potlej jo še enkrat prevlečem, in delo je dokončano.
Nekteri lan razkopljejo in večidel tudi veliko poprej izorjejo in potlej vse prekopljejo; tudi jez sim tako ravnal,  pa sedaj se mi  gori  popisano  ravnanje  bolje
*) Rigajski lan je nar imenitniši in nar žlahnejsi lan. Riga je velko mesto v Liflandu na Rusovskim, kjer zavolj hladniga in vlažniga (mokrotniga) vremena se lan posebno dobro   obnaša in  od  tod  na vse  kraje   po   svetu  prodaja.
Vredništvo.
zdi, in je tudi veliko ložje. Ako se pa na ogone seje in orje, se pa mora razkopati, ker drugač preveč semena v razore pride.
Ob tednu začne zeleneti, pa je bil prav reven in redek viditi, in je kmalo za domačim zaostal. Ali ko natfopi o 14 dneh gorkota, je začel vidama rasti, in je ob času cvetja že za eno ped domačiga prerastel; cvetel je pa en teden pozneje od domačega. Sedaj še enmalo odraste, in ko je bil zrel, (tudi en teden pozneje) je bil skorej poldrugi čevelj veči od domačega, in je meril 3 čevlje v snopu; debel je bil pa, ko re-žena slama. Zdelo se mi je, da je bil enmalo preredek, in sim si zapomnil, da ga moram drugikrat ravno tako sejati, kot pšenico.
Potem ga denem v kozolc, da se dobro presuši, in potlej ga pogernem na travnik; v 14 dneh je bil goden. Ko ga otarem, mi je dal semena en mernik prav svitlega in gladkega, k mojemu začudenju nasprotnega unimu, ki sim ga kupil, ki je bil prav pust v roki. Prediva je bilo pa 30 funtov, ki je bilo voljno in svitlo, ko svila (Žida) in sama lika. To je meni vse jako dopadlo, ter sklenem, se ga poprijeti, ako se mi drugič zopet dobro obnese.                           >
Lansko leto mu odločim ajdovše (ktero je sploh nar slabši za lan) in navozim gnoja še le 14 dni poprej, ko je bil čas, ga sejali. Oral sim na ogone, in sim ga sejal tako gosto, kot pšenico (posejal sim ga polovico, drugo polovico sim prihranil za letos) in mu postrežem po navadi. Zrastel je enmalo čez dva čevlja in je bil ravno prav gost. Semena je bilo malo čez mernik, predi va pa ravno toliko in taciga ko lansko leto. Opomniti moram, da leto 1850 je bilo pri nas prav slabo za lan, in tudi njiva je bila malo pripravna za-nj.
Kar izdelovanje vtiče, pravijo predice, da skorej ni boljšega prediva od Rigajskiga, in obeli se bolj čisto, kot vsak drug. Jez ga nebodem več opustil, ako se mi bo tako obnašal. Bodemo vidili kaj bo letos. Ob letu bodem Novicam to naznanil '*c~).
Iz Sorškiga polja.
*) Gotova je, da je Rigaj sko seme nar boljši. Ali vsak sad, ki ne dobiva v drugim kraju tiste zemlje in tistiga zraka, kakor ju ima v svoji domovini, se seasama zverže. To uči, da je treba semena čez ene leta zopet iz ptuji-ga si omisliti.                                                     Vredništvo.