Uredništvo in upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Št. 10.
HaroCnina tisto:
Celo leto...................i2	h
Pol leta...................  6	K
Četrt leta.................. 3	K
Mesečno ......	1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 via od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, doe 25. januarja 1911.
Letnik III.
O problemu brezposelnosti.
Od nekdaj so že povzročale brezposelne mase postavodajalcem mnogo preglavic. V sedanji kapitalistični dobi pa, ko se tako lahko preseli iz enega kraja v drugi, ko radi vsakovrstnih strojev že ni treba skoro nikake strokovne izobrazbe, je. postalo vprašanje brezposelnosti skrajno pereče. In to vprašanje ni samo delaiviska, ampak radi vedno bolj na-raščujočega bega v mesta tudi važna agrarnu, zadeva.
Od približno leta 1890 sem se pečajo politiki in sociologi natančneje s tem problemom. Nekak for-melni zaključek so dobila ta prizadevanja z mednarodno konferenco, ki se je bavila s tem vprašanjem meseca septembra lanskega leta v Parizu. Skoro vse kulturne države so poslale na konferenco zastopnike in zbral se je zlasti obsežen material o stanju delavstva v Ameriki.
Za brezposelnega je smatrati onega nesamostojnega delavca, ki ne dobi v svoji stroki primernega zaslužka. Bolniki in oni, ki mrzijo delo, ne spadajo pod ta pojem. Eavnotako so mnogi tudi mnenja, da prostovoljna odpoved službe s štrajkom ne povzroča pojma brezposelnosti.
Ne prostovoljna izguba službe ima mnogo vzrokov: kriza y industriji, sezijsko delo, preveč delavstva itd.
Statistiki se trudijo dognati Število brezposelnih, da si na ta način lahko, vstvarimo pojem o obsežnosti in kočljivosti tega vprašanja. V Avstriji je bilo leta, 1900 51.000 brezposelnih, od teh samo na Dunaju 37.000. Tudi v ogrski državni polovici povzroča brezposelnost mnogo skrbi. Tam ni industrija, še zelo razvita in bogati veleposestniki se trudijo, da bi se osvobodili potom gospodarskih strojev iz odvisnosti od delavskih moči. Posledica vsega tega, je silno izseljevanje.
Glavni pripomoček proti brezposelnosti bi bili natančno vrejeni izkazi delavskih mest. Kar se tiče delavskega posredovanja stopata v tem oziru na čelu Nemčija in Norveška. V Avstriji si je tozadevno priboril nevenljivih zaslug dr. Lueger. Poklical je v življenje dunajsko mestno posredovalnico služb, ki je že v prvem letu posredovala 80.000 mest. Češko, Galicija in Bukovina imajo deželne postave, ki predpisujejo nekaterim mestom vzdrževanje delavskih posredovalnic. V smislu obrtnega zakona morajo tudi zadruge izkazovati prosta mesta. Od avstrijskih dru-
M >1
Pred podobo Pomočnice.
Luč je .umirala, ni imela olja. A še bolj je u-miraila uboga žena, sklonjena pri mizi, šivajoč revno perilo.
Bili so oguljeni ostanki ženitovanjske obleke — Kako lepa je bila nekoč ta obleka, pred devetimi leti! Kako ljubeče je čula v dolgih nočeh, da jo je dovršila, vso sama, tam v družbi svojega Karla, ki se je smehljal in obljubljal toliko in toliko —
Kdo je bil bolj srečen od nje? In tudi uboga mati, stara ženica, ki je toliko let preživela srečno in mirno s svojim Markom, se je ob pogledu na Karla, ljubečega njeno Brigito, čutila veselo in je rada pomagala dobri hčeri. Karl pa je sedel za mizo in se nagajivo Šalil.
Slaboten plamen je trepetal in ugašal. Brigitine oči so bile omeglene od dolgega čuvanja; krvave so bile in trudne. Glava je silila v naročje.
In če bi šla spat? — je mislila. Bila je tako trudna! Toda če se povrne Karl in ne najde večerje, gorje! Stopila je v spalnico otrok. Spala sta. Tončku je visela ročica čez posteljo, glavica je padla iz blazine.
Nežno je prijela ročico in jo skrila pod odejo, potem glavico in jo položila nazaj na blazino. In Klariča s sklenjenimi rokami, kakor da moli.
Pokrila ju je, in se z globokim vzdihom vrnila V hišo — čakat moža.
Zadnjo kapljo olja je vlila v.svetilko. Luč je oživila. Zopet je sedla Brigita k mizi in prijela ši-
štev vzdrževane delavske posredovalnice so združene v zvezi, ki tvori nekako centralo za vse poskuse sistematično urediti posredovanje delavskih mest.
Prvi predpogoji za praktično in koristno ureditev delavskega, posredovanja so:	vzajemna uprava
delodajalcev in delojemalcev, brezplačnost posredovanja in izmenjava izkazov prostih mest. Seveda z vsem tem Še ne bo odstranjena brezposelnost; zadovoljiti se moramo pač z delno rešitvijo perečega vpralšianja. Skušati moramo omiliti vsaj najobčutnejše težave, ki jih povzroča brezposelnost.
w
Se: nemškutarji in bajoneti
(Piš*! tiluvenski kmet)
(Že zadnjič smo obširno poročali o zanimivem shodu v St. Lenartu v Slovenskih goricah. Ne pečali bi se nadalje s tem, toda dobili smo od vseh' strani toliko ogorčenih dopisov radi zvijačnega postopanja štajerčijancev, da se čutimo primorane, priobčiti naslednji dopis, ki jasno osvetljuje mnenje naših kmečkih ljudi» o nemškutarjih. (Op. urj
Kakor znano, je sklicala „Stajerčeva“ stranka na dan 22. januarja javni kmečki shod v nemški Ver-einshaus, ali kakor pravijo: v kobačo v St. Lenartu v Slov. goricah.
Zvijačni kakor vedno, so dali Štajerčijanci shod v „iMarburgerci“ z dne 18. t. m. preklicati, češ, da, bomo na ta način preslepili naše nasprotnike. In res, zbrali smo se samo najbližnejši pristaši Slovenske kmečki zveze in smo korajžno prišli na shod, z namenom, da bomo njihovim starim frazam in političnim lažem krepko ugovarjali. Bilo nas je od vseh zborovalcev dve tretjini pristašev Slovenske kmečke zveze; njihovih samo kakih deset zapeljanih, zadolženih, od nemšikutarskih lenarčkih in trojičkih pur-garjev odvisnih kmetov; ostalo njihovo bando so pa tvorili purgarski hlapci in komiji. Tudi par obrtnikov je bilo zraven. Seveda pa tudi vse lenarčko in trojič-ko pragermanstvo. Torej sami veliki prijatelji slovenskih kmetov, a pardon, naših žepov.
Zdaj pa k shodu! Slamnati Linhart, to je njegov najnovejši naslov, ker je hotel na shodu nekega slamnatega moža postaviti na mizo, je začel. Predsedstvo je sam imenoval, naslanjajoč se na neko tiskovno društvo, katerega ud je on. Seveda je slamnati govornik dobil prvi besedo. Torej ta slamnati, gostobesedni in maloznačajni Linhart, — to mu moramo hitro očitati, da ni mož beseda — se je cedil same
vanko. A glava je bila pretežka. Trepalnice so padle skup, kakor zatisnjene od nevidne roke, in so zakrile oči. Brigita je zaspala.
Sanjala je.
Bila je tako srečna pri svojem Karlin Živela sta složno, mirno, ljubeče. Ljubila je Karla in Karl njo. Dva zlatoglavčka sta z angeljskim smehom sladila življenje. Karl je bil najboljši človek. Nekega dne se vrne domov z dvema prijateljema, ki ju je našel v tovarni.
Nič več ga nista izpustila. Prišla sta zjutraj in ga izvabila, pozno v noč sta ga zopet spremila domov. Kdo sta bila ? Brigita ju ni poznala, toda ob pogledu) nanju jo je vselej zaskelelo v srcu. Nekdaj se je vrnil domov pijan, potem drugič, tretjič . . .
O Bog, kako je postal hudoben njen Karl! _ U-kradla sta ga, umorila sta ga! — Oh, moj ljubi Karl! -
Nenaden trušč, trešč na zemljo, potem močna kletev. —
Brigita se zbudi.
„Z mi raj tako!“ je vpil Karl in počasi vstajal
Vse je bilo temno. Luč je že davno vzplapolala in ugasnila.
„(Ali si ti prišel, Karl?“' vpraša Brigita čisto prestrašeno.
„Aha, si tukaj?“ je rohnel in preklinjal. „Me res misliš končati?“
„Bodi miren, Karl! — Ne vpij! — Boš zbudil otroka! “
„Luc pravim, luč!“
„Ne vpij, jo takoj prižgem.“
Iz mizniee je Brigita potegnila sveča in jo hitro prižgala.
„(Tlako dolgo sem te čakala, vidiš, da je ugasnila luč.“
ljubezni do kmetov, a pokazal je pa ni. V začetku je nam obljubil, da dobi vsakdo besedo, ki se zato o-glasi. A glej ga, lisjaka! Vedel je dobro, da bi mu naši govorniki vse njegove trditve ovrgli, in bi bridko ožigosali postopanje nemške večine v deželnem zboru in tudi njihovo skrajno pristransko in gnilo gospodarstvo. Tega se je bal slamnati mož. Bal se je, da bi njegovi backi slišali enkrat bridko resnico in. bi se jim dokazalo, da je obstrukcija naš,ih deželnih poslancev v deželnem zboru povsem opravičena ter da naši poslanci ne morejo in ne smejo poprej odnehati, dokler nam nemška večina ne pripozna naših skromnih zahtev.
Zato je bilo treba odstraniti naše ljudi, ki bi mu bili nevarni. Kako torej? Začel je napadati duhovnike, Slovensko kmečko zvezo, osobito pa naše poslance, in na nezaslišan način je začel z osebnimi napadi. Seveda so se začeli gromoviti medklici, kajti potrpežljivost molčanja je bila pri kraju. Ko je začel napadati našo Slovensko kmečko zvezo je zaorilo: „Živio Kmečka zveza!“ in „Živio naši poslanci!“ Naš živio jim je bil strašen. Odgovarjali so hripava Jheil! “
Nekateri so pa letali kakor besni po kobači, posebno Polde in pa tisti Schütz, ki tako rad trga slovenska kmečka posestva. Tudi mizar Senekovič in čevljar Lorenčič sta se skrajno izzivalno vedla na-pram nam. Ti in še drugi so letali sem in tja po kobači. Najbolj v želodcu jim je bil gospod Kramber-gar, tajnik posojilnice. Napadli so ga štirikrat, divje so kričali „marsch hinaus“, a naši vrli možje so ga branili. Kakor divjaki so nas napadali dejanski, metali so zdrobljeni poper, pomešan s solitrom in papriko, po naših možeh in mladeničih. Le hladnokrvnosti naših mož se imajo zahvaliti, da imajo še cele butice. Neki kodrasti mladenič, sin lenarškega organista Kurnika, je bil zelo spreten pri metanju te mešanice. Se bo že poskrbelo, da dobi zasluženo kazen. Gotovo to njegovega očeta priporoča za organista.
In kaj je še vse mogoče v naši Avstriji? Prišli so orožniki in so iz kobače vlačili, a ne napadalce in razbijače, ampak napadane. Ali je to pravica! Bomo si zapomnili naše orožništvo in še drugod govorili.
Najbolj pa je pokazal Linhart svoj strah na-pram uredniku „Straže“ gospodu Kejnperlu. Gospod Kemperle je hotel vstrajati, a Linhart ga je naenkrat imel za nepovabljenega. Zahteval je od vladnega zastopnika, da ga odstrani, in končno to tudi dosegel. O, slamnati, politični lisjak! Od kraja si nas imel
Karl je stal tam, naslanjajoč se na steno, z roko pa je drsal k sebi stol in skušal sesti.
Bil je brez klobuka, ves prašen, z divjimi, na pol odprtimi očmi.
Brigita ga je zrla z notranjim gnjevom in pomilovanjem.
„'Tolikokrat sem že povedal, da ne trpim varčevanja. Kje je večerja?“
„Postavila sem jo k ognju, da ne omrzne. Sedi, takoj jo prinesem.“
„Ne maram!“
„Bi rad Šel spat?“
„Ne grem — grem ven!“
„Le ven? Ne vidiš, da stojiš komaj na nogah? Karl, pojdi spat, je že tako pozno!“
„Skončaj, pravim! Tukaj jaz zapovedujem!“ „Ah, Karl, vsaj enkrat —“
„Nobenkrat! — Denar daj! — Denar sem, pa
tiho! “
„Denar? Kje ga bom vzela?“ je odgovorila Brigita in si obrisala oči.
Pijanec je razprl oči in jo pogledal tako ostro, da se je Brigita stresla od groze.
„Torej varčujeŠ — varčevati misliš? — Ti bom pokazal — “ ini je dvignil roko in mahnil po prestrašeni Brigiti.
Komaj se je umaknila jokaje, tresoč se.
„Za Boga, Karl —“
Karl je izgubil ravnotežje* omahnil je in se zgrudil na tla, Tam bi bil obležal, da mu ni žena pomagala vstati.
V tem se je dolg žvižg razlegnil od ceste. Brigita ga je poznala. Bil je navaden žvižg prijateljev. morilcev njenega Karla. Brigita je padla obnemogla na tla,
(Konec prih.)
vse za povabljene, dokler bi morali poslušati tvoje kvante in Čenče, a k'o bi ti mi lahko odgovarjali, takrat smo pa bili nepovabljeni. Torej: slamnati in strahopetni Linhart te imenujemo! Videli smo: Koje zadnji naš mož zapustil kobačo, tedaj se mu niso več hlače tresle.
Tak je torej bil ta slavni Štajerčijanski shod.
Mi smo se potem zbrali v Arnušovi gostilni in imeli shod po par. 2. Na njem smo ožigosali postopanje naših nasprotnikov ter sklenili resolucijo, da popolnoma odobrujemo slovensko obstrukcijo naših poslancev v deželnem zboru in jim tudi zanaprej zaupamo.
Živela Slovenska kmečka zveza. Živeli nje poslanci !
Politični pregled.
Državni zbor..
Seja 24. jan.
Predsednik Pattai se spominja v začetku umrlega poslanca dr. Funketa; poslanci so se v znak sožalja vzdignili s sedežev. Nato se je prešlo k nadaljevanju prvega čitanja proračuna. Predsednik o-pozarja, da naj govore poslanci kratko, sicer bo nemogoče končati seje pravočasno.
Notranji minister gro! Wickenburg je v daljšem govoru splošno odgovoril na mnoge interpelacije radi ljudskega štetja. Minister, kateremu pač postopanje Nemcev v Ptuju, Mariboru, Celju, Konjicah in drugih gnezdih ter ravnanje števnih komisarjev, naročenih od nemškega Volksrata, ni znano, veruje v korektno (!) in nepristransko postopanje (?!) vseh Števnih organov, ker so baje isti bili predi Štetjem od političnih oblasti dobro poučeni. Pozabil je dobri mož povedati, da je vlada sama največ kriva nepoštenosti pri ljudskem Štetju, ker je zahtevala namesto materinega občevalni jezik. Minister je sveto zatrjeval, da se bodo vse pritožbe vestno preiskale in da imajo politične oblasti nalog nastopati brezobzirno napram Števnim komisarjem, ki so glede občevalnega jezika nekorektno postopali. Slovanski poslanci so ministrov govor prekinjevali z medklici.
Govorili so še poslanci: Baxa, Geissler, Bugat-to. Glöckner in dr. Adler.
Prečitala se je interpelacija poslanca Grafenauerja radi ljudskega Štetja v .Celovcu in poslanca Fona o ljudskem Štetju v Gorici.
Prihodnja seja v sredo dne 25. januarja ob 11. uri dopoldne.
Hrvaški sabor.
Seja dne 23. januarja je bila precej burna. Sprejel se je s 43 proti 30 glasom predlog predsednika, da se v prihodnji seji volijo poslanci za ogrski državni zbor.
V	ponočni seji je podal bivši podban dr. Nikolič izjavo, da člani koalicije odložijo mandate v ogrski državni zbor in izjavljajo, da istih pod nobenimi pogoji več ne sprejmejo. Pri glasovanju je obveljal s skromno večino predlog banove stranke, da se v prihodnji seji volijo delegati. Poslanci krščansko-social-ne stranke prava so pred glasovanjem odšli iz dve-rane.
V	dveh okrajih izvoljeni poslanec kmečke stranke dr. A. Radič je obdržal mandat okraja Velika gorica,
Poslanec dr. pl. Funke umrl.
V	Litomericah na Češkem je umrl v torek dne '24. januarja zjutraj ob 3. uri najstarejši poslanec naše državne zbornice dr. Alojz pl. Funke. Rojen je bil dne 5. januarja 1834 v Litomericah. Po dokončanih' juridičnih študijah se je posvetil advokaturi. Od leta 1893 je bil tudi župan rojstnega mesta. V češki deželni zbor je bil izvoljen leta 1886, v državni zbor pa leta 1894. Funke je tudi dolga leta načeloval nem-ško-napredni zvezi v parlamentu. Cesar ga je povzdignil nedavno v plemstvo. Pogreb se vrši v petek dne 27. januarja.
Delegacije.
V	pondeljek dne 30. t. m. pričuo seje delegacij-skih odsekov v Budimpešti. Prvi dan ob 10. uri dopoldne bo imel sejo odsek za zunanje stvari. V tej seji bo razvil minister zunanjih del grof Aehrenthal svoj ekspoze. Delegacijsko zasedanje bo trajalo do 25. februarja.
Poslanec Ugron umrl.
iZnani ogrski poslanec Gabriel Ugron, ki je igral' v stranki neodvisnih 48tih, zlasti v dobi Weker-le-Kossuthovega ministrstva vodilno vlogo, je v nedeljo dne 22. t. m.- zvečer nenadoma umrl. Ugron je bil eden najbolj temperamentnih govornikov ogrske zbornice.
Poljski uradni jezili
nameravajo uvesti pri galiških železnicah. Narodno-demokratična stranka, katere voditelj je dr. Glombin-ski, že dolgo dela na to, da bi se poljščina uvedla kot uradni jezik tudi pri železnicah. V Galiciji Je v vseh političnih, davčnih in godnijskili uradih poljščina uradni jezik, samo orožništvo in železnice so delale v tem oziru izjemo. Poljski uradni jezik je bil dopuščen samo v stiku s strankami. Bil je torej samo zunanji uradni jezik, dočim so posamezni uradi med seboj občevali nemško. Ker je pa postal profesor dr.
Glombinski prvi poljski železniški minister, je skoraj gotovo, da bo uvedel poljščino kot notranji uradni Jezik, posebno ker sme to storiti brez parlamenta.
Avstrija in Italija.
O razmerju med Italijo in Avstrijo se v poslednjem času zopet mnogo piše. Tarentski poslanec Fr. di Palma, ki je najagilnejŠi agitator za hitri razvoj laške pomorske moči in ima v zbornici mnogo pristašev, piše v poslednji številki svoje revije .„Italia Navale“ :
„(Bodočnost Italije na morju se odloči leta 1911. Vsi, ki poznajo efektivno moč italijanske in avstro-ogrske mornarice, vedo, da je premoč Avstro-Ogrske na Jadranskem morju zagotovljena, če se Italija v tem letu ne odloči k novi žrtvi za bojno mornarico. Italijani, ki tega dejstva nočejo priznati, naj se posvetujejo s poročevalcem o proračunu za francosko mornarico, ki dokazuje na podlagi številk, da bo Av-stro-Ogrska leta 1911 in še bolj leta 1914 prehitela Italijo, če italijanska mornariška uprava ne napravi še o pravem času primernih korakov zoper to. Upamo, da se bosta oba zaveznika danes in vsak čas sporazumela v miru in prijateljstvu. Ce bi pa usoda drugače odločila, smo pripravljeni.“
Zveza Istre z Dalmacijo.
„Morgen“ poroča, da je zveza med Istro in Zadrom čez otoke v Jadranskem morju, oziroma dalmatinske otoke zagotovljena. Zvezo bodo posredovale tri prevozne ladije. Proga je baje že trasirana in se bo odcepila v Matuljah ter vozila do Preluke, kjer se pristanišče razširi. Od tam se prepelje vlak na posebni prevozni ladiji do Novalje na otoku Pago ter se vozi po severnem obrežju do kanala proti Zadru, kjer ga zopet prepelje posebna prevozna ladija. Z deli za to železnico se bo začelo v kratkem in bo stala ta železnica 4 do 5 milijonov kron, katera svota je baje že zagotovljena. Železnica se otvori baje že leta 1913.
Naslednik dunajskega nuncija.
Iz Rima brzojavlja Specialni korespondent „Pi-jeve korespondence“: Kakor čujem iz najboljšega vira je določen za naslednika dunajskega nuncija Granita di Belmonte dosedanji nuncij v Braziliji msgr. Aleksander Bavona. Msg. Bavona je rojen v Rocca di Cambio v prsvinci Aguilla leta 1856, Kot zelo inteligenten in nadarjen mož ima za sabo sijajno kariero. Nekoliko let je bil uditor pri madridski nuncia-turi. .Leta 1901 je postal 'apostolski poslanik za Peru in Bolivijo in je bil ob enem imenovan za titularnega škofa farzalškega, koji naslov ima še danes. Nekoliko časa pozneje je postal brazilijanski nuncij. Na tem odličnem mestu je ponovno dokazal svoje velike zmožnosti. Dvakrat je bil predsednik razsodišč. Prvikrat ja nastal spor med Brazilijo in Peru, drugokrat med Brazilijo in Bolivijo. V obeh slučajih se je posrečilo razsodišču pod predsedstvom msg. Bavona težavne sporne zadeve mirnim potom poravnati. Zadeve so bile zelo kočljive, a se je brez ovinkov javno priznalo, da je imel za mirno rešitev msg. Bavona največ zaslug.
„Osservatore Romano“ od dne 23. t. m, javlja, da je cesar Franc Jožef podelil msg. Bavona že svoj agrement (predpotrditev).
Program naše mornarice.
„Zeit“ poroča, da se je odločila vojna uprava omejiti svoje zahteve in da je znižala svoje zahteve tudi glede na zgradbo dreadnoughtov, rapidnih križark in torpedovk. Kredit za zgradbo ladij je bil določen s 312,400.000 K, ki naj bi se pokril v petih letih* Mornariška uprava je zdaj pritrdila, da, se porazdeli kredit na šest let. Prvi naš dreadnought pa spuste v Adrijansko morje koncem junija, drugi pol leta pozneje.
Obramba našega obmorskega obrežja.
'Mnogokrat se čuje, da se naše obrežje lahko brani, ker je .strmo. Ladje se zato lahko približajo obrežju. Skrivališča olajšujejo delo našega, brodovja in otežujejo manevriranje sovražniku. Lajik, ki to čuje, seveda misli, da je res tako in misli, da mornariška uprava pretirava svoje zahteve. Tako je nastalo napačno mnenje, da se obrežje lahko samo brani. Strokovnjak pa trdi drugače, ker zna, da naše obrežje ni sposobno za obrambo, marveč naravnost nesposobno. Naše obrežje, zalivi in skrivališča so sovražniku ravno tako dobro znana, kakor, nam in mu nudijo iste ugodnosti, kakor našemu brodovju. Zato ima pa tudi naše vojno brodovje večje in težavnejše naloge, kakor sovražnikovo.
Nameravan napad
na avstrijskega prestolonaslednika nadvojvoda Franca Ferdinanda. Nemški listi vedo poročati, da je baje bivši srbski prestolonaslednik princ Jurij najel nekega Francoza imenom Deffelice, ki bi naj izvršil atentat na avstrijskega prestolonaslednika, ko je ta potoval v Romunijo. Drugokrat se je zopet nameraval napad, ko se je Franc Ferdinand z nemškim cesarjem udeležil cesarskih manevrov na Moravskem. „Reichspost“ meni, da je vse to le pustna raca nemških listov iz rajha, ki bi zopet radi nahujskali Avstrijo nad Srbijo. Mi se s tem mnenjem popolnoma strinjamo in odločno obsojamo tako početje, nemških
listov, ki nas mora balkanskim narodom le še odtujiti.
Sestanek med nemškim cesarjem in avstrijskim prestolonaslednikom*
Govori se in listi poročajo, da bo nemški cesar Viljem II., k’o bo potoval skozi Trst na Krf, tekom meseca marca, obiskal avstrijskega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda na Brionskih o-tokih, kamor je slednji že odpotoval.
Poljska ljudska stranka.
V nedeljo dne 22. t. m. je govoril v seji ekse-kutivnega komiteja Poljske ljudske stranke poslanec Stapinski o situaciji, ter povdarjal, da si mora varovati Poljska ljudska stranka politiko proste roke. Sklenila se je resolucija, v kateri se odobrava to star lišče Stapinskega in izraža željo, da se uvede nova volilna reforma in da se že enkrat doseže narodnostni sporazum med Poljaki in Rusini.
Vodja šlezijskik Cehov,«
odvetnik dr. Franc Stratil v Tlropavi, je v nedeljo dne 22. t. m. po noči v 61. letu umrl.
Boj za Poštorno.
Nižjeavstrijsko namestništvo je odbilo ugovor Cehov proti izvolitvi župana. Včeraj dne 24. januarja je novi župan prevzel občinske posle. Uvedeno je popolnoma nemško uradovanje. Društvu Komensky je občina odpovedala prostore za šolo. Radi tega je vložilo društvo proti občini tožbo za odškodnino 2200 K.
Raznoterosti.
Osebna vest. Kakor poročajo listi, namerava dr. Šušteršičev koncipijent dr. Josip Dermastija otvoriti v Novem Mestu lastno odvetniško pisarno.
Iz justične službe. Prestavljena sta deželno-sodni svetnik in predstojniki okrajnega sodišča Rud. Perše iz Cerknice v Ljubljano, in sodnik Ivan Sinkovič iz Ilirske Bistrice v Radovljico. Sodnik dr. 'J. Kušej pri graškem nadsodišču je dobil sodniško mesto pri deželnem sodišču v Gradcu. Sodnik Valentin Devičnik v Ljubljani je imenovan za okrajnega sodnika in predstojnika sodišča v Cerknici. Avskultant dr. Anton plem. Pantz (!?) pride kot sodnik v Ilirsko Bistrico.
Odvetnik dr. M. Osenjak je otvoril svojo pisarno v Gradcu, Pfarrgasse 2, II. nadstr.
Iz pošte. Poštni svetnik pri poštni in brzojavni direkciji v Gradcu dr. Andrej Schön je imenovan za poštnega nadsvetnika.
„Kunštni4" Linhart. Ce kdo sliši ptujskega Linharta na kakem njegovem shodu, ko širokoustno obglavlja vse politične nasprotnike in vse najboljši ve, se mu mora roditi misel: „Toti mož je jedel politično učenost z veliko žlico.“ A ta misel se Še prav ne porodi in že je ni več, kajti takih političnih otrobeveza-rij, kakor Linhart ne spravi pri nas vkup noben politični abecedar. Iz zadnjega shoda v St. Lenartu" v Slovenskih goricah samo eno cvetko tega političnega genija. Ko je namreč napadal K. Z., da ima slabe poslance, se je med drugim povspel tudi do čedne trditve, da je naš vrli gospod Terglav državni poslanec. Gospod Terglav ima gotovo vse potrebne lastnosti za dobrega državnega poslanca, zasluži pa sigurno ne, da bi ga en Linhart spravljal v državni zbor.« Ne smete pa misliti, da je bila Linhartova trditev kak lapsus lignuae. O ne! Ponovil jo je celo dvakrat in opazil bi bil lahko tudi muzajoče se obraze naših mož, ko so slišali tega „Bog se usmili-po-litika.“
Kani in s kom? Piše se nam:	Kam veslari
Südsteirische Volksstimme“ in pod čegavim vodstvom? Nedavno je „Straža“ v članku iz Celja objavila verske apostazije v Celju tekom zadnjih deceni-jev. Med odpadniki leta 1900 je bil naveden tudi neki Rihard Watzlawek. Z istim imenom se podpisuje i urednik imenovanega lista. Znači isto ime tudi isto o-sebo? No potem —
„Štajercev!44 „kmetje.“' Na shodu v St. Lenartu v Slovenskih goricah je Štajerčijanski govornik Linhart hotel izvreči glavni trump i s trditvijo, da S. K. Z. nima v svojem odboru nikakih pravih kmetov, med tem ko stoji „Stajerčeva“’ stranka na stališču: Kmet kmeta! in odklanja vse nekmete. Prerešetajmo nekoliko resničnost te posilinemške ,„trditve“!( Odbor
S.	K. Z. Šteje 20 članov^ Od teh so samo dr. Korošec, dr. Jankovič, dr. Hohnjec in dr. Benkovič ne-kmetje, vseli drugih 16 so kmetje. Poglejmo pa, kako je s kmeti pri Štajerčijancili. Predsednik „Stajerčeve-ga“ tiskovnega društva je pek Ornig, eden glavnih stebrov „Štajerca“ je „kmet“ dr. Plachki, drugi steber je „kmet“ Straschil; v St. Lenartu, kjer je bil shod, so glavni pristaši „Štajerca“ „kmetje“ a la dr. Zirngast, Flöry, protestant Sedmin ek mlajši, Sedmi-nek starejši, Muhič, Kurnik mlajši e tutti guanti. Taka je „Stajerčeva“ kmečka stranka, če si jo le nekoliko ogledamo. Kako se že glasi rek, ki ga Linhart rad citira: Spoštujte resnico, hčerko božjo!
Štajerski deželni odbor priobčuje svoje insera-te večinoma samo v vse nemški h listih. Le sem pa tja se vrže kako drobtinico „(Slovenskemu Gospodarju.“ „IMarburger Zeitung“, «„Stajerc“, „Deutsche Wacht“, „Grazer Tagblatt“ in „Tagespost“ prinesejo pa vsak inserat deželnega odbora. Ce se že mora plačevati iz.
deželne blagajne razglase deželnega odbora kot in-serate v listih, zakaj se prezirajo naši listi? Ali naj spodnještajerski Slovenci s svojim davčnim denarjem pomagamo vsenemškim listom, .da nas blatijo vedno hujše ? „Straža“ je dobila lansko leto od deželnega odbora samo eden skromni inserat. Zahtevamo za vse enake pravice!
Dr. Karlin, novi Škof trža^ko-koprski, bo v četrtek dne 26. januarja pred splošnimi avdijencami sprejet od cesarja, ki ga bode slovesno zaprisegel.
Slinovka razsaja tudi v Nemčiji, pa š.e v večjem obsegu kot v naših krajih. Na Bavarskem je poginilo že na stotine goveje živine, istotako na Vir-temberškem in Schlesvik-Holsteinu. Radi ulinovke je preložena tudi nameravana velika razstava perotni-ne v Monakovem.
Zglasitev radi vojaške takse. Osebe, ki so podvržene plačevanju vojaške takse, se morajo najpozneje do 31. januarja zglasiti pri pristojnih občinskih uradih, kjer izpolnijo tozadevno tiskovino. Kdor se do tega Časa ne zglasi, zapade kazni in se mu brezpogojno odmeri plačevanje takse.
Novi zakon glede gospodinj. Švica je sprejela postavo, ki določa, da pripada zakonski ženi tretjina moževega dohodka kot odškodnina za njeno delo v gospodinjstvu. Žena ima nadalje pravico do tretjine moževega premoženja in sme z njim poljubno razpolagati. Ta postava je zategadelj tako važna, ker se je potom nje prvič v evropski postavodaji določilo, koliko je vredno gospodinjsko delo žene v lastni rodovini. Postava je z ozirom na posebne moderne socialne razmere primerna.
Katoliška hierarhija. V Evropi je po najnovejši statistiki po latinskem obredu 47 kardinalov, 2 patriarha, 114 nadškofov, 496 škofov, 17 eksemptnih o-patov (dioeceseos nullius), 9 apostolskih vikarjev. In vštevši ostale, kontinente Šteje katoliška cerkev 50 kardinalov, 13 patriarhov, 297 nadškofov, .1257 Škofov, 22 eksemptnih opatov. Tej hierarhiji je podložnih a 285,912.838 katoličanov, od katerih jih je v Evropi 182,437.522, in sicer 177,385.844 latinskega in 5,051.678 orientalskega obreda. — V Aziji je 5,422.641 katoličanov, in sicer 4,5p9.865i latinskega in 862.776 orientalskega obreda. — Afrika šteje 2,681.740 katoličanov, 2,641.740 latinskega in 40.000 orientalskega obreda. — Amerika pa 86,996.513 katoličanov, od teh 86,651.513 latinskega, 345.000 orientalskega obreda. — V Avstraliji je 8,371.422 katoličanov, vsi latinskega obreda.
Kuga se širi na Kitajskem, v Mandžuriji in v Sibiriji. V Charbinu je od 15. do 20. januarja zbolelo 45, umrlo pa 42 oseb na kugi. Tudi iz Turčije se poroča o posameznih slučajih kuge.
Socialni tečaj v St. liju v Slovenskih! goricah se je nad vse pričakovanje dobro obnesel. Tudi v pondeljek dne 23. januarja je bila dvorana Slovenskega doma polna udeležencev. Opazili smo poleg domačinov tudi Slovence iz 'Jarenine, Svečine, St. Jakoba, Spodnje in Gornje Kungote in Spielfelda. Dopoldne sta predavala dr. Korošec in VI. Pušenjak. Prvi o ustavi in političnem življenju, drugi o zadružništvu. Popoldne je predaval profesor Majcen o narodnem gospodarstvu, dr. Kovačič pa je podal zanimivo zgodovinsko sliko o naseljevanju Slovencev in o razmerju ter bojih Slovencev in Nemcev ob jezikovni meji. Sklepni govor je imel predsednik S. K. S. Z. dr. Korošec. Obmejni Slovenci so hvaležni S. K. S. Z., da jim je preskrbela potoini tečaja dobro duševno hrano. Enaki tečaji bi se naj prirejali redno vsako leto v obmejnih, narodno ogroženih župnijah. S tem bi se izvrševal velik del narodnobrambnega dela.
Štajerskem
Maribor. SjamOumor. Vjpokojeni ßOletni davčni oskrbnik in hišni posestnik v Magdalenskem predmestju Ignacij Giigler se je v petek dne 20. januarja .zvečer na podstrešju svoje hiše, obesil. Vzrok' je neozdravljiva bolezen.
Maribor. Penzionirani c. kr. zemljiški knjigovodja in bivši kandidat Senekowitsck agitira za Süd-marko/ V nedeljo dne 15. januarja je Senekowitsch govoril s svetim vsenemškim navdušenjem na Siid-markinem zborovanju pri Gornji Sv. Kungoti, Penzionirani državni uradniki govorniki na proti Slovencem hujskajočih zborih Südmarke — lepa reč!
Maribor. Naš slavnoznani mestni svet je zopet za en dolg nos bogatejši. V jeseni 1909| je prepovedal brez vsega vzroka sestram karmelitarcam zvonenje z malima zvončkoma v samostanski kapelici. Ta ukrep je podprl magistrat z motivacijo, da se vsled zvonenja moti mirno spanje mariborskih meščanov. Sestre so se proti temu odloku pritožile na upravno sodišče, ki je magistratni ukrep v razpravi dne 24, januarja razveljavilo.
Mariborski okrajni zastop agitira za tiskarno vsenemca Kralika. Občinskim uradom mariborskega okrajnega glavarstva pošilja okrajni zastop okrožnice in sicer „poštnine prosto“, v katerih jih poziva, da si naj naročijo tiskovine za občinski proračun in račune v tiskarni L. Kralika. Dovoljujemo si vprašati naše oblasti, ali je dovoljeno nemgkonacionalnemu o-krajnemu zastopu agitirati uradnim potom in s poštnine prostimi pismi za privatno, nemšikonacionalno podjetje? Ali ni to popolnoma slično pozivanju k bojkotu drugih tiskarn, v prvi vrsti naše sv. Cirila? Zahtevamo remeduro, če ne bomo govorili drugod!
Slov. Bistrica. Dne 20. L m. popoldne je izbruhnil v. Stigerjevi tovarni za olje požar, ki je napravil) precej Škode.
St. Ilj v Slovenskih goricah. V občini Selnica ob Muri se je pri ljudskem štetju naštelo 1043 prebivalcev, 911 Slovencev in 130 Nemcev. Med temi je 1039 katoličanov in 4 protestanti. Leta 1900 je bilo samo 58 Nemcev. Napredek Nemcev je pripisovati priseljevanju in sklepanju zakonov med Nemci in Slovenci. Leto za letom se selijo Nemci preko Mure in se priženijo. In žalostno dejstvo je, da se slovenski zakonski del ravna po nemškem. Povdarjati se pa mora pohvalno, da se Slovenci niso vpisali za Nemce; izjema je le pri tistih pomilovanja vrednih, ki pošiljajo svoje otroke v Bresnikovo šolo v Ceršak.
Št. Ilj v Slovenskih goricah. Naše domačine in sosede opetovano vabimo na veselico, ki jo priredi naše bralno društvo v nedeljo dne 29. t. m. v dvorani Slovenskega doma. Mladina se prav pridno pripravlja na igro „Požigalčeva hči.“ Posebno Še prosimo mariborske Slovence in Slovenke, da pridejo na našo prireditev. Začetek ob 4. uri popoldne. Po oficiel-nem delu se vrši prosta zabava v1 gostilnah gospoda Baumana in gospoda Celcerja. Na svidenje!
Ptuj. V petek dne 20. t. m. se je zgodila na železnici blizu ptujskega kolodvora nčsreča. Konji ve-letržca gospoda Jurca so se splašili in so zdirjali v največji naglici proti železnici. Zatvornice so sicer bile zaprte, a konji so dirjali tako močno,, da se je lesena prečnica zlomila. Čez drugo pa konja nista mogla več, ker je eden padel na progi. Tovorni vlak iz Pragerskega je povozil padlega konja in ga usmrtil, drugi je bil le malo poškodovan. Hlapcu se ni ničesar zgodilo.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Na takozva-nem „kmečkem shodu“ pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je svojo nezmožnost najbolj pokazal predsednik shoda, naš ljubi župan Sedminek. Imel je sicer pod svojo komando reditelje, toda ti reditelji so delali največji nemir v dvorani; tako je reditelj Schütz neprestano izzival s „Heil“-klici, istotako nek Golob iz Porčiča in drugi. Toda če je napravil kak pristaš naše stranke kak protestni medklic na kosmate Linhartove politične laži, že so se vrgli ti reditelji kot sršeni na njega, ter so ga hoteli iz dvorane iztirati. Presneto slabe in rahle živce morajo imeti ti štajer-čijanci, če ne morejo niti enega medklica prenesti. Da, da, resnica jih v oči kolje! Da ne bo pozabljeno, moramo takoj nekaj nepostavnosti konštatirati. Shod je bil sklican na 3. uro ter bi se takrat tudi moral začeti!, A se ni! ge-le po M. uro se je shod otvoril na zahtevo gospoda komisarja okrajnega glavarstva. Predsednik Sedminek ni niti enkrat nikogar k redu opominjal, Če tudi so štajerčijanci kar divjali. Pač pa so reditelji kar ‘brez ukaza predsednikovega planili na naše, če je le kdo kak mali medklic napravil. Sin organista Kurnika, neki Jakob Kurbos in Muhic (oče onega Muhiča, ki je „volilec“ v I. razr.) so pa trosili papriko na naše ljudi, hoteč jih s tem oslepiti. Sicer se bo pa Še itak s temi državno prad-ništvo natančneje bavilo. A nad vse nečuveno in naravnost protipostavno se pa je obnašal neki orožnik, ki se je z vso jezo zaletel kar z obema rokama od zadaj v enega našega somišljenika,. Na to zadevo še pridemo nazaj in bodemo odločno govorili še na pristojnem mestu.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Našemu županu Sedmineku ,se mora pač res slabo goditi. Sedaj je že začel svojo hišo ponujati Slovencem. Toda mi Šentlenartski Slovenci izrečno izjavljamo, da nočemo Sedminekovo hišo za nobeno ceno kupiti, kajti tisti časi, ko smo ,se še trgali za Vaše hiše in ko bi nam jih zamogli še res prav drago nahrbtiti, so minuli. Sedaj mi raje za svoj denar si sami hiše postavimo po svojem okusu. Toliko gospodu Sedmineku v navodilo glede ponujanja njegove hiše.
Poljčane. V nedeljo dne 22. januarja je vdrl brezposelni 331etni pekovski pomočnik Janez Witt man med božjo službo v župnišče v stanovanje gospoda župnika, in je ukradel zimsko suknjo in telovnik. Predrznega uzmoviča so še vendar pravočasno zasledili. Orožniškega stražmojstra Doklarja, ki ga je aretiral, je vgriznil v roko. Pri Wittmannu so našli še več drugih ukradenih reči. Izročili so ga pkrajni sodnija v Slov. Bistrici.	,
Središče. Roditeljski sestanek. Z ozirom na zahtevo, izraženo y par. 120 šolskega in učnega reda priredi središko učiteljstvo dne 29. januarja, to je prihodnjo nedeljo, popoldne ob 4. uri v Šolskih prostorih v Središču prvi roditeljski sestanek s tem-le vsporedom: L Pozdrav starišem. Govori gospod nadučitelj A. Kosi. 2. Prava ljubezen starišev do otrok. Govori domači katehet častiti gospod A. Kuhar. 3. 'O otroških nalezljivih boleznih. Govori gospod dr Or. Kristan iz .Ormoža. 4. Razgovor starišev z učitelji o napredku in vedenju otrok. 5. j Vprašanju in želje starišev.
Ljutomer. Mesto venca na krsto pokojne gospodične Ane Osenjak pri Sv. Petru sta darovali gospa Nina Ivančič in gospodična 'Josipi n a- Wessner, učiteljici v Ljutomeru Podpornemu društvu Franc 'Jožefove šole v Ljutomeru po 10 K in 3 K. — Bog plati!
Ljutomer. Iz okolice. V nedeljo dne 22. ,t. m. je imelo naše bralno društvo svoj redni občni zbor. Iz poročil posameznih odbornikov smo zvedeli, da društvo krepko deluje po začrtani poti. Gospod knjižničar je imel v preteklem letu nad 2000 posojil; pa tudi blagajna kaže prav lep vspeh. Udov, Šteje društvo
nad 200, posebno pa se sigurno drži tega našega ognjišča naša mladina. Prav tako! Volil se je z vskli-kom zopet prejšnji odbor : predsednik gospod Ignac Lipovec, podpredsednik in blagajnik častiti gospod 'J. Toplak, knjižničar častiti gospod J. Kos, tajnik go-», spod J. Panič, namestnika gospoda Pr. Dolamič iu
J.	Karba. Z velikim navdušenjem se je izvolil častnim .članom velečastiti. goegođ Đgnjeslav; Skamlec, župnik v Leskovcu, ki gi je icot bivši ljutomerski ka-plan stakni za društvo nevenljivih zaslug.
Frankolovo. V soboto dne 21. t. m. Smo pokopali moža, ki smo bili po pravici ponosni nanj, 85-letnega starčka Tomaža Bezenišeka, po domače Pintarja v Bukovju. Nad 5o let je bil pokojnik cerkveni ključar in dobil ob zlatem jubileju svoje častne službe od prevzvišenega nadpastirja premil, gospoda kne-zoškofa posebno pismeno priznanje. Bil je vseskozi mož, kakor jih želimo prav mnogo našemu narodu. Sveti mu večna luč!
Sv. Jurij v Slovenskih goricah. V pondeljek dne 23. t. m. sta bila pokopana Janez iu Marija Pavlič, mož in žena, posestnika iz Žic. V starosti 77 let sta umrla oba skoro v isti uri. Zanimiv in redek slučaj pri njuni smrti je ta, da so nesli pogrebci obenem dva mrliča od iste hiše, in to moža in ženo. Navadna smrt povzroči redkokedaj kaj takega. Mir njunim dušam!
Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah. 'Tukaj je umrl v Oblačku posestnik, 53 let oženjeni Fr. Puh, star 77 let, oče slavnega svetovnoznanega tovarnarja koles v Gradcu gospoda Janeza Puha.
Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah. Slovesno so dali pokopati veteranci Radeckyjevega veteranea Fr. Šegula iz Vinšaka, starega 86 let. Ranjki je bil v bitkah na Laškem. Ob obilni udeležbi ljudstva je Ča* štiti gospod župnik govoril primerno nagrobnico, a nova veteranska zastava, tužna godba in pretresljiva strelba topičev je počastila zaslužnega junaka.
Konjice. S. K. S. Z. priredi v pondeljek dne
6.	februarja in v torek dne 7. februarja 1911 v Kom jicah velik poučni tečaj. Ker še ni bilo v Konjicah in v celem okraju slične prireditve, vabimo odrasle in mladino vsega okraja, da se udeleži. Predavanja bodo splošno izobraževalnega in strokovno poučnega značaja. Ker bodo predavali priznani veŠČaki, bo tečaj zanimiv in ob enem tudi plodonosen. Pridite torej vsi!
Slovenjgradee. Hranilnica in posojilnica v Slo-venjgradcu, v Narodnem domu, je imela minolo leto 1910 denarnega, prometa 258.339 K 5 h. Vkljub mnogim napadom od nam nasprotne strani raste med prebivalstvom zaupanje do nje od dne do dne. Hranilne vloge so se pomnožile in tako tudi stanje danih posojil za več kot 20.000 K. Vloge obrestuje po 4y2% in jih pripisuje ob novem letu h glavnici, posojila pa daje proti 5/4% Obresti. Uraduje ob pondeljkih od 9. do 12. ure dopoldne in ob torkih, če je na pondeljek' zapovedan praznik.
Konjice. Jožef Vodenik, hlapec pri lesotržcu A. Kobiju v Lukanji pri Konjicah' je umrl dne 24. dec. 1910 na sumljivih znakih zastrupljenjä* Umrlega so pokopali, ne da bi se slučaj naznanil. Te dni so Vodenikovo truplo :iRopali in sodnijska komisija je dognala, da je bil Vodenik zastrupljen z arzenikom. Sum je padel na ženo Vodenikovo, da mu je k jedi primešala omemem strun -
Celje. Gospod Bacho iz Gaberja narti pošilja pismo, v katerem nas prosi, naj pqpravimo notico, ki smo jo imeli v našem listu od 20. t. m. med celjskimi novicami pod šifro: „Patentirana iznajdba.“ Tam smo javljali vest, posneto po liberalnih listih, da je gosp. Podčepani izumil poseben sistem za zapenjanje nizkih čevljev. Gospod Bacho pa nam sedaj zatrjuje, da je pravi in edini izumitelj .označenega sistema on sam. Gospodu Podpečanu je izročil kot svojemu hišnemu čevljarju samo izdelovanje iznajdbe, ki pa Še n! patentirana. Ker nočemo delati nikomur krivice, v tem smislu popravljamo tozadevno poročilo.
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Tukaj bode v nedeljo dne 29. januarja v narodni šoli po večernicah ob 3. uri strokovno predavanje o sadjereji in vinogradarstvu. Predava gospod A. Pirstinger, deželni potovalni učitelj.
Sv. Trojica v Halozah. Zimsko veselico v pro-speh društvene v Halozah tako potrebne knjižnice, priredi naše Gospodarsko bralno društvo na svečnico po večernicah v društvenih prostorih/ Zabavo bo nudil med drugim srečelov. Peli bodo fantje domačega pevskega zbora. Sosedi in domači, na mnogobrojno svidenje!
Zdole* občina Pleterje pri Brežicah. Gospod urednik! Sporočamo vam, da je sedaj v naši občini ljudsko štetje dovršeno. Tri osebe so se dale zapisati v naši občini z nemškim občevalnim jezikom. No, gospod urednik, sedaj boste vendar le verjeli, da imamo na Zdolah pristne „Nemce.“
Vojnik. Tukaj je težko obolel za pljučnim vnetjem velečastiti gospod župnik Andrej Vodušek. V torek dne 24. t. »n. je bil previden s sv. zakramenti. Priporočamo ga sobratom v molitev.
Brežice. V izobraževalnem društvu je zadnjo nedeljo velečastiti gospod mestni župnik Josip Mešiček predaval velezanimivo o Lurdu in lurškem romanju: lepe besede pa so Še bolj oživile lepe skioptične podobe, ki so kazale obilo zanimivosti krajev in ljudi. Občinstvo je veliko dvorano Narodnega doma napolnilo ter bilo zelo zadovoljno in gospodu predava^ telju hvaležno. Naj bi nam izobraževalno društvo Še večkrat nudilo take zares poučne prireditve!
ßa Svečnico:
se priporoča svečarna
lGfinthersl^6a%
Proda se
lepa nova hPa z 2 sob« ma in kuhinjo, 10 le« davka prosta, četrt ure od Ce'ja. Zraven je drvarnica in 500 kvadrat metrov vrt». Zadnja cina 7t 00 kron, izplača s« 4000 kron, 3000 kron - a je vkniženih Oglas ori M. CrepinSek,Spod nja Hudinja, 65.	,6—3
Naročite Stražo!
JeirarifiTWi m -rtfiMtiitr- rt- • ^

Služba
knjig ci vod e
pri kaki hranilnici ali drngi zadrngi išče izvržbaoa moč večletno prakso. Ponudbo na npravništvo Straže. 2 2
Vage
za vagone, voze (most* ne), centimalne, skalo v e, decimalne, za živino, tablicove in vsake d lige vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cen; h
Jos. Kalab,
tovarna za vage,
Brno. Zenice Moravsko.
80
Slovanska obrt.
Em. Kukec v Žalcu kupi
hmelj
blago rudeče ali rumene barve p*> ceni K 120'— do K 140—, srednje kakorvosti K 150'— do K 155—, zelenkaste bar e K 160'— d. K 170 — debel ali malo še-kast (šarčn) n ebrski cent. 3—2
mmsm
Na debelo!
Na drobno!
Trgovina
dalmatinskega vina.
V	nobeni družini ne sme manjkati kupica dobrrga vna.
V	zalogi izvrstno naravno »taro vinö, vsake vrste v treh kvalite’ah, rudeče in belo tino, pr por čljivo slabokrvnim in prehlajenim osebam, iz-.ritno namizno vino, izboren
prosečan, ki se posebno boinikum priporoča.
Za dokaz ponarejanja se phča 10 0 K. Ta zborna vina so v zalogi samo pri
Angeli Cvitanić, Maribor
IC Färbergasse 2- "Vi
Za trgovce in gostilničarje znižane cenel 10 3
®pifi
svečar in medičar
Maribor, Viktringhofgasse.
Dr. Alojz Šlechta, \
poprej sekundarij na deželni bolnišnici v Ljubljani, je imenovan za
distriktnega zdravnika v Sevn ci.
Nastopi to službo dne 1. februarja t. 1. in bo ordi-niral vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne v hiši št 15 v Sevnici.
KA&Mjt «v o* i*o o i.\\§a n
priporocujemo priznano najboljši pridatek -dl kavo „ZAGREBŠKI pravi FRANCKu s kavnim mlinčkom j kot izvrstni domači izdelek.	52
o
a
Ki
Ot
S
o
>
■+»
KC
im.
»■o
>
cö
O
M
o
kSJ
>
»♦♦♦♦♦»♦O
Lepe sveče iz čistega | ♦ čebelnega voska za B |
Svečnico priporoča visjkočast. B $ duhovščini	B Z
Jožef Dufek I!
:

Slov. brivnica v Mariboru!
Slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici priprročam svojo brh ni c o, ki se i ahaja v
Tegetthofovi ulici štev. 22
v hiši g. dr. Kaca. Postrežba strogo solidna! — Za obilen obisk } rosi
Juro Gr e dlie, brivec.
Svoji k svojim!
Ed narečij Ina tvrdk za katdišk dr št a
Društvene znake
v vseh izpeljavah in raznih ee*?ah, kakor tudi častne znake, žeblje za zastave in podobe «votnikov v emailu — Broše obeske in čantna d ri a izd-luje in pošilja v zmernih cenah graver
Stanislav M kwicka Du aj VII.
Zug »irg»s«e 67

Želodčni likčr
m
je najboljša krepč lo želodca 1
Žab dčni liker FLORIAN“ ne slabi in t e omami kakor razne «po ne pij a e, ampak daje moč in veselje do dela!
Ljudska kakovost E«biserna kakovost
. liter S 2-40.,
__________________________ .	. 4-80,
Naslov as naročila; „FL0IIAN“, Ljafeljssit
Slovenska trgovina
J. N. Šoštarič, Maribor
samo Glavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstmga najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami - - -
Postrežba točna in stroga solidna.
O
a
o
5-
SJ
D
>
mr
8voji k s\ojim!
Urar, očalar in zlatar
M°Bureš
Maribor
Tsgetbafova cesta 39
peni kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlatarne. srebrnine, ur i. t. d.. po najnižji ceni.
(rl’amnirmp 8 sl°TeflSkim* ploščami, čistim in VJldilllUlULlv jasnim glasom iz najboljših tovarn.
—	Priznano najboljše igle za gramofone
Popravila se točno m hitro izvršujejo.
F
... d
Cerkveni in sobni slikar in pleskar w
Franjo Horvat
flV A R18 O R, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! :: ::	Cene nizke!
r”
vVv

Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vae v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
= Načrte is proračune ni raspolago. ---
Hotel Tpiiisesinsger v Celovcu s
Valiko vška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. — Za zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. 188
Velike dvorane i shode in veselice,
Na kolodvoru pričakuje gostov do Bači omnibus. LaStliik! Ivan MlllOVtig.
Za ženitovanje, veselice ia slične svečanosti ZffEmZ E“- Mich, Maribor
Vsak dan sveži pustni krapi.
Gornja Gosposka ulica št. 38.